Tag: plešivo

Toča postaja spet vse pogostejša spremljevalka kmetijstva. Ker je aktivna zaščita pred njo na obširnih vinogradniških površinah praktično nemogoča, ali vsaj tehnično zahtevna, se je potrebno soočati s posledicami in predvsem blažiti nastalo škodo. Lahko pričakujemo, da bo z nadaljnjim naraščanjem temperatur zraka ter dodatnim segrevanjem Severnega Jadrana, moč neviht v prihodnje še intenzivnejša, toča pa debelejša in pogostejša. Na tem mestu mogoče velja omeniti zanimivo opažanje zadnjih let. Vse toče so v Goriška brda prišle iz severne, oziroma severozahodne smeri. Po pripovedovanju domačinov je v preteklosti večina toč prihajala z nevihtami iz zahoda. Čeprav slednje morebiti drži, bi bila potrebna natančnejša analiza preteklih dogodkov, da bi trditev lahko potrdili. Na tej točki pozivam vse, ki morebiti še hranijo datume hudih ujm s točo v preteklosti, da mi jih posredujejo v komentarju na članek. Tako bomo lahko v prihodnosti naredili analizo vremenskih situacij in jih primerjali s točami današnjega modernega časa.

Bodi dovolj za uvod. Kaj se je torej zgodilo 9. julija 2018? Pogoji za točo so vsekakor bili! Popoldne je naše kraje doseglo višinsko jedro hladnega zraka. V višinah so pihali močni severni vetrovi. Vlažnost v prizemni plasti je bila sicer nekoliko skromna, CAPE-a smo imeli med 500 in 1000 J/kg, 12z sondaža iz Vidma je dajala slabih 600 J/kg, pri tleh je pihal šibak jugozahodni veter. Ob močnem vetru zgoraj smo imeli izjemen strig v plasti 0-6 km, ki je znašal med 40 – 60 vozlov.

Prikaz vremenske situacije, ki je vodila do razvoja toče. Na prvih dveh slikah zgoraj vidimo višinsko jedro hladnega zraka nad našimi kraji, sledi karta vetrov na višini 500 hPa, z vidnim močnim S-SZ tokom, kar potrjuje tudi Videmska 12z sondaža:

 

 

Še karte modelske napovedi, ki je lepo predvidela razvoj neviht nad Matajurskim pogorjem ter njihovo krepitev proti obali:

 

 

 

Do iniciacije neviht je prihajalo nad alpskimi vrhovi. Nevihta, ki je prinesla točo v Goriška brda je nastala nad Matajurjem in se je nato premikala proti jugu. Na radarski sliki padavin je hitro dosegla maksimalne odboje, ki so nakazovali prisotnost toče. Slednja je padala v pasu Kožbana – Hlevnik – Neblo – Fojana – Plešivo, nato je prišlo na radarski sliki do vidnega odklona nevihte v desno, kar je nakazovalo razvit mezocikon. Pot točonosne nevhte je tedaj peljala prek Krmina in Gradišča ob Soči do Fossalona, od koder so prav tako poročali o obsežni škodi. Nevihta je nato oslabela nad Severnim Jadranom, kjer je primanjkovalo energije, kar je razvidno tudi iz zgornje slike. Toča je v Goriških brdih po poročanju očividcev desgala velikosti oreha, na območju Kožbane je padala 15 minut, najprej na suho, nato med dežjem. Po tleh je bilo pobeljeno še pol ure po dogodku, ponekod so bili večji nanosi bele padavine.

Pogled na radarsko sliko padavin ter na štiri faze nevihte. Najprej vidimo iniciacijo nad Matajurjem, nato pot proti jugu prek Soške doline in doline reke Idrije, sledijo maksimalni odboji nad Goriškimi brdi, kjer pada debela toča, na zadnji sliki je supercelična faza nevihte nad furlanskim Fossalonom. Na prvi sliki je videti še predhodno supercelično nevihto, ki je nastala zahodneje nad Furlanijo. Zgodnjo fazo njenega razvoja je ujela tudi web kamera v Kojskem (slika nižje spodaj):

 

 

Škoda v Goriških brdih se od lokacije do lokacije spreminja. Določeni predeli pod Plešivim so utrpeli tudi med 90 in 100% škodo. V nalivu je v kratkem času padlo precej dežja. V Vipolžah 25 mm, v Šlovrencu 23 mm, v Kojskem 19,3 mm. Po toči je potrebno nasade čim prej zaščititi s fungicidi. Kjer karenca dovoljuje, uporabimo sredstva na osnovi folpeta. Za hitrejšo regeneracijo rastline dodamo aminokisline MC CREAM v odmerku 1 L/ha, za hitrejše sušenje poškodovanega grozdja ter proti botritisu uporabimo ZEOLITE FERTENIA v odmerku 2,5 kg/ha. Slednje tretiranje ponovimo še po prehodu hladne fronte v noči iz torka na sredo 11/07/2018, ko ponovno pričakujemo večje količine padavin. V vinogradih, kjer bo trgatev zgodnejša (denimo, nasadi za penino), se izogibamo uporabi folpeta, ki lahko povzroča težave v fermentaciji. Namesto tega lahko uporabimo kalijev metabisulfit v odmerku 1,5 kg/ha, v kombinaciji z MC CREAM ter ZEOLITE FERTENIA. Namesto navedenih pripravkov se lahko uporabi tudi sredstvo SOLFICAR v odmerku 5 kg/ha v cono grozdja.

 

Slike škode na grozdju po toči v Gradišču od Soči (levo) ter v Plešivem (desno):

 

Še vedno moramo posebno skrb posvečati oidiju vinske trte, ki se sedaj že pojavlja na občutljivejših sortah, kot je chardonnay. Še posebej moramo biti pozorni na izpiranje škropilne obloge zaradi pogostih padavin. Uporabljamo sistemike in polsistemike, kot so KUSABI 0,3 l/ha, FALCON 0,4 l/ha, COLLIS 0,4 l/ha, SERCADIS 0,15 l/ha, VIVANDO 0,2 l/ha, katerim dodamo močljivo žveplo v odmerku 3 – 4 kg/ha. Zaradi pogostih padavin se priporoča uporaba močila CONTROL DMP, ki izboljša oprijem in razporeditev sredstva po površini lista, hkrati pa nam omogoča enostavno in kontrolirano znižanje pH vrednosti škropilne brozge. Ob dodatku v rezervoar namreč obarva vodo glede na pH. Za izboljšanje delovanja aktivnih snovi se priporoča znižanje pH-ja škropilne brozge na 5,5.

Sredstva navedena v članku dobite v trgovini Enomarket d.o.o., Kojsko.

Priporočila kmetijskega zavoda za škropljenje vinogradov po toči: KLIK

VIRI

Goriška Brda v letošnjem letu prejemajo kar hude udarce s strani narave. Najprej smo imeli ogromne količine padavin na območju Višnjevika, o čemer smo že pisali, sedaj pa še točo, ki je hudo prizadela JZ del Goriških Brd in predvsem območje na italijanski strani meje, kjer je med Ceglim in Plešivim pridelek potolklo 100 %. Prizadeti so še kraji Vipolže, Dolenje Cerovo in Neblo, o škodi poročajo tudi iz Krmina. Poleg tega je toča svojo pot nadaljevala čez Novo Gorico in uničila pridelek breskev na območju spodnje Vipavske doline.

Pogoji za nastanek neviht v tem dnevu sicer niso bili nič posebnega. Prej mejni setup za supercelice. Na Estofex-u so čez naše kraje narisali level1, ki je opozarjal predvsem pred sunki vetra in točo. Večer je nad Furlanijo prinesel veliko energije, saj smo imeli okoli 1500 J/kg CAPE, ki se je pokrival z okoli 30 vozlov dls-ja. V spodnjih plasteh atmosfere so bili vetrovi razmeroma šibki, na 500 hpa smo imeli 30 vozlov ZSZ jet. Visok PWAT je zmanjševal možnost za veliko točo in pomenil predvsem intenzivne nalive ter drobno točo. Prav to smo na koncu tudi dobili in to v najhujši obliki.

Iniciacija je bila zelo podobna kot prejšnji dan. Topel in vlažen zrak se je z advekcijo iz nad S Jadrana narival na predalpski svet severne Furlanije, kjer je prišlo do prisilnega dviga in formiranja prvih neviht. Ponovno je nastal multicelični cluster, ki je bil videti precej slabše organiziran kot prejšnji dan. Počasi se je začel premikati v ravnino. Okoli 23:00 po lokalnem času so na OFB-ju začele pokati nove celice, najprej v bližini Nove Gorice, kasneje pa še na Krasu. Znamenje za odhod na obalo, da se naredi kakšna fotka. Toda, dogodki so potem vzeli drugačno pot.

Kake pol ure pred polnočjo se je v Furlaniji, Z od Krmina ena od celic uspela precej dobro organizirati. Mogoče so na animaciji radarja tudi na tem delu opazni segmenti rotacije celice. Poročila enega chaserja, ki je bil na območju pravi, da je fotografiral ekstremno nizek wall cloud. Žal nima časa napraviti analize, da vi vedeli kaj več o dogajanju tam iz prve roke. (Jaz sem, kot že rečeno, obtičal na obali, kjer sem čakal linijo, da poprime za energijo nad toplim S Jadranom.) Prav ta celica je bila tista, ki je spustila točo na območje med Krminom in Goriškimi Brdi. Kot je iz škode na vinogradih razvidno, je padala drobna toča in zelo na gosto. Zakaj tako, je napisano že zgoraj pri analizi pogojev. Poleg tega je točo spremljal sunkovit veter, saj so trte oziroma grozdje poškodovani le po eni strani, tisti ki je bila obrnjena pravokotno na smer prihoda nevihte. Poročila iz Furlanije omenjajo sunke vetra do 85 km/h, vendar uradne potrditve tega podatka ni. Celica se je nato preko Nove Gorice pomaknila proti spodnji Vipavski dolini. Tu je tudi na radarju lepo videti značilen odklon gibanja v desno, torej je zagotovo šlo za supercelico. Iz tega območja so poročali o kot oreh veliki toči. Največ škode je tu sicer na breskovih nasadih, kjer so bile breskve tik pred obiranjem. Nekateri sadjarji so ob 100 % pridelka breskev. Na vinogradih v tem delu toča ni povzročila tako hude škode, je pa videti precej zdelana tudi koruza na poljih. Največja toča je padala na območju med Biljami in Prvačino. Kasneje je celica povsem oslabela in razpadla.

Škoda na vinski trti je bila največja med vasema Ceglo in Plešivo. Tu so številni vinogradniki ob 100 % pridelka. Večina pridelka ni imela zavarovanega:
Posledice toče v Goriških Brdih

Da je padala drobna toča z vetrom, je razvidno iz poškodb na dozorevajočem grozdju. Grozdi so poškodovani le iz ene strani, vendar povsem izmaličeni:
Poškodbe na grozdih

Več fotografij posledic toče v Goriških Brdih!

Animacija radarske slike:

Nadaljevanje je prineslo še nekaj celic nad severnim Jadranom in Krasom. Imeli smo priložnost opazovati cel kup znižanj baz neviht. Razelektritev je bilo precej manj kot na Goriškem. Linija je ugasnila še preden je dosegla Trst.

Nad S Jadranom se nevihte niso uspele več konkretno organizirati. Vseeno smo lahko opazovali redke razelektritve in številna znižanja ter intenzivne nalive:
Razelektritve nad S Jadranom

Več fotografij: KLIK

Še prispevek iz informativnega programa RTVSLO – Primorska Kronika, o posledicah toče v Goriških Brdih: http://tvslo.si/predvajaj/slovenska-kronika/ava2.111393692/0.0092

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin