Tag: podatki

Obdobja vro─Źega vremena leto┼ínje poletje pogosto pretrgajo hladne fronte, ki prinesejo prepotrebno osve┼żitev in skrbijo za primerno namo─Źenost tal. V nasprotju z Dolenjsko, kjer su┼ía letos mo─Źno pritiska, smo v Gori┼íkih brdih povpre─Źno namo─Źeni. Dolgoletno povpre─Źje (1978 – 2005) na vremenski opazovalnici Vedrijan (ARSO) od za─Źetka leta do konca julija zna┼ía 838 mm. Vremenska postaja Kojsko ima v obdobju 2011 – 2016 do konca julija povpre─Źje 856 mm. V leto┼ínjem letu je padlo do 11.7. ┼że 807 mm padavin:

11. julija je Slovenijo od severozahoda dosegla nova vremenska fronta z vi┼íinskim jedrom hladnega zraka. Pred fronto je prek Furlanije pihal jugovzhodnik, ki je prina┼íal vlago iznad severnega Jadrana. Videmska 12z sonda┼ża je kazala 1800 J/kg CAPE-a, vrednost je bila proti ve─Źeru in tik pred fronto lokalno ┼íe veliko vi┼íja. Jugovzhodnik pri tleh je vi┼íje povijal v mo─Źan zahodnik do okoli 50 vozlov. V plasti 0-6 km smo imeli okoli 20 m/s DLS-ja, kar je predstavljalo ugodno okolje za razvoj mo─Źnih neviht.

Karte vetrov, geopotencialov in temperatur na 500 hPa, ki prikazujejo polo┼żaj fronte:

 

Vertikalna sonda┼ża iz Vidma ob 12z. Kot je iz sonda┼że razvidno, je bila atmosfera dokaj vla┼żna z le eno bolj suho plastjo na okoli 600 hPa. Posledi─Źno je bila nevarnost mo─Źnej┼íih sunkov vetra in debelej┼íe to─Źe ob nevihtah manj┼ía:

Preko dneva so se mo─Źne superceli─Źne nevihte z debelo to─Źo pojavljale predvsem na ┼átajerskem, mo─Źnej┼íi nalivi pa so se obnavljali v zgornjem Poso─Źju. Najve─Ź padavin so zabele┼żile postaje na obmo─Źju Sedla v ┼żlebeh (Sella Nevea) v Kaninskem pogorju, in sicer 135,4 mm ter Korit (Coritis – Rezija), kjer je padlo 95 mm de┼żja.

Razporeditev padavin v Furlaniji in zahodni Sloveniji:

Pozno popoldne je Bene─Źijo od zahoda dosegel ob┼íiren MCS, glavnina katerega je preko severnega Jadrana v ve─Źernih urah dosegla ju┼żno Istro ter Kvarner. Na severnem delu MCS-ja je ena mo─Źnej┼ía nevihta potovala ob jugovzhodni obali Bene─Źije, a je oslabela. Nova mo─Źna nevihta je nastala ju┼żno od Vidma in ┼że v kakih 20 minutah dosegla Gori┼íka brda. Nevihto so spremljali predvsem mo─Źni nalivi ter zmeren nevihtni pi┼í. Vremenska postaja v Kojskem je zabele┼żila maksimalni sunek vetra pri 56,3 km/h. Glede na videno, je nevihta sprva kazala superceli─Źne lastnosti (odklon iz smeri v desno, wall cloud), domnevno je ┼ílo za HP (high precipitation) supercelico, ki je kasneje pre┼íla v linearno nevihtno linijo in odpotovala v notranjost Slovenije.

Animacija radarske slike padavin (ARSO – klik na sliko za animacijo):

Pogledi na ┼ítiri faze nevihte, od iniciacije do supercelice z vidnim ‘wall cloud-om’ in RFD-jem na desni do prehoda v linijo. Zadnja slika (spodaj desno) prikazuje pogled proti severozahodu po nevihti, ko je bil v Furlaniji viden ‘shelf cloud’ nevihte severno od Gori┼íkih brd:

 

 

Panorama nevihtne linije nad Gori┼íkimi brdi s ‘shelf cloud-om’:

Grafi iz vremenske postaje Kojsko, ki prikazujejo dogajanje ob prehodu fronte. Temperatura se je prek dneva gibala okoli 27┬░C, ob prehodu nevihte je padla na 20┬░C. Zrak je bil prek dneva zelo vla┼żen, relativna vlaga ni padla pod 65 %:

 

Temperatura rosi┼í─Źa se je cel dan gibala okoli 21┬░C. Obilica vlage je pomenila veliko razpolo┼żljive energije za nastanek mo─Źnih neviht (slika levo). Na desnem grafu je viden nenaden padec tlaka ob samem prehodu hladne fronte:

 

Mo─Źan naliv je trajal med 20 minut in pol ure. Jakost naliva je presegla 200 mm/h. Maksimalni sunek ob gust fronti je zna┼íal 56,3 km/h:

 

Padavine so po prehodu fronte hitro ponehale. V Brdih in delu So┼íke doline so v nevihti padle slede─Źe koli─Źine padavin:

25,1 mm Kojsko
24,9 mm Korada
23,9 mm Vedrijan
22,1 mm Deskle
21,0 mm Anhovo
19,4 mm Ravna pri Ligu
19,1 mm Biljana
18,0 mm Okroglo – Banj┼íice
17,6 mm Paljevo
16,4 mm Šlovrenc
15,8 mm Višnjevik
14,2 mm Vipol┼że

┼áe analiza koli─Źin padavin v Sloveniji (ARSO). Lepo sta vidna dva pasova padavin. Ve─Źji del ju┼żne Slovenije je ostal prakti─Źno brez kapljice:

Viri:

Pogled na Soško dolino in Alpe v ozadju 14. marca 2016

Za─Źetek prvega pomladnega meseca je bil ┼íe nekoliko muhast s pogostimi padavinami in razmeroma nizko mejo sne┼żenja, nato pa je sledilo dolgo suho obdobje s prevladujo─Źo burjo in razmeroma nizkimi temperaturami. V za─Źetku meseca smo zabele┼żili tri dni z nevihto, dvakrat pa se je sne┼żna meja spustila pod 800 metrov. Imeli smo tri dni z zmerno do mo─Źno burjo. Mesec je bil temperaturno neizrazit, ─Źeprav smo imeli nekaj jutranjih slan v dolinah in zati┼ínih legah. Te so najbr┼ż nekoliko razred─Źile leto┼ínji pridelek marelic, ki so bile marca ┼że v polnem cvetu, cvetele so tudi breskve. Ker zaradi toplih zim sadno drevje pri─Źenja cveteti vse bolj zgodaj, je dobro razmi┼íljati v smeri preventivne za┼í─Źite dreves pred pozebami s sredstvom Save Crop.

 

Preidimo k mar─Źevski statistiki vremenskih postaj:

  • Kojsko ÔÇô Gori┼íka Brda ÔÇô 243 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 9,1┬░C (po dekadah: 7,1┬░C; 9,4┬░C; 10,6┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 13,3┬░C (31.3.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 4,6┬░C (8.3.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 0
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = 2,6┬░C (8.3.)
Najvišja izmerjena temperatura = 17,7°C (31.3.)

Tretji najhladnej┼íi marec v zadnjih ┼íestih letih je bil malenkostno podpovpre─Źen. ┼áestletno povpre─Źje zna┼ía 9,6┬░C. Najtoplej┼íi je bil marec 2012 z 12,4┬░C, najhladnej┼íi pa 2013 s povpre─Źjem le 6,4┬░C.

Padavinsko je bil leto┼ínji marec pravi su┼íec. Ve─Źina padavin je padla v prvi dekadi meseca, v drugih dveh dekadah je skupno padlo le ┼íe 4,4 mm de┼żja. ─îeprav smo zabele┼żili 12 dni s padavinami, je bilo dni z ve─Ź kot 2 mm padavin le 6:

Število dni s padavinami = 12
Število dni s padavinami (>2 mm) = 6
Skupne mese─Źne padavine = 54,6 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin = 14,2 mm (3.3.)
Najvišja intenziteta padavin = 40,6 mm/h (5.3.)
┼átevilo dni s sne┼żenjem = 0
Število dni z nevihto = 3

Pogled na Novo Gorico s pobo─Źja Sabotina v burji 16. marca 2016

Po kon─Źanih treh mesecih je leto 2016 ┼íe nekoliko nadpovpre─Źno namo─Źeno s skupno 435,6 mm padavin, ┼íestletno povpre─Źje zna┼ía 374,6 mm. Hkrati je to tretji najbolj moker start v leto.

Burja, ki je vztrajala med 9. in 17. marcem ter 22. in 23. marca ni prinesla zelo mo─Źnih sunkov. Najmo─Źneje je v Kojskem pihnilo 23.3. z 88,5 km/h.

  • Korada ÔÇô Kanalski Kolovrat ÔÇô 812 m n.m.v.

Zaradi tehni─Źnih te┼żav in posledi─Źne zmede v bazi podatkov v dveh klju─Źnih dnevih meseca, bomo statistiko te postaje tokrat izpustili.

  • Dolgi Laz ÔÇô severna Banj┼íka Planota ÔÇô 888 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 4┬░C (po dekadah: 2┬░C; 4,3┬░C; 5,5┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 8,5┬░C (31.3.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = -0,7┬░C (16.3.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 7
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = -2,8┬░C (16.3.)
Najvišja izmerjena temperatura = 13,5°C (19.3.)

Skupna koli─Źina padavin: 95 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 24,4 mm (5.3.)
Najvišja intenziteta padavin = 46,7 mm/h (31.3.)

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 86,9 km/h (23.3.)

Viri:

  • Vremenske postaje WineAndWeather.net

Drage obiskovalce z veseljem obve┼í─Źamo, da imamo na WineAndWeather.net novega pisca, ki bo v prihodnje popestril nabor ─Źlankov s podro─Źja vinogradni┼ítva in vinarstva. Rok Grecs je diplomirani in┼żenir agronomije, ki je na Biotehni┼íki fakulteti v Ljubljani diplomiral leta 2005 z diplomsko nalogo z naslovom ‘Spremljanje dozorevanja grozdja sorte ÔÇśRefo┼íkÔÇÖ (Vitis vinifera L.) v Kra┼íkem vinorodnem okoli┼íu’. Povzetek tega dela je tudi njegov uvodni ─Źlanek na na┼íi spletni strani. Rok se danes ukvarja z vinogradni┼ítvom in vinarstvom, saj na Krasu obdeluje vinograd refo┼íka, iz katerega prideluje vino ‘Teran’. ┼Że 20 let (1993 – 2013) v svojem vinogradu spremlja fenofaze vinske trte in izvaja vzor─Źenja grozdja. Podatke nato primerja s podatki Kmetijsko svetovalne slu┼żbe. Med posameznimi leti opa┼ża velike razlike v dozorevanju grozdja. Vsled njegovega dolgoletnega dela s sorto ‘Refo┼ík’ in vinom ‘Teran’, si lahko obetamo ┼ítevilne zanimive ─Źlanke, ki se nana┼íajo na to za Kras najpomembnej┼ío sorto vinske trte. Vabljeni k branju njegovega prvega prispevka:

Dozorevanje grozdja sorte ÔÇśRefo┼íkÔÇÖ v Kra┼íkem vinorodnem okoli┼íu med leti 1993 in 2004 ÔÇô povzetek diplomske naloge

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin