Tag: padavine

Piše: Rok Grecs, dipl. ing. agronomije

V diplomskem delu smo spremljali dozorevanje grozdja sorte ÔÇśRefo┼íkÔÇÖ v kra┼íkem vinorodnem okoli┼íu med leti 1993 in 2004. Iz sorte ÔÇśRefo┼íkÔÇÖ pridelujejo na Krasu vino ‘Teran’, ki ima oznako priznanega tradicionalnega porekla (PTP).

Potek dozorevanja grozdja ozna─Źuje nara┼í─Źanje mase 100 jagod, ki je v za─Źetku hitrej┼íe, nato pa krivulja nara┼í─Źanja mase prehaja po─Źasi v horizontalo, se tam v ─Źasu polne zrelosti delno ustavi in nato v prezrelosti rahlo upada. Nara┼í─Źanje koli─Źine sladkorja je prav tako v za─Źetku ve─Źje, nato po─Źasi pojenjuje dokler ne pride do to─Źke, ko sladkor absolutno ne nara┼í─Źa ve─Ź. Skupna koli─Źina kislin v grozdju upada zaradi oksidacije v procesu dihanja med dozorevanjem grozdja. Pri razgradnji organskih kislin ima odlo─Źilno vlogo temperatura zraka. Pri temperaturah pod 20┬░C je razgradnja kislin neznatna. Med 20 in 30┬░C se razgrajuje jabol─Źna kislina, nad 30┬░C, kar je pri nas ob zorenju grozdja redko, pa se razgrajuje vinska kislina. Slednja je sorazmerno obstojna, saj je povezana z oksidacijo pri visokih temperaturah, nad 30┬░C, optimum 37┬░C. V vro─Źih poletjih se razgrajujeta tako jabol─Źna, kot tudi vinska kislina v grozdju. V zadnjih dneh pred trgatvijo pa se razgajuje le ┼íe jabol─Źna kislina.

Preglednica1: Fenofaza polnega cvetenja na Krasu v obdobju 1993 – 2004:

Povpre─Źna temperatura zraka se je na Krasu v zadnjih 10-ih letih pove─Źala pribli┼żno za 1┬░C. Zato ugotavljamo, da trte bolj zgodaj brstijo in grozdje prej cveti. Posledi─Źno se trgatev na Krasu pri─Źne 10 do 12 dni prej kot sicer, kljub temu, da grozdje ni doseglo polne zrelosti. Kmetje ne ─Źakajo, da bi grozdje doseglo optimalno kakovost. Zaradi de┼żja ali su┼íenja pecljevine trgajo grozdje prezgodaj.

Kmetijsko svetovalna slu┼żba nam je posredovala podatke o zrelosti gozdja v razli─Źnih vzor─Źnih vinogradih. Ugotovili smo, da se zrelost grozdja razlikuje glede na lokacijo. Tako je grozdje najbolje dozorelo na lokaciji Brestovica in najslab┼íe na lokaciji Dutovlje. V Brestovici je grozdje imelo tudi najmanj┼ío koli─Źino skupnih kislin, kar gre pripisati predvem 11 % ve─Źji vsoti efektivnih temperatur, kot v Dutovljah oziroma Godnjah, kjer letna vsota efektivnih temperatur v rastni dobi ne prese┼że 1300┬░C. Grozdje je slab┼íe dozorelo tudi v Kri┼żu in Ponikvah. Pri zrelosti sorte ÔÇśRefo┼íkÔÇÖ na Krasu je zelo pomembna koli─Źina skupnih titracijskih kislin in razmerje med kislinami. Pri koli─Źini kislin v grozdju smo ugotovili velike razlike med lokacijami. Grozdje slab┼íe dozoreva na gojitveni obliki ‘latnik’, kjer je v jagodah preve─Ź jabol─Źne kisline. Glavni problem te gojitvene oblike je, da se pri zimski rezi pu┼í─Źa preve─Ź o─Źes. Trta je zato preobremenjena in grozdje slab┼íe in po─Źasneje dozoreva.

Ugotavljamo, da je bila povpre─Źna koli─Źina sladkorja v zrelem grozdju na Krasu med 70 in 73 ┬░Oe, medtem ko je bila koli─Źina kisline v zrelem grozdju med 12,5 in 15,5 g/l. Letniki z najve─Źjo koli─Źino sladkorja na Krasu so bili 1991, 1995, 1997, 2000 in 2004, v letih 1993 in 1996 pa je bila koli─Źina sladkorja manj┼ía, povpre─Źna 68 ┬░Oe. Najvi┼íjo koli─Źino skupnih kislin v grozdju smo na Krasu zaradi mokrega poletja zabele┼żili leta 1996 (19,1 g/l) in 1995 (18,2 g/l). Kisline v grozdju so bile zaradi dolgotrajne su┼íe in pripeke nizke leta 2001, zaradi ekstremnih su┼ínih in vro─Źih razmer pa so dosegale skupne kisline v letu 2003 v povpre─Źju 9,3 g/l. Po pregledu vseh podatkov o kakovosti grozdja v vinorodnem okoli┼íu Kras smo ugotovili, da grozdje v hladnej┼íih letih, kot so bila 1995, 1997 in 2004, vsebuje ve─Źjo koli─Źino sladkorja in kislin. Trgatev se je pri─Źela v za─Źetku oktobra. To pojasnjujemo z dejstvi, da v hladnem letu trta po─Źasneje raste, ni v stresu zaradi su┼íe in v fazi zorenja grozdja fotosinteza nemoteno poteka. V takih letih je potrebno s trgatvijo po─Źakati, da grozdje dose┼że polno zrelost.

Nara┼í─Źanje sladkornih stopenj (v ┬░Oe) v grozdju v Kra┼íkem vinorodnem okoli┼íu in primerjava med posameznimi leti. Vzor─Źenja so bila opravljena na vsakih 7 dni:

Padanje skupnih kislin (v g/l) v procesu dozorevanja v Kraškem vinorodnem okolišu in primerjava med posameznimi leti:

Glede na kakovost grozdja oziroma zrelostni faktor smo pri┼íli do zaklju─Źka, da je pri optimizaciji mre┼że vzor─Źnih vinogradov potrebno lo─Źiti vzor─Źenje se┼żanskega in komenskega Krasa, saj je ─Źas optimalne zrelosti grozdja na se┼żanskem vsaj nekaj dni v zaostanku, glede na komensko obmo─Źje.

Preglednica 2: ┼átevilo dni s temperaturo zraka med 30 in 35 ┬░C na meteorolo┼íki postaji Godnje v primerjavi s povpre─Źno koli─Źino skupnih kislin v grozdju (1993 – 2004):

Najve─Źja koli─Źina skupnih kislin 19,1 g/l v grozdju je bila leta 1996, ko ni bilo v mesecu avgustu nobenega dneva s temperaturo med 30 in 35 ┬░C in najmanj┼ía koli─Źina 9,3 g/l v letu 2003, ko je bilo kar 22 dni s temperaturo med 30 in 35 ┬░C. Ugotavljamo, da je skupna koli─Źina sladkorja odvisna od ┼ítevila dni s temperaturo med 30 in 35 ┬░C v mesecu avgustu (R2=0,60).

Vir:

  • Grecs R. 2005. Spremljanje dozorevanja grozdja sorte ‘Refo┼ík’ (Vitis vinifera L.) v Kra┼íkem vinorodnem okoli┼íu. Biotehni┼íka Fakulteta, Oddelek ┬áza Agronomijo, Ljubljana, 77 str.

Situacija, ki so jo nakazovali nekateri modeli, predvsem WRF, je postala resni─Źnost. Brez kakr┼ínih koli predhodnih opozoril s strani uradnih organizacij, smo v Gori┼íkih Brdih dobili obse┼żne poplave, ki so poplavile nekatere stanovanjske in poslovne objekte ter kmetijske povr┼íine. Spomnimo se, da je bil Meteoalarm ┼íe zjutraj obarvan zeleno in je bilo opozorilo izdano ┼íele, ko je bil dogodek ┼że v teku. Kaj se je torej zgodilo?

Kot re─Źeno, dogajanje so najbolje zadeli nekateri razli─Źki WRF modela. ┼Że v 00z zagonu 28/05/2013 so kazali lepo konvergenco v obalnem pasu Furlanije in naprej proti osrednji Furlaniji, nato pa je 12z zagon istega dne konvergenco premaknil ┼íe nekoliko bli┼żje Zahodni Sloveniji, na os Grade┼ż – Gori┼íka Brda. Modeli so predvidevali razli─Źne vrednosti CAPE-a, do okoli 750 J/kg v obalnem pasu, pa do 500 J/kg preko cele furlanske ravnine. Vetrovni pogoji za mo─Źne nevihte so bili pravzaprav odli─Źni, saj smo imeli med 40 in 50 vozli DLS-ja, ter do 250 m2/s2 SREH-a 0 – 3 km, z dobrim veering profilom. Jugovzhodnik je pihal na 10 m iz Tr┼ża┼íkega zaliva, vi┼íje pa je veter lepo povijal v jugo in jugozahodnik. Pogoji so torej bili, a kot ka┼że spregledani.

Sinopti─Źna situacija:

Po modelskih napovedih bi morala konvergenca zagrabiti ob 00z na 29/05/2013, vendar so se prve padavine pri─Źele pojavljati v Tr┼ża┼íkem zalivu ┼że okoli 23:30 na 28/05/2013. Pono─Źi se je ┼że formirala linija v smeri JZZ – SVV z zmernimi do mo─Źnimi nalivi. V Gori┼íkih Brdih so prve kaplje de┼żja padle okoli 3:00 zjutraj. Ob 5:00 zjutraj se je pri─Źel krepiti jugovzhodnik in os konvergence se je obrnila v smer JZ – SV. Nevihte so se formirale nekaj kilometrov zahodno od Grade┼ża in potovale po tej osi to─Źno proti Gori┼íkim Brdom. Pri─Źelo se je ve─Źurno zlivanje, ko je v nekaterih nalivih v pol ure padlo tudi preko 15 mm de┼żja. Jakosti nalivov so se gibale med 100 in 160 mm/uro. V Furlaniji je nastal tudi kak┼íen kratkotrajen mezociklon, en, z ogromnim wall cloud-om je bil opa┼żen med 9:40 in 10:00 uro zahodno od kraja Ruda. Okoli 9:25 ure je v Gradu nastala vodna tromba, katere funnel cloud je bilo mo─Ź opazovati iz Rude. Video trombe si lahko ogledate TUKAJ. Nevihtna linija je oslabela po 11:00 uri, ko je preko ravnine zapihal jugozahodni veter in je konvergenca razpadla.

Radarska slika ob 23:30 na 28/05/2013, ko so se pri─Źele pojavljati prve padavine v Tr┼ża┼íkem zalivu:

Radarska slika na 29/05/2013 ob 8:40 po lokalnem ─Źasu, ko je bila nevihtna linija na svojem vrhuncu. V tem ─Źasu je bila v Furlaniji opa┼żena tudi supercelica:

Fotografiji supercelice z wall cloudom zahodno od Rude ter funnel cloud nad Grade┼żem:

V Furlaniji je bila ve─Źina predvsem stranskih cest pod vodo in zaprtih. Potoki so se v ravnini zlahka razlivali preko svojih bregov in poplavljali. V kraju Perteole, severozahodno od Rude je potok tekel kar skozi vas. Poplavljene so bile tudi ┼ítevilne njive. Kljub vsemu je v tem delu ravnine padlo le nekaj ─Źez 40 mm de┼żja. Le postaja v Caprivi del Friuli je namerila ve─Ź:

  • Capriva del Friuli: 87,2 mm
  • Cormons: 46,4 mm
  • Palmanova: 42,8 mm
  • Ruda: 41,8 mm
  • Prepotto: 34,6 mm

Poplavljena vas Perteole v Furlaniji:

Precej bolj pestra je bila situacija v Gori┼íkih Brdih, kjer je med 5:00 in 11:00 uro zlivalo prakti─Źno brez prestanka. Koli─Źine padavin so na posameznih amaterskih in agrometeorolo┼íkih postajah presegle 100 mm padavin. Rekorder je bila postaja v Biljani, ki je namerila 125,5 mm de┼żja:

  • Biljana: 125,5 mm (amaterska)
  • Kozana: 110,6 mm (agro)
  • Kojsko: 110,0 mm (amaterska)
  • Vipol┼że: 94,2 mm (agro)
  • Vi┼ínjevik: 94,2 mm (agro)
  • Vipol┼że: 90,8 mm (amaterska)
  • ┼álovrenc: 88,0 mm (agro)
  • Hum: 81,4 mm (agro)
  • Korada: 61,2 mm (amaterska)
  • Neblo: 46,6 mm (amaterska)

Posledice teh koli─Źin de┼żja so bile seveda katastrofalne. Potoki v Brdih so mo─Źno narasli in se pri─Źeli razlivati. V Dobrovem je poplavilo trgovino in skladi┼í─Źa kmetijske zadruge ter eno stanovanjsko hi┼ío. Pod vodo so bili vinogradi na obmo─Źju med Ceglim in Vipol┼żami. Skozi vinograde so potoki dobesedno drli in odna┼íali zemljo. Utrgalo se je kar nekaj zemeljskih plazov. Seveda je odve─Ź poudarjati, da je de┼ż povsem spral ┼íkropilno oblogo z vinske trte. Veliko vinogradnikov je ┼íkropilo prav dan pred dogodkom. ┼ákropljenja bo potrebno ─Źimprej ponoviti, ─Źeprav je delo na razmo─Źenih vinogradni┼íkih tleh trenutno nemogo─Źe.

Poplavljeni vinogradi v Goriških Brdih:

Nalivi so prek Gori┼íkih Brd segali tudi v spodnjo So┼íko dolino, kjer so nekatere postaje prav tako zabele┼żile preko 100 mm padavin. Od tam so poro─Źali o udarih strel in mo─Źnem grmenju ter posledi─Źno uni─Źenih elektronskih napravah. Koli─Źine padavin v So┼íki dolini:

  • Paljevo: 107 mm
  • Deskle: 105,4 mm
  • Gorenje Polje (Anhovo): 83,6 mm
  • Ravna pri Ligu: 75,4 mm

V prihodnjih dneh ne gre pri─Źakovati velikih sprememb v vremenu. Nad nami ┼íe naprej ostaja hladen zrak, vreme zato ostaja nestanovitno s pogostimi plohami in nevihtami. Glede ┼íkropljenj in nakupa ustreznih fitofarmacevtskih sredstev se oglasite v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Leto┼ínji maj prav gotovo spada med najhladnej┼íe in najbolj mokre v zadnjih letih. Povpre─Źna temperatura v Kojskem trenutno zna┼ía vsega 15,2┬░C (leta 2012 je bila 16,5┬░C, 2011 pa 18,2┬░C). Nekatere vremenske postaje so ta mesec ┼że presegle 300 mm padavin, s tem da je v drugi polovici meseca padlo okoli 150 mm v ve─Ź poslab┼íanjih. Letna kumulativa je v zgornjem Poso─Źju ┼że presegla 1000 mm. Obilna mo─Źa povzro─Źa sive lase predvsem sadjarjem, saj ─Źe┼ínje slabo dozorevajo, pokajo in gnijejo. V vinogradni┼ítvu je treba ┼íkropljenja pogosto ponavljati, saj velike koli─Źine padavin ┼íkropilno oblogo hitro sperejo. Nad na┼íe kraje v vi┼íinah vseskozi prodira hladen polarni zrak, posledica ─Źesar je nestabilno vreme s pogostimi padavinami, plohami in nevihtami.

Poslab┼íanja smo imeli 16. in 17. maja, ko je padlo v Gori┼íkih Brdih okoli 40 mm, v spodnji So┼íki dolini 55 mm, v zgornjem Poso─Źju pa med 60 in 75 mm. Veliko de┼żja je bilo tudi na obmo─Źju Kanalskega Kolovrata, saj je postaja na Koradi zabele┼żila kar 68,6 mm padavin. Prvi dan poslab┼íanja je ob ju┼żni advekciji pred hladno fronto ve─Źinoma zmerno de┼żevalo, medtem ko so se 17.5. pojavljale nevihte in mo─Źnej┼íi nalivi z jakostjo tja do 105,9 mm/uro (Korada ob 20:05). O poplavah pa so te dni poro─Źali iz okolice Vicenze v Bene─Źiji, kjer je lokalno padlo do 170 mm de┼żja. Vremenska postaja ‘Seren del Grapa’, 1326 m n.m.v. nad Montebelluno je zabele┼żila celo izjemnih 264,8 mm de┼żja. ┼áe ena hladna fronta nas je pre┼íla 19. maja. Nekaj neviht se je pojavilo predvsem v obalnem pasu Furlanije, v zahodni Sloveniji pa smo dobili mo─Źne nalive, padlo je tja do 10 litrov de┼żja.

Primerjava kumulative padavin v letih 2011, 2012 in 2013 na vremenski postaji Enomarket Kojsko do 28. maja 2013, na katerem lahko vidimo, da je letos doslej padlo ┼íe 2-krat toliko de┼żja kot lani:

Akumulacije padavin na vremenskih postajah v Bene─Źiji 16. maja:

20. maja se je dogajalo predvsem v popoldanskem ─Źasu, najprej z multiceli─Źno nevihto v Bene─Źiji ter Furlaniji med Trevisom in Udinami in kasneje s supercelico severno od Latisane. Nevihte so se zve─Źer raz┼íirile nad Zahodno Slovenijo, kjer so se obnavljale tja do 2:00 zjutraj. Imeli smo veliko grmenja in mo─Źnih razelektritev, na obmo─Źju med Solkanom in Lokvami je pono─Źi padala to─Źa, ki pa ve─Źje ┼íkode vendarle ni povzro─Źila. To─Źonosne so bile tudi popoldanske nevihte v Furlaniji. Nepotrjena poro─Źila iz Udin so govorila o 10 cm to─Źe na tleh, iz Venzone-ja (Gemona) pa so poro─Źali celo o prek 30 cm debeli odeji to─Źe. Koli─Źina padavin je bila po postajah zelo razli─Źna. V Gori┼íkih Brdih je padlo med 15 mm (Biljana) in 19,6 mm (Neblo) de┼żja, ponekod v Vipavski dolini pa so bile koli─Źine precej ve─Źje, recimo v Budanjah 31,4 mm. Dvodnevna kumulativa v Slapu (19. in 20. maj) je zna┼íala celo 63,2 mm. Nevihta linija je prek Furlanije nastala tudi 21. maja zve─Źer. Padavine smo bele┼żili predvsem v severnem delu Gori┼íkih Brd, kjer je padlo okoli 10 mm de┼żja, medtem ko v ju┼żnem delu padavin ni bilo.

Radarska slika multicelice 20. maja, ko se je okrepila in se pri─Źela pomikati proti kraju Codroipo v Furlaniji:

Multiceli─Źna nevihta, na prvi sliki nad Codroipom, ter na drugi nekaj kilometrov zahodno od Vidma (ura med 19:40 in 20:00):

Radarska slika z nevihto, ki je prinesla to─Źo na Trnovsko planoto in okolico:

Razelektritve 20. maja v ve─Źernem ─Źasu nad Vipavsko dolino, ter razelektritve v liniji nad Furlanijo 21. maja zve─Źer:

V zadnji dekadi maja je bil gotovo najbolj zanimiv 24. maj, predvsem zaradi ugodnih pogojev na severnem Jadranu, kjer so nastajale nevihte in nosile obilne padavine nad Furlanijo in na┼íe kraje. Ob obali hrva┼íke Istre je nastala mo─Źna tornadna supercelica. Tornado je bil viden z obale v mestu Novigrad. V nekaj urah je pri nas padlo precej de┼żja. Postaje v Gori┼íkih Brdih so bele┼żile med 39,8 mm (Vipol┼że) in 56,6 mm (Kojsko) padavin.

Radarska slika tornadne supercelice nad severnim Jadranom z vidnim hook echom ter obilne padavine nad Goriškimi Brdi:

Nevihte so nastajale ┼íe popoldne, ko je bilo nad morjem zahodno od Grade┼ża opaziti ┼íe eno ┼íibkej┼ío supercelico, ki je kasneje ob prihodu na obalo oslabela in pre┼íla v multicelico. Ta je potovala v smeri SV vse do Nove Gorice in nato kon─Źala svojo pot v Vipavski dolini:

25. maja se je na severnem Jadranu zadr┼żevalo sredi┼í─Źe ciklona. ─îez dan in zve─Źer so se pojavljale plohe. 26. maja je vreme ostajalo nestabilno. Prek Furlanije je ponovno nastala nevihtna linija s supercelico v jugovzhodni Bene─Źiji. Nekaj fotografij tega dogodka najdete na tej POVEZAVI.

Tudi v preostalih dveh dneh meseca maja pri─Źakujemo nestabilno vreme, kateremu zaenkrat ni videti konca niti v za─Źetku junija. Spremljajte nas ┼íe naprej, za sprotna poro─Źila o dogajanju na terenu nas spremljajte na na┼íi Facebook strani.

Viri:

Page 1 of 1712345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin