Tag: planota

V Sloveniji v okviru Slovenskega meteorolo┼íkega foruma potekajo meritve temperatur v mrazi┼í─Źih Alp in Dinaridov. V Zahodni Sloveniji takih meritev doslej ni bilo veliko, oziroma so bile omejene na mrazi┼í─Źa Trnovske planote. Zato smo se na WineAndWeather.net v zadnjih letih lotili┬ámeritev temperatur v mrazi┼í─Źih Banj┼íke planote. Cilj je ugotoviti, kako nizko lahko pade temperatura na tej kra┼íki planoti, polni kotanj, vrta─Ź in uval. Prvi rezultati┬ádosedanjih meritev so predstavljeni v spodnjem ─Źlanku.

MRAZIŠČA

Mrazi┼í─Źa so obmo─Źja, kjer se v jasnih in mirnih no─Źeh temperatura zraka spusti precej ni┼żje kot v okolici na podobni nadmorski vi┼íini (Ortar, 2011). Gre za konkavne reliefne oblike, ki segajo od majhnih, nekajmetrskih kotanj do ve─Źkilometrskih kra┼íkih polj. Najpogosteje jih najdemo v kra┼íkem svetu. Gre za obmo─Źja pogostega mraza┬á(Verta─Źnik, 2009).

Obi─Źajno temperatura zraka z vi┼íino pada, lahko pa tudi nara┼í─Źa. Temu pojavu pravimo temperaturni obrat, ali inverzija. Nastane v jasnih no─Źeh kot posledica negativne sevalne bilance, zaradi katere se tla in zrak nad tlemi ohlajajo. V kotanje in doline se steka hladnej┼íi zrak z okoli┼íkih pobo─Źij in tam zastaja. Ta pojav je najbolj izrazit v mrazi┼í─Źih.

─îasovni potek temperature v mrazi┼í─Źu je na tipi─Źen jasen in miren┬ádan slede─Ź. Po popoldanskem temperaturnem maksimumu se pri─Źnejo tla in zrak ob spu┼í─Źanju Sonca proti obzorju hladiti.┬áV ─Źasu son─Źnega zahoda je hitrost ohlajanja najve─Źja. S kopi─Źenjem ohlajenega zraka se v mrazi┼í─Źu debeli jezero hladnega zraka in s─Źasoma se za─Źne hladen zrak prelivati prek najni┼żjih robov (iztokov) mrazi┼í─Źa. Tekom no─Źi se ohlajanje umirja, temperatura dose┼że najni┼żjo vrednost pribli┼żno ob son─Źnem vzhodu. Ko sonce obsije ve─Źji del mrazi┼í─Źa, se temperatura nekaj ur hitro dviguje. Po razkroju jezera hladnega zraka, se prej ujeta zra─Źna masa v mrazi┼í─Źu pri─Źne me┼íati z okoli┼íkim zrakom, nara┼í─Źanje temperature se skoraj ustavi (Verta─Źnik, 2009).

S Sloveniji je najbolj znano mrazi┼í─Źe Babno Polje, kjer je bil izmeren uraden slovenski rekord v minimalni temperaturi, ki zna┼ía -34,5┬░C. Neuradni slovenski rekord je bil izmerjen 9. januarja 2009 v mrazi┼í─Źu Mrzla Komna, ko se je ┼żivo srebro spustilo kar do -49,1┬░C (Verta─Źnik, 2009).

Mrazi┼í─Źa pod Sne┼żnikom (1796 m), od leve proti desni Velika in Mala Kolobarnica ter Smrekova Draga, v katerih zaradi pogostega mraza opazimo tudi rastlinski obrat. Na robovih mrazi┼í─Źa je gozd, ki ni┼żje prehaja v ru┼íevje ter nazadnje v travnat svet. V ozadju pod meglo Lo┼íka dolina┬áter desno zasne┼żeno Babno polje (slika levo). Na sliki desno mrazi┼í─Źe Travni┬áDolci┬ápod Sne┼żnikom:

Mrazi┼í─Źe Mrzla Komna na Lepi Komni, slovenski temperaturni rekorder z -49,1┬░C┬á(levo) ter mrazi┼í─Źe Hribarice nad Dolino Triglavskih jezer, najvi┼íje le┼że─Źe mrazi┼í─Źe v Sloveniji, kjer se opravljajo meritve temperature (slika desno). V zimi 2006/2007 so tu izmerili -36,5┬░C (Verta─Źnik, 2009):

Na Komni je poznano mrazi┼í─Źe tudi Planina Govnja─Ź z┬ánajni┼żjo izmerjeno temperaturo┬á-41┬░C (slika levo) (Verta─Źnik, 2009), eno ve─Źjih mrazi┼í─Ź┬ápa so Krnska jezera,┬átorej kotlina med zgornjo postajo tovorne ┼żi─Źnice in pobo─Źjem nad velikim Krnskim jezerom (slika desno):

 

Krnska jezera pozimi, ko je dno doline ve─Źinoma v senci. Jezera zamrznejo, ob sne┼żenih zimah so pokrita z debelo sne┼żno odejo. Na sliki levo zaledenelo Krnsko jezero 2. januarja 2016. Na hud mraz ka┼że tudi prisotnost velikih kristalov povr┼íinskega sre┼ża na┬ásne┼żni odeji, ki nastane kot posledica sublimacije vodne pare na podhlajenih tleh┬á(slika desno):

 

BANJŠKA PLANOTA

Banj┼íka planota je zakrasel planotast svet, ki le┼żi med spodnjo So┼íko dolino in spodnjim tokom reke Idrijce, na nadmorskih vi┼íinah med 620 in 1071 m (Wikipedija). Med kra┼íkimi pojavi, ki jih najdemo na Planoti na┼ítejmo brezna, po┼żiralnike, ┼ítevilne vrta─Źe, ki so pogostej┼íe predvsem na vzhodnem in severnem delu planote (Lokovec) ter┬ákotlinasto┬ádno planote┬á(okolica vasi Banj┼íice). Iz temperaturnega vidika so zanimive predvsem zadnje omenjene, vrta─Źe v Lokovcu ter ob┼íirno dno planote na Banj┼íicah, po katerem so razporejeni ┼ítevilni po┼żiralniki. Povr┼íinskih vodotokov ve─Źinoma ni, oziroma se ob padavinah pojavljajo le manj┼íi poto─Źki, ki izginjajo v omenjenih ponikvah.

Levo pogled na osrednji del Banj┼íke Planote z vrha Goleka (819 m), desno pogled proti kravji farmi in dnu mrazi┼í─Źa, kjer smo opravljali meritve:

 

MERITVE NA BANJŠKI PLANOTI

Mrazi┼í─Źe pri kmetiji Princ

Z meritvami temperature na Banj┼íki planoti smo za─Źeli ┼że leta 2014 v vrta─Źi pri kmetiji Princ na skrajnem severu Planote. Lokacija ni postregla s┬ápri─Źakovanimi nizkimi temperaturami, saj je bila izpostavljena izrazitim no─Źnim pobo─Źnim vetrovom, ki so┬áprepre─Źevali razvoj jezera hladnega zraka.┬áNajni┼żja izmerjena vrednost na dnu vrta─Źe┬áje bila -15┬░C.

V za─Źetku leta 2017 smo z meritvami poizkusili na nekaterih novih lokacijah v Lokovcu ter na Banj┼íicah. Od ve─Ź┬ápreizku┼íenih lokacij smo┬ákasneje meritve ohranili le na dveh, ki sta pokazali najve─Źji potencial. V Gorenjem Lokovcu v sestavljeni vrta─Źi z lokalnim imenom ‘Na Dolin’ z dnom na 810 m n.m.v. in globino le nekaj ─Źez 10 m in┬áiztokom iz mrazi┼í─Źa┬ápora┼í─Źenim s smrekovim gozdom, ki┬á┼íe dodatno zadr┼żuje hladen zrak┬áter na dnu Banj┼íke planote ob kravji farmi na 674 m n.m.v. z globino 41 metrov. Meritve so potekale na vi┼íini 2 m nad tlemi s temperaturnimi senzorji z datalogerjem, znamke┬áMaxim ibutton DS1922L. Interval meritve je bil 10 minut. Meritve smo opravljali le v obdobjih, ko so bile napovedane nizke temperature in jasne, mirne no─Źi s sne┼żno odejo na tleh. Izmerjene temperature v mrazi┼í─Źih smo nato primerjali s temperaturami na vremenskih postajah v neposredni bli┼żini mrazi┼í─Ź. Temperature iz Lokovca smo primerjali s temperaturami na vremenski postaji Dolgi Laz (888 m n.m.v.), temperature iz Banj┼íic pa z vremensko postajo Okroglo (770 m n.m.v.).

REZULTATI MERITEV IN RAZPRAVA

Prve poskusne meritve na obeh lokacijah so potekale med 6. in 8. januarjem 2017. V no─Źi iz 6. na 7. januar se je temperatura v Lokovcu spustila do -23┬░C, na Banj┼íicah do -17┬░C. V istem terminu je bila na vremenski postaji┬áOkroglo izmerjena minimalna temperatura -9,1┬░C. No─Ź ni bila popolnoma mirna, saj je burja motila ohlajanje predvsem na Banj┼íicah, medtem ko je v Lokovcu za─Źetek le tega zamaknila v ve─Źer. Na tleh ni bilo sne┼żne odeje, ki bi pove─Źala radiacijo in s tem ohlajanje.

Pot do mrazi┼í─Źa ‘Na Dolin’ s smrekovim gozdom, ki pora┼í─Źa iztok iz mrazi┼í─Źa┬á(levo) in zgornji del sestavljene vrta─Źe (desno) dne 9. januarja 2017:

 

Dno mrazi┼í─Źa na 810 m n.m.v. (levo) in monta┼ża senzorja ibutton na leseno lato (desno). Pri meritvah nismo uporabljali radiacijskih zaklonov, ki bi ┼í─Źitili senzorje pred toploto son─Źnih ┼żarkov, saj so nas zanimale predvsem no─Źne in jutranje temperature pred son─Źnim vzhodom. Poleg tega je dno mrazi┼í─Źa ‘Na Dolin’ cel dan v senci:

 

Na naslednje potencialno┬ázanimivo obdobje za meritve smo morali ─Źakati do decembra.┬áTa je bil vremensko dinami─Źen s ┼ítevilnimi prehodi front, obilnimi padavinami ter izmenjavanjem toplega, ju┼żnega vremena ter hladnega vremena s sne┼żno odejo. V Lokovcu je sne┼żna odeja v prvi polovici meseca dosegla vi┼íino okoli 30 cm, na Banj┼íicah pa najve─Ź 10 cm.

Rekodno┬ánizko temperaturo┬ásmo┬áizmerili v no─Źi┬áiz 9. na 10. december.┬á8. decembra zve─Źer je na┼íe kraje pre┼íla hladna fronta, na Banj┼íki planoti je zapadlo 10 cm snega, v Lokovcu 15 cm. Tam je ┼że bilo okoli 15 cm podlage od prej┼ínjega sne┼żenja, tako je skupna vi┼íina sne┼żne odeje dosegla 30 cm. Meja sne┼żenja se je na severnem Primorskem spustila do 400 m n.m.v. Do jutra je pihala ┼íibka do zmerna burja, ki je ─Źez dan ponehala. Popoldne se je razjasnilo, nastale razmere so bile ugodne za no─Źno ohlajanje v mrazi┼í─Źih.

Pogled na sne┼żno mejo nad So┼íko dolino 9. decembra 2017 zjutraj. V grebenu nad dolino skrajno levo Korada (812 m), desno greben Kanalskega Kolovrata. V ozadju se vidijo italijanski Dolomiti ter bli┼żajo─Źa se razjasnitev (slika levo). Desno popoldansko sonce v Dolgem Lazu (Po─Źitni┼íka hi┼ía Alviva – slika desno) s spodnjimi bohinjskimi gorami v ozadju:

 

Vremenska situacija nad Evropo┬áv no─Źi iz 9. na 10. december. Hladen zrak se je v drugem delu no─Źi ┼że umikal, pri─Źel je pihati JZ veter, povezan z novo vremensko motnjo. Temperatura na 850 hPa se je pono─Źi gibala med -5 in -6┬░C:

 

Ohlajanje se je pri─Źelo v ─Źasu son─Źnega zahoda, temperatura je hitro padla, na Banj┼íicah z 0┬░C na -17┬░C, ‘Na Dolin’ v Lokovcu iz -7┬░C na -14┬░C.┬áZgodaj zve─Źer┬áje bilo ohlajanje za─Źasno zaustavljeno, na Banj┼íicah se je celo ogrelo do -13┬░C. Vzrok je bil v nastanku zavetrne obla─Źnosti na ju┼żni strani Alp ob vi┼íinskih severozahodnih vetrovih.┬áKo se je ponovno razjasnilo, se je ohlajanje nemoteno nadaljevalo. Minimalne temperature so bile izmerjene hitro po polno─Źi. Na Banj┼íicah┬áse je ┼żivo srebro spustilo┬ádo -24┬░C, v Lokovcu do -23,5┬░C. V nadaljevanju no─Źi je temperatura bolj ali manj stagnirala, okoli 4:30 zjutraj pa je┬á┼że zapihal jugozahodnik pred bli┼żajo─Źo se vremensko motnjo in┬áprepihal mrazi┼í─Źa ter┬árazkrojil jezero hladnega zraka. Ob tem smo zabele┼żili izjemne temperaturne hode, na Banj┼íicah se je┬átemperatura v petih urah dvignila za 23,5┬░C.

Potek temperature na Banj┼íicah v no─Źi iz 9. na 10. december:

Potek temperature v Gorenjem Lokovcu v vrta─Źi ‘Na Dolin’. Vpliv obla─Źnosti v prvem delu no─Źi je bil manj opazen.┬áTemperatura je na tej lokaciji ostala pod -20┬░C kar 10 ur (19:00 – 5:00):

Popoldne 10. januarja je pri─Źelo sne┼żiti, do polno─Źi je padlo 10 cm snega, nato se je zaradi mo─Źnega jugozahodnika ogrelo, sneg je pre┼íel v de┼ż. V slabih 48 urah┬ásta topel veter in mo─Źan de┼ż pobrala┬ávseh 30 cm sne┼żne odeje. Po 15. decembru je bilo ┼íe nekaj no─Źi z ugodnimi pogoji za ohlajanje v mrazi┼í─Źih, podatki so predstavljeni v tabelah spodaj. Za primerjavo so dodane tudi minimalne izmerjene temperature na vremenskih postajah izven mrazi┼í─Ź.

Mo─Źno sne┼żenje 10. januarja zve─Źer, preden je pri─Źelo de┼żevati:

 

Tabele minimalnih zabele┼żenih temperatur v mrazi┼í─Źih Banj┼íice ter Na Dolin ter primerjava z bli┼żnjimi vremenskimi postajami v Okroglem in v Dolgem Lazu med 16. in 25. decembrom. Z rumeno, oziroma belo barvo so ozna─Źene dnevne minimalne temperature, ki so bile izmerjene zve─Źer. Na Banj┼íicah smo senzor pobrali 24. decembra, zato podatka o minimumu 25.12. ni:

 

ZAKLJU─îEK

Rezultati meritev so pokazali, da imata obe lokaciji dober potencial za zelo nizke temperature. Rekordni no─Źi navkljub je potrebno poudariti, da pogoji niso bili idealni. V prvem delu no─Źi je ohlajanje zmotila obla─Źnost, v drugem delu pa je jugozahodnik preme┼íal zra─Źne plasti in popolnoma razkrojil inverzijo. Zra─Źna masa nad nami ni bila ekstremno mrzla. Na Okroglem je bil v rekordni no─Źi izmerjen Tmin -4,2┬░C, v Dolgem Lazu pa -5,9┬░C, kar je precej topleje kot v nemirni januarski no─Źi, ki smo jo omenjali v za─Źetku tega poro─Źila. Domnevamo, da so v obeh mrazi┼í─Źih mo┼żne ┼íe ni┼żje temperature,┬á┬á─Źe se le poklopijo vsi dejavniki, se pravi mirna, jasna no─Ź s sne┼żno odejo na tleh in dovolj mrzla zra─Źna masa nad na┼íimi kraji. Zato bomo ob podobnih situacijah nadaljevali z meritvami.

VIRI

Pogled na Soško dolino in Alpe v ozadju 14. marca 2016

Za─Źetek prvega pomladnega meseca je bil ┼íe nekoliko muhast s pogostimi padavinami in razmeroma nizko mejo sne┼żenja, nato pa je sledilo dolgo suho obdobje s prevladujo─Źo burjo in razmeroma nizkimi temperaturami. V za─Źetku meseca smo zabele┼żili tri dni z nevihto, dvakrat pa se je sne┼żna meja spustila pod 800 metrov. Imeli smo tri dni z zmerno do mo─Źno burjo. Mesec je bil temperaturno neizrazit, ─Źeprav smo imeli nekaj jutranjih slan v dolinah in zati┼ínih legah. Te so najbr┼ż nekoliko razred─Źile leto┼ínji pridelek marelic, ki so bile marca ┼że v polnem cvetu, cvetele so tudi breskve. Ker zaradi toplih zim sadno drevje pri─Źenja cveteti vse bolj zgodaj, je dobro razmi┼íljati v smeri preventivne za┼í─Źite dreves pred pozebami s sredstvom Save Crop.

 

Preidimo k mar─Źevski statistiki vremenskih postaj:

  • Kojsko ÔÇô Gori┼íka Brda ÔÇô 243 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 9,1┬░C (po dekadah: 7,1┬░C; 9,4┬░C; 10,6┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 13,3┬░C (31.3.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 4,6┬░C (8.3.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 0
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = 2,6┬░C (8.3.)
Najvišja izmerjena temperatura = 17,7°C (31.3.)

Tretji najhladnej┼íi marec v zadnjih ┼íestih letih je bil malenkostno podpovpre─Źen. ┼áestletno povpre─Źje zna┼ía 9,6┬░C. Najtoplej┼íi je bil marec 2012 z 12,4┬░C, najhladnej┼íi pa 2013 s povpre─Źjem le 6,4┬░C.

Padavinsko je bil leto┼ínji marec pravi su┼íec. Ve─Źina padavin je padla v prvi dekadi meseca, v drugih dveh dekadah je skupno padlo le ┼íe 4,4 mm de┼żja. ─îeprav smo zabele┼żili 12 dni s padavinami, je bilo dni z ve─Ź kot 2 mm padavin le 6:

Število dni s padavinami = 12
Število dni s padavinami (>2 mm) = 6
Skupne mese─Źne padavine = 54,6 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin = 14,2 mm (3.3.)
Najvišja intenziteta padavin = 40,6 mm/h (5.3.)
┼átevilo dni s sne┼żenjem = 0
Število dni z nevihto = 3

Pogled na Novo Gorico s pobo─Źja Sabotina v burji 16. marca 2016

Po kon─Źanih treh mesecih je leto 2016 ┼íe nekoliko nadpovpre─Źno namo─Źeno s skupno 435,6 mm padavin, ┼íestletno povpre─Źje zna┼ía 374,6 mm. Hkrati je to tretji najbolj moker start v leto.

Burja, ki je vztrajala med 9. in 17. marcem ter 22. in 23. marca ni prinesla zelo mo─Źnih sunkov. Najmo─Źneje je v Kojskem pihnilo 23.3. z 88,5 km/h.

  • Korada ÔÇô Kanalski Kolovrat ÔÇô 812 m n.m.v.

Zaradi tehni─Źnih te┼żav in posledi─Źne zmede v bazi podatkov v dveh klju─Źnih dnevih meseca, bomo statistiko te postaje tokrat izpustili.

  • Dolgi Laz ÔÇô severna Banj┼íka Planota ÔÇô 888 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 4┬░C (po dekadah: 2┬░C; 4,3┬░C; 5,5┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 8,5┬░C (31.3.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = -0,7┬░C (16.3.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 7
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = -2,8┬░C (16.3.)
Najvišja izmerjena temperatura = 13,5°C (19.3.)

Skupna koli─Źina padavin: 95 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 24,4 mm (5.3.)
Najvišja intenziteta padavin = 46,7 mm/h (31.3.)

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 86,9 km/h (23.3.)

Viri:

  • Vremenske postaje WineAndWeather.net

Jutranje sne┼żenje v Novi Gorici 4.1.

Po dolgem ─Źasu dodajamo nekaj stati─Źnih podatkov┬áiz vremenskih postaj Kojsko, Korada in Dolgi Laz. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je vstopila v ┼íesto leto neprekinjenega delovanja, medtem ko si na preostalih dveh lokacijah ┼íe prizadevamo za zagotovitev neprekinjenih nizov podatkov. ┼Żal je to zaradi pomanjkanja ─Źasa kar zahteven projekt.

Januar 2016 je prinesel nekaj zimskih trenutkov, predvsem s sne┼żenjem 4.1. tudi na Gori┼íkem in v Gori┼íkih brdih.┬á┼áe ene zimske epizode smo bili dele┼żni┬ámed 14. in 22. januarjem, ko je nad 700 m n.m.v. 14.1. zapadlo okoli 10 cm snega, nato pa je na┼íe kraje preplavil mrzel polarni zrak. V ni┼żinah smo te dni bele┼żili mrzla jutra ter razmeroma hladne, a┬áve─Źinoma son─Źne┬ápopoldneve. V hribih temperatura pogosto ni segla nad ledi┼í─Źe. Konec meseca je sledila izrazita otoplitev, ki je predvsem na Primorsko prinesla nizko obla─Źnost in dolgo─Źasne, nadpovpre─Źno tople, sive dneve pod jugozahodnim vetrom v vi┼íinah.

Preidimo k januarski statistiki vremenskih postaj:

  • Kojsko – Gori┼íka Brda – 243 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 4┬░C (po dekadah: 3,1┬░C; 3,8┬░C; 5,1┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 10,7┬░C (11.1.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = -1,5┬░C (4.1.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 14
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = -4,1┬░C (19.1.)
Najvišja izmerjena temperatura = 12,7°C (12.1.)

Ve─Źer po sne┼żenju v Kojskem 4.1.

─îe primerjamo leto┼ínji januar s preostalimi petimi, ki jih je postaja na tej lokaciji bele┼żila, ugotovimo, da je bil tretji najhladnej┼íi in 0,7┬░C hladnej┼íi od ┼íestletnega povpre─Źja postaje. Zanimivo je, da gre za januar z najve─Ź hladnimi dnevi v zgodovini postaje. V preteklosti smo le te ┼íteli takole:

2015: 1
2014: 0
2013: 5
2012: 10; 1 leden dan
2011: 13

Posebej bodeta v o─Źi januarja 2014 in 2015, ki sta bila zelo topla, zanimivo je tudi, da smo v ┼íestih letih zmogli le en leden dan. 4.1.2016 smo sicer ledeni dan zgre┼íili za vsega desetinko stopinje.

Število dni s padavinami = 11
Število dni s padavinami (>2 mm) = 7
Skupne mese─Źne padavine = 98 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin = 34,8 mm (9.1.)
Najvišja intenziteta padavin = 16,8 mm/h (10.1.)
┼átevilo dni s sne┼żno odejo = 1 (4.1.)
Maksimalna vi┼íina sne┼żne odeje = 5 cm

Sne┼żenje 14.1. v Dolgem Lazu (Foto: alviva.si)

Z 98 mm je januar 2016 celo drugi najbolj moker mesec na vremenski postaji Kojsko v zadnjih 6 letih. Najbolj moker je seveda januar 2014 s 411,5 mm, tretji pa januar 2013 s 96,4 mm. Zaradi ekstremno namo─Źenega januarja 2014 je januarsko povpre─Źje trenutno postavljeno na 134,8 mm. Ve─Ź o namo─Źenosti leto┼ínje zime pa konec februarja.

  • Korada – Kanalski Kolovrat – 812 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 1,3┬░C (po dekadah: 1,3┬░C; 0,1┬░C; 2,5┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 7,1┬░C (11.1.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = -4,6┬░C (19.1.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 16
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 4
Najni┼żja izmerjena temperatura = -6,4┬░C (19.1.)
Najvišja izmerjena temperatura = 8,9°C (26.1.)

Skupna koli─Źina padavin: 118,6 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 41,1 mm (11.1.)

  • Dolgi Laz – severna Banj┼íka Planota – 888 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 0,6┬░C (po dekadah: 0,4┬░C; -0,7┬░C; 1,9┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 6,8┬░C (11.1.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = -6,1┬░C (3.1.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 20
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 6
Najni┼żja izmerjena temperatura = -7,9┬░C (19.1.)
Najvišja izmerjena temperatura = 10,8°C (26.1.)

Skupna koli─Źina padavin: 215,4 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 104,1 mm (11.1.)

Zaradi neogrevanega de┼żemera je te┼żko izvle─Źi iz podatkov to─Źno ┼ítevilo dni s padavinami, saj se je sneg v de┼żemeru topil ve─Ź dni zapored, skupno imamo tako 20 padavinskih dni. Ustrezno re┼íitev za ogrevanje de┼żemera na tej lokaciji ┼íe i┼í─Źemo. Nasploh bo leto 2016 leto novih izivov. Predvsem se bo treba osredoto─Źiti na bolj┼íe, redno vzdr┼żevanje teh dveh vi┼íje le┼że─Źih postaj in sku┼íati zagotoviti ─Źimmanj izpadov podatkov, ki so se v preteklosti redno dogajali. Te┼żave so jasno povezane predvsem in samo s ─Źasom, katerega vedno primanjkuje.

Sne┼żna idila 15.1. v od ┼żledu opusto┼íenih gozdovih pod ┼ápilami (1020 m) – S Banj┼íka Planota

Sne┼żna meja 15.1. nad vasjo Kanalski Lom na severu Banj┼íke Planote

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za konec ┼íe ena zanimivost s podro─Źja astronomije. Tekom decembra 2015 in januarja 2016 smo imeli na nebu obisk v obliki kometa C/2013 US10 Catalina. Spodnji ┼íirokokotni posnetki kometa so nastali v no─Źi iz 16. na 17. januar iz vasi Dolgi Laz na severu Banj┼íke Planote. Zanimiv dvorepi komet je te dni potoval skozi ozvezdje Velikega medveda, med svetlo dvojno zvezdo Mizar ter galaksijo M101 (spodaj). Komet s sijem okoli sedme magnitude s prostim o─Źesom ni bil viden. Razmeroma dobre posnetke je dovoljevala dobra transparenca ozra─Źja v polarni zra─Źni masi in na razmeroma visoki nadmorski vi┼íini, ─Źeprav je tudi v tem delu Slovenije ┼żal nebo ┼że zelo mo─Źno svetlobno onesna┼żeno.

Komet Catalina z okolico

Pove─Źana slika kometa Catalina z galaksijo M101 spodaj in dvozvezdjem Mizar (Zeta Velikega medveda)

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin