Tag: poganjek

Letošnje leto je posebej ugodno za razvoj bolezni sadnega drevja, kot so breskova kodravost (Taphrina deformans), ali listna luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila). Ugodni pogoji omogočajo razvoj tudi nekaterim glivam, ki pri nas veljajo za redke. Takšna je gliva Taphrina deformans var. armeniaca, ki se pri nas na marelici (Prunus armeniaca) pojavlja le občasno in zato ne povzroča omembe vredne škode. Letos smo bolezenska znamenja, ki jih povzroča ta gliva, našli na marelicah v manjšem nasadu v Goriških Brdih. Znamenja so se pojavljala le na posameznih poganjkih.

Glivo je leta 1903 prvi opisal Ikeno. Znana je v Romuniji, ZDA, Avstraliji, Indiji, Kitajski in na Japonskem. Na območju nekdanje Jugoslavije je bila prvič opisana v makedonski Đevđeliji, leta 1963, kjer je povzročala Å¡kodo. Kasneje so jo naÅ¡li Å¡e v Črni Gori (Boka Kotorska) leta 1972 na posameznih poganjkih marelic. Gospodarske Å¡kode ni povzročila, saj so tam marelice rasle zgolj v vrtnih nasadih in niso veljale za pomembno sadno vrsto. Danes bolezen poznamo tudi v Sloveniji, kjer se občasno pojavlja predvsem na Primorskem, v sosednji HrvaÅ¡ki pa jo poznajo v dolini reke Neretve. Bolezni, ki jo gliva povzroča, v srbohrvaÅ¡ko govorečih državah rečejo ‘kovrčavost listova kajsije’. V Sloveniji uradnega imena bolezen nima, po mnenju Prof. dr. Francija Aca Celarja iz BiotehniÅ¡ke fakultete, bi jo lahko imenovali ‘marelična kodravost’.

Bolezenska znamenja na listih so podobna kot pri breskovi kodravosti. Listi so nakodrani in odebeljeni, a za razliko od breskve tkivo ni izrazito hipertrofirano (povečano). Listi so manjÅ¡i od normalnih in imajo krajÅ¡e listne peclje. Na otip so krhki, mladi listi so rdečkaste barve, starejÅ¡i pa belkasti, kar je posledica izgube klorofila. Listi kasneje postanejo temno sivi in črni, pričnejo se suÅ¡iti. Navadno se bolezenska znamenja pojavijo na celotnem poganjku, ki je zrasel iz okuženega brsta in ne le na posameznih listih. Poganjek sam je prav tako nekoliko belkaste barve, medčlenki so skrajÅ¡ani. Na drevesih, kjer je bila bolezen najdena, je bolezenska znamenja kazalo le nekaj poganjkov (1 – 2/drevo).

Bolezenska znamenja na poganjkih:

Pregled listov pod mikroskopom razkrije na prečnem prerezu askuse, ki so šilaste, oziroma koničaste oblike in niso lepo zaokroženi, ali topi na vrhu, kot je to opaziti pri breskovi kodravosti. Askusi so redko posejani po zgornji strani lista. Skica askusov, kot jih je videti pod mikroskopom:

Kemično varstvo pred boleznijo je enako kot pri breskovi kodarvosti, oziroma ga opravimo ob predspomladanskem škropljenju marelic z bakrenimi pripravki, katerim sledi škropljenje s pripravki na osnovi kaptana (Merpan). Preventivno varstvo vključuje predvsem odstranjevanje in uničenje okuženih poganjkov. Najbolje je, da jih sežgemo.

Viri:

Zgodnja pomlad, oziroma prehod zime v pomlad (konec februarja, marec) je čas, ko v sadovnjakih opravimo predspomladansko škropljenje sadnega drevja. Gre za zelo pomembno opravilo, saj sicer lahko pride do hudih okužb z nekaterimi glivičnimi boleznimi, ki povzročijo izpad pridelka ter oslabijo drevesa.

Najpomembnejše bolezni na koščičarjih so tiste, ki jih povzročajo glive iz rodu Taphrina. Gre za glive zaprtotrosnice (razred Ascomycota). Različne vrste gliv okužujejo številne rastlinske vrste:

  • Breskve in nektarine: Taphrina deformans – breskova kodravost
  • Mandelj: Taphrina deformans var. amigdali
  • ČeÅ¡plje in slive: Taphrina pruni – rožičavost čeÅ¡pelj
  • ČeÅ¡nje: Taphrina wiesneri (sin. T. cerasi) – čeÅ¡njeva metličavost
  • ČeÅ¡plje in slive: Taphrina instititiae – čeÅ¡pljeva metličavost

Na koščičarjih poznamo še eno zelo pomembno bolezen, ki jo zatiramo hkrati s škropljenji proti glivam rodu Taphrina. Gre za listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila).

BRESKOVA KODRAVOST (Taphrina deformans)

BOLEZENSKA ZNAMENJA

Listi so namehurjeni, se zvijajo navzdol, okuženi deli so odebeljeni, zaviti in krhki, navadno bele barve, lahko tudi svetlo vijolični, ali rdeči. Na mehurjih se kmalu pojavi bel poprh. Gre za spolna trosišča, aske z askosporami. Kasneje se na okužene liste naselijo saprofitske glive, ki povzročijo sušenje in odpadanje listov.

Breskova kodravost, okuženi list in poganjek:

Okužbe opazimo tudi na mladih poganjkih, kjer opazimo rdečkasto obarvane nabrekline. Okuženi poganjki zrastejo iz okuženih brstov, vsi njihovi deli (steblo, listi) so hipertrofirani (odebeljeni). Poganjki poleti odmrejo.

Ob močnejših okužbah med in po cvetenju se na plodovih pojavijo rdečkasto rjave bulaste novotvorbe (rdeči mozoljčki). Cvetovi in plodovi ob močnejših okužbah zgodaj odpadajo z drevesa. Plodovi so manjši.

Ob močnejših okužbah večina listja odpade. Kasneje listje ponovno odžene, kar rastlino izčrpava. Okuženi poganjki ne dozorijo popolnoma in so podvrženi zimskim pozebam. Posledično imamo v naslednjem letu slabši nastavek listov in cvetov.

RAZVOJNI KROG GLIVE

Gliva prezimi kot saprofitski micelij, ali v obliki brstičev na lesu rastlin. Spomladi, v času brstenja dreves brstiče dež in veter odneseta na listne brste. Brstiči kalijo v kapljici vode in okužijo mlade lističe. Gliva po okužbi prodre skozi kutikulo, ali skozi listne reže v rastlinsko tkivo. Micelij se intenzivno razrašča med celicami in povzroči povečanje ter delitev celic, kar vidimo kot povečanje in iznakaženje organov. Ko aski prebijejo kutukulo, nastane na površini listov askusna plast z askusi in askosporami. Dozoreli askusi počijo, prihaja do izbruhov askospor, ki jih veter raznaša na veje. Tam se oblikujejo sekundarne spore (brstiči), ki lahko brstijo in tvorijo nove trose, ali pa iz njih požene micelij. Sekundarne okužbe so redke in niso gospodarsko pomembne.

OKUŽBE

Obseg okužb je močno odvisen od vremenskih razmer. Gliva v toplih in suhih pomladih ne povzroča večjih težav, zato povsem zadostujeta dve škropljenji s fungicidi. Več okužb je v hladnem in deževnem vremenu, ko je prehod zime v pomlad počasen, vreme konec februarja in začetek marca turobno, zmerno deževno, z občasnim zapoznelim sneženjem. V takih pogojih je rast dreves počasna, doba občutljivosti pa podaljšana. Gostitelj je na okužbe občutljiv od časa nabrekanja brstov do razvoja mladih lističev in poganjkov. V takih razmerah moramo drevje zelo zgodaj temeljito poškropiti (na Primorskem že februarja), celo obliti s škropilno brozgo, sicer škropljenje ni uspešno. Gliva prične z razvojem, ko dnevne temperature presežejo 6 – 8°C. Škropimo pred napovedanim dežjem, ko so konice brstov dreves že razprte. Ob dežju voda brstiče glive odplavi v brste, kjer ti kalijo in okužijo mlade zasnove lističev. V prisotnosti škropiva brstiči ne morejo kaliti, rastlina je s tem zaščitena.

V letošnji pomladi (2013) imamo ugodne pogoje za razvoj omenjenih bolezni. Prehod iz zime v pomlad je počasen, pogosto dežuje, napovedane so tudi ohladitve s sneženjem. Trenutno so dnevne temperature dovolj visoke, da se glive lahko razvijajo, zato je zelo pomembno, da ne zamudimo s prvim škropljenjem z bakrovimi pripravki. Spodnji graf prikazuje gibanje dnevnih temperatur na vremenski postaji Enomarket Kojsko, kjer vidimo, da so temperature v zadnjih 14 dneh vseskozi nad območjem temperatur 6 – 8°C, v katerem glive pričnejo z razvojem.

Marelice in breskve predvsem na toplejših legah že brstijo, zato bi na takih legah moralo biti škropljenje že opravljeno. Nekoliko bolj zapoznel je razvoj češenj in češpelj, kar pa nas ne sme uspavati. Računati moramo tudi s tem, da bo tja do 15. marca škropljenje praktično nemogoče, zaradi slabe vremenske napovedi. Pa še po tem datumu bodo pogoji za škropljenje slabi, saj kaže na močno burjo.

ENS-i računskega prognostičnega modela GFS, ki prikazujejo temperaturo na ploskvi 850 hPa (cca.1500m) ter padavine na območju zahodne Slovenije v naslednjih 14 dneh. Različne črte pomenijo različne možne scenarije. Kot vidimo, se nam obeta veliko padavin in izrazita ohladitev v naslednjem tednu:

Å KROPLJENJE

Kemično varstvo lahko opravimo v dveh obdobjih. Prvo je jesensko, v času odpadanja listja, ko drevesa poškropimo s polovičnimi odmerki bakrovih pripravkov, drugo pa predspomladansko, ob brstenju in odganjanju listov.

STRATEGIJA Å KROPLJENJA – predspomladansko Å¡kropljenje

  1. škropljenje: Barkrovi pripravki – Uporabimo jih le 1× letno, le če pade nadpovprečno veliko dežja, škropljenje z njimi ponovimo. Vedno škropimo pred napovedanim dežjem.
  2. škropljenje: Pripravki na osnovi cirama in kaptana: uporabimo jih 1 – 2× v presledku 10 – 14 dni, pred napovedanim obilnim dežjem. Aktivna snov ciram spada med ditiokarbamate, ki jih lahko uporabimo le 2× letno, saj so škodljivi koristnim plenilskim pršicam na drevesih.

Za nakup potrebnih pripravkov za zatiranje omenjenih bolezni ter nadaljnje nasvete, obiščite podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko v Goriških Brdih. Tam boste dobili tudi škropilne načrte za posamezne rastlinske vrste.

Ko lističi presežejo starost treh tednov, jih gliva skoraj ne more več okužiti. Pomembno je vedeti, da kurativno varstvo breskove kodravosti ni možno, zato so pred spomladanska preventivna škropljenja esencialnega pomena.

ROŽIČAVOST ČEŠPELJ

Rožičavost češpelj povzroča gliva Taphrina pruni. Znamenja se najprej pojavijo na plodovih (drobni beli mehurji), ki se hitro večajo in se kmalu razširijo na celoten plod. Ta se nenormalno poveča in postane iznakažen ter dobi rožičasto obliko, ali obliko banane. Meso postane gumijasto, oziroma spužvasto in neužitno. Seme se preneha razvijati in se posuši. Na njegovem mestu ostane votla odprtina. Plod je sprva rdečkastega izgleda, a nato posivi in je prekrit s sivkasto prevleko. Možne so tudi okužbe listja in poganjkov.

OKUŽBA IN VARSTVO

Do okužbe pride, ko brstiči glive vzkalijo na brazdah pestičev, tedaj micelij prodre v plodnico, kjer se razvija hkrati s plodom. Strategija zatiranja je enaka kot pri breskovi kodravosti, le da moramo opraviti še dodatno škropljenje v cvet.

METLIČAVOST ČEŠENJ IN ČEŠPELJ

Bolezni povzročata glivi Taphrina cerasi in Taphrina instititiae. Gliva ob odganjanju dreves prodre v brste in okuži mlade poganjke. Ti se razvijejo v metlaste tvorbe brez sposobnosti oblikovanja cvetov in plodov. Bolezni zatiramo enako kot breskovo kodravost, oziroma listno luknjičavost koščičarjev.

LISTNA LUKNJIČAVOST KOŠČIČARJEV

Povzroča jo gliva Stigmina carpophila. Po okužbi se na listih pojavijo drobne rdeče pege. Na robovih peg nastane plutasto tkivo, ki porjavi in izpade. Gre za obrambni mehanizem rastline pred glivo. Listje je preluknjano in na videz prestreljeno. Možne so tudi okužbe poganjkov in plodičev. Pri slednjem prihaja do povečanega trebljenja in pojava gnilobe. Posebej občutljive so višnje, na katerih se pojavijo črno modrikaste temne pege, obdane z rdečkastim obročem. Pri češnjah so te pege rjavkaste in obdane z rdečkastim obročem. Spominjajo na pege, ki nastanejo pri okužbah z bakterijami rodu Pseudomonas.

Bolezen se v hladnih poletjih lahko pojavi na breskvah, posebej tam, kjer v tleh primanjkuje železa, ali pa so drevesa oslabljena zaradi kodravosti, ali glivičnega raka. Taka drevesa odvržejo listje.

Pri marelicah so mnoge sorte odporne na okužbe listja, a občutljive na zgodnje okužbe plodov. Nevarnost obstaja, da te okužbe spregledamo. Kurativno ukrepanje proti bolezni ni dovolj učinkovito. Na razpoke na plodovih zaradi luknjičavosti se naselijo še glive sadne gnilobe (Monilia, Botrytis). Luknjičavost je na vrtovih pogosta tudi na okrasnih koščičarjih (lovorikovec – Prunus laurocerasus).

Listna luknjičavost koščičarjev na plodovih marelic. Poškodbe na plodu predstavljajo mesta, na katerih se kasneje razvije sadna gniloba (Monilia):

Varstvo je enako kot pri zatiranju gliv rodu Taphrina in ga opravljamo hkrati. Pomembno je vedeti, da aktivna snov ciram (Ziram) nima dovoljenja za zatiranje listne luknjičavosti koščičarjev, na kar morajo biti še posebej pozorni vsi, ki so vključeni v integrirano pridelavo. V evidence morajo vpisati, da so sredstvo Ziram uporabljali za zatiranje breskove kodravosti, ali druge vrste gliv tega rodu.

VIRI

  • Agrios G.N. 2005. Plant Pathology, 5th Edition. San Diego/US: Elsevier Science Publishing Co Inc, 952 str.
  • Celar F. 2004. Skripta pri predmetu Fitopatologija s fitomedicino. Ljubljana: BiotehniÅ¡ka fakulteta, ppt prezentacija.
  • Å tampar in sod. 2005. Sadjarstvo. Ljubljana: Kmečki glas, 416 str.
  • Vremenski podatki Vremenske postaje Enomarket Kojsko v Kojskem za mesec februar in marec (klik na povezavo)

Phomopsis viticola, povzročiteljica črne pegavosti vinske trte, je ena od gliv, ki v vinogradih lahko povzročijo veliko Å¡kode. Gre za bolezen lesa, ki jo v Sloveniji poznamo v vseh vinorodnih deželah. Najbolj prizadene sorte z manj bujno rastjo, naprimer ‘Sivi pinot’, ‘Chardonnay’, ‘MuÅ¡kat ottonel’, ‘LaÅ¡ki rizling’, ‘Traminec’, ‘Zeleni silvanec’, ‘Rizvanec’, itd., saj gliva težje oslabi močan rodni les, kot Å¡ibek rodni les manj bujnih sort.

Okužene rozge čez zimo značilno pobelijo, nato izpod površja izrastejo črne bradavičaste tvorbe, piknidijska trosišča, ki spomladi, takoj po odganjanju vinske trte dozorijo in začnejo bruhati trose. V tem obdobu prihaja do glavnih okužb mladik. Te se navadno zgodijo v deževnem vremenu na bazalnem delu poganjka. Okužbe so hujše in bolj obširne, če je v času odganjanja in začetne rasti mladik hladno in deževno vreme in trta raste počasneje. Na mestu okužbe se razvijejo črne nekrotizirane ranice eliptične oblike. Z rastjo mladike se ranica podaljšuje in razpoka v globino. Pri močnih okužbah mladika zakrni in lahko popolnoma propade. Če proti črni pegavosti vinske trte več let zapored nič ne ukrenemo, gliva polagoma preraste celoten trs. Bolezen se iz leta v leto stopnjuje, sčasoma pričnejo odmirati celotni kraki, ali kordoni. Lahko propade celoten trs. Okužene trte moramo več let zdraviti, da spet vzgojimo zdrav rodni les. Razvoj glive na ostalih delih trte pri nas ni tako pomemben. Na listih opazimo točkasta razbarvanja z vijolično črno piko na sredini. Pege se počasi večajo, listi prično rumeneti in veneti ter odpadejo pozneje kot zdravi listi. Mladi lističi se skodrajo. Jagode se spremenijo v temno modre posušene rozine neprijetnega plesnivega okusa.

Pri varstvu se poslužujemo tako preventivnih, kot tudi kemičnih ukrepov. Okužene dele trt izrezujemo, jih odstranjujemo iz vinograda ter sežgemo, ali zakopljemo. Gliva se namreč razvija tudi na odrezanem lesu na tleh. Če tak les mulčimo, s tem še pospešimo razvoj glive.

Kemično varstvo opravljamo v fenofazi odganjanja ter začetne rasti mladik. Pomembno je, da ustavimo izbruhe spor iz piknidijskih trosišč. Če to uspeÅ¡no storimo, smo bolezen ustavili. Kemična eradikcija micelija iz lesa ni možna. Odvisno od potrebe ter vremenskih razmer, izvedemo eno do dve Å¡kropljenji letno v času odganjanja. Prvo Å¡kropljenje opravimo, ko so mladike velike 2 – 3 cm, drugo pa ko so mladike dolge 6 – 10 cm. V suhih pomladih so razmere za razvoj glive slabe. V deževnih in hladnih pomladih prvo Å¡kropljenje opravimo, ko so mladike dolge 1 – 2 cm in drugo, ko so dolge 3 – 5 cm.

V Sloveniji so za namen kemičnega varstva pred črno pegavostjo vinske trte registrirana sredstva na podlagi propineba (Antracol, Antracol combi), ditianona (Delan), folpeta (Folpan), metirama (Polyram) in strobilurinski pripravki (Stroby WG, Quadris, Universalis), s tem da ima slednji le stransko delovanje. Stransko delovanje imajo tudi pripravki na podlagi mankozeba (Dithane, Manfil). Tuje in vitro raziskave so pokazale, da strobilurini proti glivi učinkujejo že v najnižjih koncentracijah. Med preizkušenimi fungicidi sta bila najučinkovitejša trifloksistrobin (pripravek Nativo 75 WG) in penkonazol (Topas), ki sta v Sloveniji registrirana za varstvo pred oidijem vinske trte. Dobro so inhibirali rast micelija tudi pripravki na podlagi azoksistrobina, krezoksim-metila, spiroksamina in mankozeba. Največji odmerek aktivne snovi za zaviranje rasti micelija je bil potreben pri pripravkih na podlagi folpeta. Aktivne snovi, ki so registrirane samo za varstvo pred oidijem vinske trte, učinkujejo le na micelij glive Phomopsis viticola in ne preprečujejo kalitve trosov glive. Od sredstvev na tržišču omenimo še Mikal Flash (fosetil-Al + folpet), ki prav tako deluje proti črni pegavosti, toda učinek ima le njegova kontaktna komponenta, folpet. Za zelo učinkovit pripravek proti črni pegavosti vinske trte, ki v zgoraj navedeni raziskavi ni bil zajet, velja ditianon (Delan). Ta je zelo primeren za uporabo v antirezistenčni strategiji, kjer se velikokrat uporablja folpet. Vsa našteta sredstva, razen tistih, ki so namenjena varstvu pred oidijem vinske trte, so sicer registrirana za zaščito pred peronosporo vinske trte.

Za nakup sredstev se lahko obrnete na podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko, kjer boste tudi dobili nadaljne napotke za varstvo vinske trte ter uspešno antirezistenčno strategijo.

Viri:

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin