Tag: poročilo

Letošnji junij je med najtoplejšimi v zadnjem desetletju. Vročinski val med 16. in 24. junijem sicer severni Primorski ni prinesel rekordnih temperatur, zaradi zelo visoke zračne vlage. Na vremenski postaji Enomarket Kojsko smo zabeležili le tri vroče dni s temperaturo nad 30°C. Najvišja izmerjena temperatura je znašala 32,1°C 24.6. V tem obdobju smo imeli tudi dve tropski noči s temperaturo nad 20°C, najvišji minimum je bil zabeležen prav tako 24.6. pri 22,7°C. Sopara se je iz dneva v dan, tekom vročinskega vala stopnjevala. Najvišja rosišča smo izmerili v dneh 23. in 24.6., ko so presegla 23°C.

Visoka rosišča so pomenila veliko razpoložljive energije za nevihte. 25.6. je naše kraje prešla dolina z višinskim jedrom hladnega zraka. Nevihte so imele na voljo med 1500 do 3000 J/kg CAPE-a, 30 vozlov DLS-ja ter okoli 100 m2/s2 SREH 0-3 km.

Karta vetra in geopotencialov na 500 hPa z vidno višinsko motnjo zahodno od Slovenije (levo) ter analiza položajev vremenskih front nad Evropo ob 12z z vidno fronto, ki se pomika prek ozemlja Slovenije (desno):

 

Nevihte so se začele pojavljati že v jutranjih urah, močan naliv z nekaj zrni sodre je zajel dele Soške doline v občini Kanal ob Soči. Kasneje je nekaj močnih neviht nastalo severozahodno od kraja Pordenone v Furlaniji, od koder so poročali o toči debeline 8 do 10 cm ter o močnih nalivih.

Pogled na supercelično nevihto pri kraju Fontanafredda, severozahodno od Pordenone-ja v Furlaniji:

Več o tem dogodku: TOČA, POPLAVE

Nato je ob hladni fronti nastala nevihtna linija (squall line), ki je hitro potovala proti vzhodu. Posamezni deli linije so na radarju kazali ločne odboje (bow echo). V teh delih linije so bili zabeleženi najmočnejši sunki vetra v kombinaciji z močnimi nalivi (downburst).

Animacija radarske slike (klik na sliko za animacijo):

Nevihta je severno Primorsko dosegla okoli 11:10 po lokalnem času. Najmočnejše sunke vetra so zabeležile vremenske postaje v Kojskem, na Kovku, v italijanski Gorici ter v Biljani:

  • 114,3 km/h Kojsko
  • 113,0 km/h Kovk
  • 112,0 km/h Gorica
  • 106,9 km/h Biljana

Ostale postaje niso beležile hitrosti nad 100 km/h, čeprav je lokalno marsikje pihalo še veliko močneje, po škodi sodeč:

  • 85,3 km/h Dolgi Laz (S Banjška planota)
  • 82,1 km/h Nova Gorica (amaterska)
  • 78 km/h Deskle
  • 67 km/h Gorenje Polje – Anhovo
  • 60,8 km/h Morsko

Največ škode zaradi nevihtnega piša je bilo v Soški dolini, kjer je relief še dodatno potenciral učinke downbursta. Predvsem je šlo za podrta drevesa, v Kanalu ob Soči je odkrilo streho na enemu od blokov, poškodovani sta bili strehi še na enem bloku in na šoli. Odkrilo je tudi streho šole v Kalu nad Kanalom. Največ škode na rastju (beri: podrtih dreves) je prav v Soški dolini, višje proti Banjški planoti in v Goriških brdih je take škode manj. Močno je bila prizadeta tudi Goriška. Nekaj fotografij iz Gorice je na spodnji povezavi:

POSLEDICE NEURJA V GORICI

Pogled na nevihtno linijo pri kraju Porpetto v Furlaniji (levo) ter pri Vipavi (desno):

 

Prihod linije na Goriško je zabeležila web kamera v Biljah:

 

Neposredno po nevihti so podrta drevesa ovirala promet na več regionalnih in lokalnih cestah. Drevo je padlo na cesto pri vodnem zajetju Mrzlek na cesti Solkan – Plave, ter na cesto Plave – Vrhovlje (slika levo). Promet je bil oviran tudi na lokalni cesti v Anhovem (slika desno):

 

Veter je odkril streho bloka v Kanalu ob Soči ter poškodoval del pločevinaste strehe na šoli. Veliko nevarnost so predstavljali leteči deli ostrešja, ki so po pričevanju prebivalstva med drugim pristali tudi na balkonih in v sobah stanovanj:

 

Veter je podrl tudi stoletne ciprese, ki so bile posajene v prvi svetovni vojni. Na mestu, kjer danes stoji blok, je bilo nekoč vojaško pokopališče:

 

Škoda je nastala tudi na avtomobilih. Pred blokom, kateremu je odneslo streho, sta bili poškodovanji dve vozili, še eno je bilo poškodovano nekoliko naprej po ulici. Slednje, šlo naj bi za karavana, je veter potiskal po parkirišču do brežine, čez katero je nato padlo na bok. Zanimiva, sicer nepreverjena zgodbica, ki daje vedeti, da hitrosti vetra vsekakor niso ble zanemarljive:

 

Poglejmo, kako je prehod fronte zabeležila vremenska postaja Enomarket Kojsko. Temperatura je padla za 7°C, rosišče pred nevihto se je gibalo okoli 20°C:

 

Postaja je zabeležila po dosedanjih podatkih, najmočnejši sunek vetra na severnem Primorskem. Pihnilo je s 114,3 km/h, kar je tudi letni rekord na tej lokaciji. Visoka je bila tudi povprečna hitrost vetra v obdobju najmočnejših sunkov, saj je dosegla 80 km/h:

 

Smer vetra in jakost padavin. Postaja je zabeležila Max RR pri 239,8 mm/h. Še močnejša intenziteta nalivov je bila dosežena na nekaterih drugih postajah, recimo na Koradi kar 812,8 mm/h.

 

Zanimiv je tudi podatek o zračnem tlaku ob prehodu nevihtne linije. Močan veter je povzročil velike skoke zračnega pritiska, na postaji v Kojskem kar za 5 hPa:

Količine padavin po postajah v Goriških brdih in Soški dolini:

37,6 mm Korada
32,0 mm Gorenje Polje – Anhovo
30,5 mm Deskle
24,6 mm Paljevo
21,3 mm Dolgi Laz
17,8 mm Kozana
17,0 mm Kojsko
16,0 mm Šlovrenc
9,4 mm Vipolže
7,6 mm Biljana
5,8 mm Višnjevik
4,2 mm Neblo

Poročili o ekstremnih vremenskih dogodkih na prizadetem območju (Estofex Storm forecast). Podrobnejšo analizo dobite v arhivu napovedi (klik na sliko):

Glede na obete s padavinami za ta mesec še nismo zaključili. Prav nasprotno, v sredo se našim krajem približa globoka dolina s hladnim zrakom. Naš položaj na jugozahodnem robu doline, pod močnim in vlažnim jugozahodnikom v višinah, obeta obilne padavine na območju Furlanije in Posočja v sredo in četrtek. Pojavljale se bodo lahko močnejše nevihte. Karta vetra in višine ploskve 500 hPa z vidno globoko dolino nad zahodno Evropo in močnim jugozahodnim tokom nad našimi kraji (levo) ter ENS-i GFS-ja, ki prikazujejo obilne padavine med sredo in četrtkom (28., 29.6.) ter ohladitvijo v nadaljevanju (desno):

 

Dež z nevihtami gre pričakovati tudi v Goriških brdih, zato se priporoča, da pri zaščiti vinske trte uporabljamo močilo NU-FILM, ki zmanjša efekt izpiranja. Proti peronospori uporabljamo polsistemike, kot so ACROBAT MZ v odmerku 2,5 kg/ha, ali CYMBAL v odmerku 0,25 kg/ha, slednjemu dodajamo še PENNCOZEB v odmerku 2 kg/ha. Proti oidiju uporabimo DYNALI v odmerku 0,65 L/ha, ali COLLIS v odmerku 0,4 L/ha. Slednji deluje tudi proti botritisu, zato se posebej priporoča pred zapiranjem grozdov. Sistemični komponenti dodamo še 3 – 4 kg/ha močljivega žvepla. Do 2.7. moramo opraviti v vseh vinogradih obvezno zatiranje ameriškega škržatka. Več o tem na strani KGZ Nova Gorica.

V ekološki pridelavi vinske trte nadaljujemo škropljenja s kombinacijo PREVIEN BIO 2,5 L/ha, FERTIRAME FLOW 26% 2 kg/ha ter FERTIZOLFO BIO 6 kg/ha, ali močljivo žveplo 4 kg/ha. Proti ameriškemu škržatku uporabimo stredstva na osnovi piretrina.

Viri:

Pet let je v meteorološkem smislu kratka doba, a hkrati za lastnika amaterske vremenske postaje čas, ko se že lahko prične igrati s statistiko meteoroloških spremenljivk. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je z delovanjem pričela 27. decembra 2010 in odtlej neprekinjeno beleži podatke. V Goriških brdih v zgodovini ni bilo veliko vremenskih postaj, ki bi daljše obdobje merile vremenske parametre. Najbolj znana je vremenska postaja Vedrijan slovenske Agencije za okolje, ki je edina vremenska postaja najvišjega reda v Goriških brdih. Neprekinjen niz podatkov ima iz obdobja med letom 1961 in 1980, po daljšem času nedelovanja pa je v letu 2015 ponovno zaživela v okviru projekta Bober. Ker v meteorologiji za znanstveno uporaben niz podatkov veljajo le 30 letni nizi, sta 2 desetletji še vedno premalo, da bi lahko vlekli kakršnekoli zaključke.

Povprečna letna temperatura za obdobje delovanja postaje v Vedrijanu znaša 13°C. Ta vrednost je zaradi globalnega segrevanja ozračja v zadnjih desetletjih zagotovo višja. Amaterska postaja v Kojskem, ki je postavljena na podobni nadmorski višini (243 m; Vedrijan 285 m) in delu Brd s podobnimi klimatskimi značilnostmi ima petletno povprečje pri 13,8°C. Najhladnejše leto je bilo 2013, s temperaturo 13,3°C, najtoplejši pa zadnji leti v nizu, 2014 in 2015 s srednjo vrednostjo pri 14°C.

Kako zelo prekratko je to obdobje meritev, nam pove podatek, da je povprečna temperatura februarja nižja od povprečne temperature januarja, ki velja za najhladnejši mesec v Goriških brdih. Ta ‘anomalija’ v podatkih ima vzrok v ekstremnem prodoru hladnega zraka med 31. januarjem in 13. februarjem 2012. Povprečna mesečna temperatura februarja 2012 je znašala vsega 2°C. Hkrati v teh petih letih v januarju nismo zabeležili nobenega izrazito hladnega obdobja, še več, januarji so bili večinoma topli. Januar 2014 je imel povprečno temperaturo kar 7°C. Hkrati je bil najhladnejši januar 2011 s 3,2°C, vendar sta pri tej vrednosti veliko vlogo odigrali inverzija in advekcijska megla, ki je za več dni prekrila postajo v Kojskem, temperatura je bila posledično pogosto nizka. Hkrati je bilo v hribih tedaj nenavadno toplo za zimski čas. Povprečna januarska temperatura v Vedrijanu (1961 – 1980) je 3,9°C, v Kojskem (2011 – 2015) pa 4,8°C.

V zadnjih letih so bila vroča poletja z dlje časa trajajočim vročinskimi valovi in sušo pogosta. Med leti 2011 – 2014 smo bili vročine deležni predvsem v avgustu, julij 2015 pa je v popolnosti pokazal svoje zobe z novim temepraturnim rekordom postaje. Najvišja izmerjena temperatura sedaj znaša 37,1°C in je bila izmerjena 22. julija 2015. Star rekord iz 20. avgusta 2012 je bil presežen kar za 0,8°C. Nedvomno bi lahko šlo še višje, a je sredi dneva nastalo več pulznih neviht, katerih nakovala so zakrila sonce in s tem prekinila nadaljnje segrevanje ozračja.

Na spodnjih slikah so prikazane pulzne nevihte med 21. in 23. julijem 2015. Zgoraj levo je nevihta nad Dinaridi 21.07., slika zgoraj desno prikazuje ostanke nakovala nevihte nad Furlanijo, ki je zakrila sonce in preprečila nadaljnje segrevanje tega dne. Temperatura v Kojskem je dosegla maksimum pri 37,1°C. Slika spodaj levo prikazuje močnejšo pulzno nevihto, ki je istega dne nastala nad Krasom. Nakovalo eksplozivnega vzgornika je kmalu prekrilo večino neba, s tem je bilo s soncem za ta dan konec. Slika spodaj desno prikazuje močno pulzno nevihto nad Dinaridi 23.07., ki se je sprožila še nekoliko bolj zgodaj v dnevu kot pulzi prejšnjega dne. Segrevanje je bilo prekinjeno že pred 14h popoldne:

 

 

Dnevne povprečne temperature v Kojskem med vročinskimi valovi so zelo visoke, že kar tropske. Ponoči živo srebro le izjemoma pade pod 20°C. Najvišja minimalna temperatura je bila izmerjena 21. julija 2015, in sicer 24°C. Povprečna temperatura ta dan je znašala 29,7°C, kar je še vedno dve desetinki manj od rekordnega 5. avgusta 2013. V poletju 2015 smo zabeležili 32 tropskih noči (Tmin >= 20°C) in 43 vročih dni (Tmax >= 30°C). Srednja mesečna temperatura julija je znašala 25,1°C, le desetinko manj od rekordnega avgusta 2012.

Topli zimi je sledila temperaturno povprečna pomlad, zelo vroče poletje ter ponovno povprečna jesen z nenavadno toplimi obdobji novembra in decembra. Slednja bosta poleg visokih temperatur ostala v spominu po stabilnem anticiklonalnem vremenu, pogosti advekcijski megli in pomanjkanju padavin. S slednjim sta pripomogla k najbolj suhemu letu v zgodovini meritev na vremenski postaji Enomarket Kojsko. Skupna vsota je znašala 1141,2 mm (povprečje 2011 – 2015: 1583,4 mm). Povprečna količina padavin na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1971 – 1980 je 1695 mm. Novembra je padlo 17,5 mm, decembra pa le 5,3 mm dežja. Vse padavine v decembru so padle kot rosenje iz megle, ali nizke oblačnosti. Omeniti velja tudi padavinsko skromna zimo in pomlad 2015, saj je do konca maja padlo vsega 277,1 mm (povprečje 618,2 mm) in najbolj mokro poletje v merilnem obdobju z 413,8 mm. Vrednost je le za las presegla leto 2014, ko je v zelo mokrem in hladnem poletju padlo 412,2 mm dežja. Srednja vrednost za petletno obdobje znaša 319,5 mm. Najbolj mokra meseca v letu sta bila september (198,4 mm) in oktober (229,1 mm dežja).

Povprečne mesečne temperature po posameznih letih na vremenski postaji Kojsko. Bodite pozorni na velike temperaturne razlike med leti predvsem v zimskih in poletnih mesecih. Spomladi in jeseni so razlike med leti manjše:

Vsote padavin po letih na vremenski postaji Kojsko. Bela črta na grafu predstavlja petletno povprečje. Izrazito odstopa leto 2014, ki je bilo ekstremno namočeno v januarju in februarju. Leto 2015 je bilo najbolj suho v zadnjih petih letih. Po suhi zimi smo imeli mokro poletje in ponovno zelo suh zaključek leta:

Klimagram vremenske postaje Kojsko po petih letih beleženja podatkov:

Nekaj poletnih neviht smo že analizirali v člankih v minulem letu, tokrat si oglejmo le še nekaj najzanimivejših nevihtnih trenutkov v drugi polovici poletja in v septembru 2015. Najprej panorama nevihte, ki je nastala 20. avgusta nad Krasom in je imela zanimivo smer SV – JZ, kakršno imajo nevihte pri nas le redko:

Najlepša supercelična nevihta v letošnjem letu je Furlanijo in Goriško obiskala 14. septembra. Nevihta je nastala na konvergenci pri Lignianu in živela do Nove Gorice, kjer je prešla v linijo. Ker je pri tleh pihal močan jugo, je obstajalo kar nekaj potenciala za nastanek tornada. Pod mezociklonom (slika desno) je videti ‘funnel cloud’, vendar je konfiguracija terena onemogočila popoln razvoj tornada in je nevihta kasneje kmalu oslabela:

 

Dobre pogoje za nevihte je prinesel 23. september. V Furlaniji in nad Goriškimi Brdi je nastalo nekaj superceličnih neviht. Ena taka je na sliki levo. Popoldne je sledil prehod hladne fronte z obilnimi nalivi:

 

Od nevihtnega vremena pojdimo v nadaljevanju k stabilnemu jesenskemu in zimskemu vremenu. Sledi nekaj fotografij advekcijske megle v novembru in decembru 2015, ki doslej še niso bile objavljene, a bi bilo škoda, da ostanejo spregledane. Začnimo z Novo Gorico ponoči 10. novembra, ko je megla bila bitko s šibko burjo, posledično so se deli mesta občasno pokazali iz megle (slika levo). Delno je boj do jutra izgubila (slika desno):

 

12. novembra zvečer je bila megla še nekoliko plitvejša kot dan poprej (zgoraj levo). 13. novembra je bila zgornja meja inverzije zvečer nekoliko višje kot prejšnje dni. V večernih urah smo opazovali prihod megle iz Furlanije nad Novo Gorico (sliki spodaj). Desno zgoraj je večerni pogled na Števerjan in Cerovo v Goriških Brdih. Največja svetlobna packa v megli ob ‘otočku’ v daljavi pripada Krminu (slika desno zgoraj):

 

 

Novembrsko obdobje plitve advekcijske megle je svoj vrhunec doseglo v jutru 13. novembra. Zjutraj je bila debelina inverzne plasti večja kot prejšnje dni in je segala do okoli 200 m n.m.v. Tekom dneva se je dvigovala in do konca dneva prešla v nizko oblačnost. S tem je bilo konec pravljičnih razgledov, prevladovati je pričela dolgočasna sivina, ki nas je spremljala tudi večino decembra. Gotovo najzanimivejši pojav so bile senčne preslikave cerkvice Svetega Križa nad Kojskim v meglo nad vasjo. Posebnost, ki je popestrila prizor, sicer identičen tistemu iz januarja 2011:

 

Zanimivi pogledi na briške vasice, ki so gledale iz megle na vrhovih gričev. Na slikah vasi Vedrijan z Višnjevikom v ozadju ter Šmartno na sliki desno:

 

Kot omenjeno se je megla kmalu po sončnem vzhodu pričela dvigovati. V Vedrijanu je kmalu iz megle gledala le še cerkvica. Na sliki desno je vas Kojsko, oziroma cerkev Sveti Križ na vrhu hriba ter cerkev Marijinega vnebovzetja spodaj:

 

V zadnjih letih so se plitve advekcijske megle na Primorskem pojavljale enkrat na dve leti, v letu 2015 pa je sledil še en dogodek v zadnjih dneh decembra. Spodnje fotografije prikazujejo advekcijsko meglo 28.12. zvečer nad Furlanijo z Rimsko cesto in ozvezdji poletnega trikotnika na nebu. Na fotografiji desno je cerkvica Svetega Križa nad Kojskim z ozvezdjem Kita nad njo:

 

Jutro 29.12. je spet postreglo z nekaj meglenimi pogledi na vas Kojsko. Ker je bila inverzija izrazita, se je pod meglenim pokrovom ponoči temperatura spustila pod ledišče. V Kojskem smo bili priča nastanku ivja, ki je tu zelo redek pojav (slika desno):

 

Viri:

  • Vremenska postaja Enomarket Kojsko
  • AŽMAN MOMIRSKI L., KLADNIK D., KOMAC B., PETEK F., REPOLUSK P., ZORN M. 2008. TERASIRANA POKRAJINA GORIŠKIH BRD. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Ljubljana 2008, 197 str.

V juniju so se temperature prvič povzpele preko 30°C. Prvi del meseca je bil še razmeroma hladen in deževen s pogostimi prehodi hladnih front, druga polovica pa je bila vroča in skoraj popolnoma suha. 1. junija se je nekaj ploh in neviht pojavilo v večernem času. 4. junija nas je dosegla hladna fronta in prinesla nekoliko večjo količino padavin. Sledilo je nekaj suhih dni, nato smo imeli spremenljivo vreme s pogostimi nevihtami med 9. in 13. junijem. Več o dogajanju v tem času si lahko preberete na spodnji povezavi:

Močne nevihte v Furlaniji, Benečiji in Zahodni Sloveniji 9-13/06/2012

V drugi polovici meseca se je nad naše kraje razširil azorski anticiklon. Temperature so se nad 30°C prvič povzpele 16. junija. 21. junija, na prvi dan poletja je hladna fronta potovala severno od nas, preko Avstrije. V okolici Gradca se je razvilo nekaj močnih superceličnih neviht, ki so s seboj prinesle preko 5 cm debelo točo. 25. junija je hladna fronta dosegla tudi naše kraje. Pogoji za močne nevihte so bili pravzaprav odlični, a so le te zaradi pomanjkanja konvektivne inhibicije popokale vsevprek, posledično močnejših izoliranih neviht ni bilo. Vseeno je v Furlaniji in Benečiji nastalo 5 supercelic, ki so nosile tudi točo. V Goriških Brdih je ponekod padlo 5 do 10 mm dežja, v Biljani sploh nič. Do konca meseca je vročina spet pritisnila.

Junij 2012 je bil bistveno toplejši od povprečja. Na uradni meteorološki opazovalnici v Biljah pri Novi Gorici so zabeležili kar 2,8°C toplejši junij od povprečja v letih 1971 – 2000. Vročih dni (Tmax>30°C) je bilo 12, povprečje znaša vsega 3,8 dneva. Kot je letos že v navadi, je bil tudi junij nadpovprečno osončen. Zabeležen je bil 1 dan s točo.

Podatki (Bilje – junij 2012 / dolgoletno povprečje 1971 – 2000):

  • Povprečna temperatura na 2m: 22,1°C / 19,3°C
  • Povprečna maksimalna temp. na 2m: 27,8°C / 25,5°C
  • Absolutna maksimalna temperatura na 2m: 34,2°C / 34,6°C
  • Povprečna minimalna temp. na 2m: 16,2°C / 13,2°C
  • Absolutna minimalna temp. na 2m: 10,1°C / 3,8°C
  • Število toplih dni (Tmax >= 0°C): 18 / 17,5
  • Število vročih dni (Tmax>30°C): 12 / 3,8
  • Padavine: 106,5 mm / 145 mm
  • Število dni s padavinami vsaj 0,1 mm: 11 / 12,9
  • Število dni z nevihto: 4 / 6,2
  • Število dni s točo: 1 / ni podatka
  • Trajanje sončnega obsevanja: 277 ur / 230 ur

Kako so mesec junij 2012 videle amaterske vremenske postaje v Goriških Brdih. Podatki si sledijo v zaporedju VP Kojsko / VP Biljana / VP Neblo / VP Korada:

Temperature:

Povprečna temperatura zraka: 21,5°C / 22,4°C / 21,7°C / 18,2°C
Minimalna temperatura zraka: 11,6°C (14.6.) / 12,4°C (5.6.) / 9,6°C (14.6.) / 9,4°C (13.6.)
Maksimalna temperatura zraka: 34,0°C (19.6.) / 34,3°C (19.6.) / 34,2°C (19.6.) / 28,5°C (19.6.)
Najvišja minimalna temperatura: 22,7°C (23.6.) / 23,2°C (23.6.) / 18,9°C (23.6.) / 20,9°C (20.6.)
Najnižja maksimalna temperatura: 19,5°C (2.6.) / 20,1°C (12.6.) / 20,3°C (12.6.) / 15,4°C (12.6.)
Število toplih dni (Tmax>25°C): 17 / 18 / 18 / 9
Število vročih dni (Tmax>30°C): 9 / 13 / 12 / 0
Število tropskih noči (Tmin>20°C): 6 / 9 /0 / 1

Zračna vlaga (za vremensko postajo Korada ni podatkov):

Povprečna relativna zračna vlažnost: 71 % / 56,6 % / 76,1 %
Maksimalna relativna zračna vlažnost: 97 % (11.6.) / 95 % / 100 %
Minimalna relativna zračna vlažnost: 36 % (18.6.) / 27 % / 34 %
Minimalna temperatura rosišča: 9,4°C (6.6.) / 6,1°C / 9,3°C
Maksimalna temperatura rosišča: 22,4°C (20.6.) / 19,4°C / 24,1°C

Padavine:

Število dni s padavinami: 9 / 8 / 15* / 13
Število dni s padavinami nad 2 mm: 8 / 8 / 7 / 10
Število dni s točo: 1 / 1 / 1 / ni podatka
Skupna količina padavin: 106,0 mm / 110,5 mm / 110,8 mm / 157,1 mm
Največja dnevna količina padavin: 26,0 mm (12.6.) / 27,4 mm (11.6.) / 34,0 mm (11.6.) / 38,1 mm (1.6.)
Največja intenziteta padavin: 116,4 mm/h (1.6.) / 111 mm/h (12.6.) / 97,6 mm/h (11.6.) / ni podatka

Veter:

Najvišja dnevna povprečna hitrost vetra: 38,6 km/h (13.6.) / 14,5 km/h (23.6.) / 8 km/h (23.6.) / 27,5 km/h (23.6.)
Najmočnejši sunek vetra: 57,9 km/h (25.6.) / 46 km/h (13.6.) / 37 km/h (23.6.) / 59,4 km/h (26.6.)
Pot vetra (Windrun): 8128,9 km / 4356,3 km / 1922,4 km / ni podatka

Zračni tlak (za vremensko postajo Korada ni podatkov):

Povprečen zračni tlak: 1013,2 hPa / ni podatka / ni podatka
Max zračni tlak: 1021,3 hPa (15.6.) / 1020 hPa / 1020,4 hPa
Min zračni tlak: 999,9 hPa (12.6.) / 999 hPa / 999,1 hPa

* – Na vremenski postaji Casino Venko Neblo je dežemer večkrat zabeležil manjše količine padavin ponoči, v obliki rose.

Grafi:

Gibanje povprečne dnevne temperature in padavine na AVP Enomarket Kojsko v juniju 2012:

Gibanje povprečne dnevne temperature in padavine na AVP Biljana v juniju 2012:

Gibanje povprečne dnevne temperature in padavine na AVP Casino Venko Neblo v juniju 2012:

Gibanje povprečne dnevne temperature in padavine na AVP Korada v juniju 2012:

Primerjava povprečnih dnevnih temperatur v juniju 2012 na vseh štirih postajah:

Primerjava minimalnih dnevnih temperatur v juniju 2012 na vseh štirih postajah:

Primerjava maksimalnih dnevnih temperatur v juniju 2012 na vseh štirih postajah:

Viri:

Mesečno vremensko poročilo na WineAndWeather.net o vremenu v Goriških Brdih nastaja v sodelovanju z bjana.net in Casino Venko Neblo.

Page 1 of 3123»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin