Tag: padavine

Jutranje sne┼żenje v Novi Gorici 4.1.

Po dolgem ─Źasu dodajamo nekaj stati─Źnih podatkov┬áiz vremenskih postaj Kojsko, Korada in Dolgi Laz. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je vstopila v ┼íesto leto neprekinjenega delovanja, medtem ko si na preostalih dveh lokacijah ┼íe prizadevamo za zagotovitev neprekinjenih nizov podatkov. ┼Żal je to zaradi pomanjkanja ─Źasa kar zahteven projekt.

Januar 2016 je prinesel nekaj zimskih trenutkov, predvsem s sne┼żenjem 4.1. tudi na Gori┼íkem in v Gori┼íkih brdih.┬á┼áe ene zimske epizode smo bili dele┼żni┬ámed 14. in 22. januarjem, ko je nad 700 m n.m.v. 14.1. zapadlo okoli 10 cm snega, nato pa je na┼íe kraje preplavil mrzel polarni zrak. V ni┼żinah smo te dni bele┼żili mrzla jutra ter razmeroma hladne, a┬áve─Źinoma son─Źne┬ápopoldneve. V hribih temperatura pogosto ni segla nad ledi┼í─Źe. Konec meseca je sledila izrazita otoplitev, ki je predvsem na Primorsko prinesla nizko obla─Źnost in dolgo─Źasne, nadpovpre─Źno tople, sive dneve pod jugozahodnim vetrom v vi┼íinah.

Preidimo k januarski statistiki vremenskih postaj:

  • Kojsko – Gori┼íka Brda – 243 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 4┬░C (po dekadah: 3,1┬░C; 3,8┬░C; 5,1┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 10,7┬░C (11.1.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = -1,5┬░C (4.1.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 14
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = -4,1┬░C (19.1.)
Najvišja izmerjena temperatura = 12,7°C (12.1.)

Ve─Źer po sne┼żenju v Kojskem 4.1.

─îe primerjamo leto┼ínji januar s preostalimi petimi, ki jih je postaja na tej lokaciji bele┼żila, ugotovimo, da je bil tretji najhladnej┼íi in 0,7┬░C hladnej┼íi od ┼íestletnega povpre─Źja postaje. Zanimivo je, da gre za januar z najve─Ź hladnimi dnevi v zgodovini postaje. V preteklosti smo le te ┼íteli takole:

2015: 1
2014: 0
2013: 5
2012: 10; 1 leden dan
2011: 13

Posebej bodeta v o─Źi januarja 2014 in 2015, ki sta bila zelo topla, zanimivo je tudi, da smo v ┼íestih letih zmogli le en leden dan. 4.1.2016 smo sicer ledeni dan zgre┼íili za vsega desetinko stopinje.

Število dni s padavinami = 11
Število dni s padavinami (>2 mm) = 7
Skupne mese─Źne padavine = 98 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin = 34,8 mm (9.1.)
Najvišja intenziteta padavin = 16,8 mm/h (10.1.)
┼átevilo dni s sne┼żno odejo = 1 (4.1.)
Maksimalna vi┼íina sne┼żne odeje = 5 cm

Sne┼żenje 14.1. v Dolgem Lazu (Foto: alviva.si)

Z 98 mm je januar 2016 celo drugi najbolj moker mesec na vremenski postaji Kojsko v zadnjih 6 letih. Najbolj moker je seveda januar 2014 s 411,5 mm, tretji pa januar 2013 s 96,4 mm. Zaradi ekstremno namo─Źenega januarja 2014 je januarsko povpre─Źje trenutno postavljeno na 134,8 mm. Ve─Ź o namo─Źenosti leto┼ínje zime pa konec februarja.

  • Korada – Kanalski Kolovrat – 812 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 1,3┬░C (po dekadah: 1,3┬░C; 0,1┬░C; 2,5┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 7,1┬░C (11.1.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = -4,6┬░C (19.1.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 16
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 4
Najni┼żja izmerjena temperatura = -6,4┬░C (19.1.)
Najvišja izmerjena temperatura = 8,9°C (26.1.)

Skupna koli─Źina padavin: 118,6 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 41,1 mm (11.1.)

  • Dolgi Laz – severna Banj┼íka Planota – 888 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 0,6┬░C (po dekadah: 0,4┬░C; -0,7┬░C; 1,9┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 6,8┬░C (11.1.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = -6,1┬░C (3.1.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 20
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 6
Najni┼żja izmerjena temperatura = -7,9┬░C (19.1.)
Najvišja izmerjena temperatura = 10,8°C (26.1.)

Skupna koli─Źina padavin: 215,4 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 104,1 mm (11.1.)

Zaradi neogrevanega de┼żemera je te┼żko izvle─Źi iz podatkov to─Źno ┼ítevilo dni s padavinami, saj se je sneg v de┼żemeru topil ve─Ź dni zapored, skupno imamo tako 20 padavinskih dni. Ustrezno re┼íitev za ogrevanje de┼żemera na tej lokaciji ┼íe i┼í─Źemo. Nasploh bo leto 2016 leto novih izivov. Predvsem se bo treba osredoto─Źiti na bolj┼íe, redno vzdr┼żevanje teh dveh vi┼íje le┼że─Źih postaj in sku┼íati zagotoviti ─Źimmanj izpadov podatkov, ki so se v preteklosti redno dogajali. Te┼żave so jasno povezane predvsem in samo s ─Źasom, katerega vedno primanjkuje.

Sne┼żna idila 15.1. v od ┼żledu opusto┼íenih gozdovih pod ┼ápilami (1020 m) – S Banj┼íka Planota

Sne┼żna meja 15.1. nad vasjo Kanalski Lom na severu Banj┼íke Planote

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za konec ┼íe ena zanimivost s podro─Źja astronomije. Tekom decembra 2015 in januarja 2016 smo imeli na nebu obisk v obliki kometa C/2013 US10 Catalina. Spodnji ┼íirokokotni posnetki kometa so nastali v no─Źi iz 16. na 17. januar iz vasi Dolgi Laz na severu Banj┼íke Planote. Zanimiv dvorepi komet je te dni potoval skozi ozvezdje Velikega medveda, med svetlo dvojno zvezdo Mizar ter galaksijo M101 (spodaj). Komet s sijem okoli sedme magnitude s prostim o─Źesom ni bil viden. Razmeroma dobre posnetke je dovoljevala dobra transparenca ozra─Źja v polarni zra─Źni masi in na razmeroma visoki nadmorski vi┼íini, ─Źeprav je tudi v tem delu Slovenije ┼żal nebo ┼że zelo mo─Źno svetlobno onesna┼żeno.

Komet Catalina z okolico

Pove─Źana slika kometa Catalina z galaksijo M101 spodaj in dvozvezdjem Mizar (Zeta Velikega medveda)

Za─Źetek julija je na┼íim krajem prinesel nov vro─Źinski val s temperaturami vse tja do 36┬░C in predvsem izjemno visoko zra─Źno vla┼żnostjo, ki je ┼íe pove─Źevala ob─Źutek vro─Źine. Temperature rosi┼í─Źa so se po vremenskih postajah na severnem Primorskem gibala celo med 25 in 27┬░C, kar je v na┼íih krajih prej redkost kot pravilo. Ko se nam je 8. julija od severozahoda pribli┼żala hladna fronta,┬áje tako vla┼żna zra─Źna masa predstavljala veliko nevarnost za mo─Źne nevihte z veliko to─Źo.

Ob prodoru doline proti jugovzhodu je na severnem Jadranu nastalo plitko ciklonsko obmo─Źje:

 

Visoka zra─Źna vlaga je rezultirala v visokih vrednostih CAPE-a pred fronto, ki je dosegal vrednosti do okoli 3000 J/kg. Visoka potencialna energija se je pokrivala z 20 do 25 m/s DLS-ja. Pred fronto je iz severnega Jadrana v Furlanijo in Bene─Źijo pri tleh vlekel zmeren jugovzhodnik, ki je vi┼íje povijal v jugozahodnik.

Na predfrontalnih konvergencah je nastalo ve─Ź neviht, prve ┼że pred poldnevom v alpskem svetu Furlanije. Nekatere od njih so bile superceli─Źne, ena od njih je potovala prek Bovca in Bleda vse do celjske kotline. Na poti je trosila to─Źo in mo─Źnej┼íe sunke vetra. Nekaj superceli─Źnih neviht je nastalo tudi na severovzhodu Slovenije. O 5 cm debeli to─Źi so poro─Źali iz Pomurja.

Radarski sliki supercelice v okolici Bovca in kasnej┼íe to─Źonosne nevihte v Pomurju:

 

Okoli 16:30 po lokalnem ─Źasu je severno od Vicenze v Italiji nastala mo─Źna superceli─Źna nevihta. ┼álo je za izrazito ‘right moover’ nevihtno celico. Ob 17:30 je med krajema Mira ter Dolo, zahodno od Benetk spustila tornado, ki je povzro─Źil pravo razdejanje na prizadetem obmo─Źju. Kmalu smo bili dele┼żni pretresljivih poro─Źil o smrtni ┼żrtvi in 30 po┼íkodovanih osebah. Ogromna gmotna ┼íkoda je nastala na stavbah, saj so bile nekatere zidane hi┼íe dobesedno zravnane z zemljo. Po prvih ocenah je jakost tornada dosegla F3 stopnjo (na Fujita┬álestvici od 0 do 5) z vetrovi do 250 km/h. Nadaljnja preu─Źevanja razpolo┼żljivih podatkov in analize ┼íkode bodo lahko pokazali, da je ┼ílo celo za tronado stopnje F4 po Fujita lestvici z vetrovi do 300 km/h.

Izrazit ‘hook echo’ na radarski sliki in satelitska slika z lepo vidno izolirano supercelico nad ravnino:

 

Ve─Ź podatkov o tornadu ter radarske in satelitske slike in ┼ítevilne fotografije najdete na spodnjih povezavah:

TORNADO MED MIRO IN DOLOM

BLOG – VALENTINA ABINANTI (zanimivo razmi┼íljanje izku┼íene italijanske stormchaserke o potrebi po sistemu za obve┼í─Źanje ljudi pred ekstremnimi vremenskimi pojavi)

Supercelica je kasneje potovala preko Benetk in pre┼íla nad morje, kjer je oslabela in razpadla. Od severozahoda se je prek Alp ┼że pribli┼żevala hladna fronta, v Bene┼íko-Furlanski ravnici pa se je predfrontalni nevihtni ┼íov nadaljeval. Nova celica je eksplodirala v hribih zahodno od Pordenone-ja in pre┼íla na ravnino zahodno od kraja Sacile. Struktura je razkrila ogromno HP supercelico z izjemnim RFD-jem. Kasneje je v okolici Pordenone-ja razvila lep ‘wall cloud’, vseeno pa kasneje hitro oslabela severno od Portogruara. Tudi ta celica je bila izrazit ‘right moover’, tornada pa ni sproducirala.

Radarski sliki celice ob prehodu v ravnino in kasneje nad Pordenone-jem. Na slikah se lepo vidi tudi prehod fronte prek Slovenije in pro┼żenje v Tr┼ża┼íkem zalivu:

 

Ogromen mezociklon z izrazitim RFD-jem ob prehodu celice iz hribov v ravnino. Panorama je nastala nekaj kilometrov vzhodno od kraja Sacile:

Pogled na mezociklon in tvorba ‘wall cloud-a’ ju┼żno od Pordenone-ja:

 

Wall cloud med Pordenone-jem in Portogruarom:
 

Kasneje so se nove nevihte spro┼żile ┼íe v Tr┼ża┼íkem zalivu, med 23:00 in polno─Źjo pa je Furlanijo pre┼íla hladna fronta, ki je prinesla┬á┼íe eno, tokrat ‘tail end Charlie’┬ásupercelico severno od Benetk. Slednja je tako kot popoldanska tornadna kon─Źala na severnem Jadranu. Squall linija, ki je nastala vzdol┼ż hladne fronte se je pomaknila nad zahodno Slovenijo. Pojavljali so se predvsem mo─Źni nalivi s pogostimi razelektritvami, to─Źe je bilo malo. O nekaj zrnih, ki niso naredila ve─Źje ┼íkode so poro─Źali iz Brestja v Gori┼íkih Brdih (osebni vir)┬áin Paljeva nad So┼íko dolino (poro─Źilo iz vremenske postaje Paljevo).

Radarska slika squall linije s ‘tail end Charlie’ supercelico v Bene─Źiji:

 

Prehod fronte je prinesel zahodni Sloveniji glavnino padavin v tem poslab┼íanju. Amaterske postaje so zabele┼żile slede─Źe koli─Źine padavin:

  • Paljevo (So┼íka dolina): 70 mm
  • Deskle (So┼íka dolina): 64,3 mm
  • Kojsko (Gori┼íka Brda): 56,1 mm
  • Gorenje Polje (So┼íka dolina): 46,8 mm
  • Biljana (Gori┼íka Brda): 46,5 mm
  • Korada (Kanalski Kolovrat): 40,9 mm
  • Hum (Gori┼íka Brda): 30 mm
  • Dolgi Laz (severna Banj┼íka planota): 25,7 mm
  • Nova Gorica: 23,4 mm

Razelektritve nad Novo Gorico pred bli┼żajo─Źo se hladno fronto:

 

Po prehodu fronte je zapihala burja, ki je v Vipavski dolini dosegala sunke do 115 km/h. Na postajah v Gori┼íkih Brdih in v So┼íki dolini je najmo─Źneje pihnilo v Kojskem, in sicer 74 km/h.

Viri:

Meteorolo┼íko poletje je letos ┼że takoj na za─Źetku udarilo z vso silo.┬áPrevlada anticiklona v prvi dekadi junija┬ánad zahodnim Sredozemljem in srednjo Evropo (slika levo)┬ánam je prinesla prvi vro─Źinski val v letu┬áin z njim┬ákar 10 vro─Źih dni zapored. Maksimalne temperature so v dnevih s ┼íibko burjo dosegale 34┬░C, v Kojskem v Gori┼íkih Brdih smo v tem obdobju na┼íteli tudi 5 tropskih no─Źi, najvi┼íja minimalna temperatura je 5. junija zna┼íala 22,6┬░C. Prva dekada junija je bila s povpre─Źno dnevno temperaturo 24,4┬░C v Kojskem┬ádobre 3┬░C┬átoplej┼ía od povpre─Źja zadnjih pet let. Na 500 hPa so se temperature tekom vro─Źinskega vala gibale med -11 in -14┬░C, na 850 hPa pa tja do 15┬░C, kar je vendarle manj kot v julijskih, ali avgustovskih vro─Źinskih valovih, kakr┼ínim smo bili pri─Źa v preteklih letih. Posledi─Źno temperature v hribih zahodne Slovenije niso presegale 30┬░C, ┼íe ve─Ź, v Dolgem Lazu (888m) na severu Banj┼íke planote smo zabele┼żili najvi┼íji Tmax 27,1┬░C, na Koradi (812m) celo nekaj manj, 26,7┬░C.

Leto 2015 je bilo doslej zelo skromno s padavinami. Na vremenski postaji Kojsko ni padla niti polovica petletnega povpre─Źja postaje. Od za─Źetka leta do 14. junija je padel 277,1 mm de┼żja, potencialna evapotranspiracija (ET) pa je od za─Źetka leta zna┼íala dobrih 450 mm, od tega 77 mm le v prvih 13-ih dneh junija. Pomanjkanje vode se je ┼że poznalo predvsem na rastju s plitkim┬ákoreninskim sistemom.

Akumulacija padavin na vremenski postaji Kojsko v zadnjih petih letih, odkar postaja deluje. Bela ─Źrta predstavlja povpre─Źje. V zadnjih petih letih smo imeli dve nadpovpre─Źno namo─Źeni leti (2013 in 2014) in dve bolj su┼íni leti (2011, 2012), od kateri je ostala v spominu predvsem poletna su┼ía leta 2012. Leta 2015 je do 16. junija padlo ┼íe dobrih 200 litrov manj kot leta 2012:

Klimagram za vremensko postajo Kojsko je narejen na podlagi podatkov zadnjih petih let. Podatki teko─Źega leta do 16. junija 2015 so ┼że vne┼íeni v graf:

Vsaj za─Źasno prekinitev su┼íe so prinesle padavine med 14. in 16. junijem. Dolina hladnega zraka zahodno od nas je vplivala na vreme pri nas. V vi┼íinah je od zahoda pritekal bolj hladen in vla┼żen zrak, v nestabilni atmosferi so bile pogoste plohe in nevihte. Prek severnega Jadrana in Furlanije je 14. junija zapihal┬ájugovzhodnik in prina┼íal vlago┬áter s tem┬áenergijo nevihtam.┬áVrednosti CAPE-a so v obalnem pasu presegale 2000 J/kg, medtem ko je bil strig zmeren, med┬á10 in 15 m/s. Ugoden veering profil v obalnem pasu je omogo─Źal nastanek┬ákak┼íne kratko┼żive supercelice, ─Źeprav so prevladovale multiceli─Źne nevihte.

Karta 500 hPa za Evropo 14. in 15. junija od 12z, oziroma 18z:

 

Prvi val neviht je 14. junija dopoldne zajel severovzhodno Bene─Źijo ter zahodno Furlanijo. Radarska slika nevihtne linije:

Znotraj linije je pri kraju Latisana nastala spodnja superceli─Źna nevihta:
 

Popoldne je jugozahodno od Benetk nastala nova nevihtna linija, ki je potovala proti vzhodu severovzhodu. V Tr┼ża┼íkem zalivu je naletela na nekoliko slab┼íe pogoje s ┼íibko burjo spodaj, zato je nekoliko oslabela. Njen ju┼żni del je nadaljeval v notranjost Slovenije, v okolici Postojne je bilo mogo─Źe opazovati dvignjen shelf cloud. Visoka baza nevihte je botrovala mo─Źnim sunkom vetra na gust fronti, ki so na Postojnskem dosegali do okoli 90 km/h. Na cestah se je nemudoma zna┼ílo precej polomljenih vej dreves, po zraku je letelo tudi precej prahu. Linija je nato Ljubljansko kotlino pre┼íla oslabljena in se znova okrepila na ┼átajerskem ter nadaljevala naprej na Mad┼żarsko.

Radarska slika linije nad Tr┼ża┼íkim zalivom:

Koli─Źine de┼żja na severnem Primorskem so bile razmeroma skromne, saj so vremenske postaje po Gori┼íkih Brdih in So┼íki dolini bele┼żile le med 9 in 15 mm padavin.

Ve─Ź de┼żja je prinesel 15. junij. ┼Że zjutraj je nekaj ploh nastalo na obmo─Źju Korade in Kanalskega Kolovrata. Padlo je dobrih 10 mm de┼żja. Popoldne je dolgo vztrajala nevihtna linija nad Kanalskim Kolovratom in tolminsko. Postaje na tem obmo─Źju so v kratkem ─Źasu zabele┼żile okoli 100 mm padavin. Nova nevihtna linija se je v Furlaniji formirala v ve─Źernih urah ter pre┼íla Gori┼íko. Padavine so vztrajale ┼íe v no─Ź na 16. junij. Kon─Źno so se nabrale nekoliko ve─Źje koli─Źine, padlo je okoli 35 mm de┼żja. Na OFB-ju je pri┼ílo do novega pro┼żenja v Tr┼ża┼íkem zalivu, kjer so bili pogoji za nastanek mo─Źnih neviht dobri. Prek 1000 J/kg CAPE-a se je pokrivalo z okoli 15 m/s DLS-ja in ugodnim vetrnim profilom, zato ni ─Źudno da je tam nastala mo─Źna superceli─Źna nevihta ki je po─Źasi potovala prek Tr┼ża┼íkega zaliva naprej v Istro. Nevihto so spremljali mo─Źni nalivi in ┼ítevilne razelektritve.

Panoramski pogled na nevihtno linijo v Furlaniji v ve─Źernih urah:

Radarska slika ve─Źerne linije v Furlaniji. Linija je ob prehodu na slovensko ozemlje oslabela:

Radarska slika v poznem ve─Źeru 16. junija s superceli─Źno nevihto v Tr┼ża┼íkem zalivu:


Jutro 16.junija je prineslo novo nevihtno linijo na severnem Primorskem, ki se je raztezala iz italijanskega Tr┼żi─Źa v Vipavsko dolino. Ob severnih vetrovih je ┼ílo za dvignjeno nevihto, ki so jo spremljali mo─Źni nalivi. Radarska slika nevihte ter slika iz ARSO web kamere v Biljah pri Novi Gorici:

 

Zanimivo nevihtno dogajanje se je nadaljevalo popoldne. Do pro┼żenja je pri┼ílo ob obali Furlanije, multiceli─Źne nevihte so potovale proti severovzhodu. Ena od njih je opazila zahodni del Gori┼íkih Brd. Na sliki levo┬áje pogled na to nevihto od baze do nakovala z mamatusi, na sliki desno pa mo─Źan naliv nad vasjo Neblo:

 

Nevihte so pri ─îedadu pre┼íle v hriboviti svet zahodne Slovenije, na konvergenci vzhodno od Latisane v Furlaniji pa je ┼że pri┼ílo do novega pro┼żenja. Iz Trsta je prek in vzhodne Furlanije pihal jugovzhodnik, vi┼íje v ravnini pa severovzhodnik. 12z sonda┼ża iz Vidma je kazala 960 J/kg CAPE-a, bli┼żje obali je bilo energije ┼íe ve─Ź, tja do okoli 2000 J/kg. DLS-ja je bilo podobno kot prej┼ínje dni┬á10 do┬á15 m/s. Precej mejni pogoji za supercelice torej, vsaj kar se striga ti─Źe. Toda kot ┼że toliko krat doslej, se je tudi tokrat izkazalo, da mejni pogoji lahko proizvedejo presenetljivo dobro organizirane supercelice. Tokrat sta nastali kar dve v Furlaniji, ┼íe ena pa v Bene─Źiji, ki je kasneje razpadla nad severnim Jadranom. Razvoj najbolj vzhodne celice ki je nastala zahodno od kraja Mariano v Furlaniji in oslabela nekje pri Sredipolju (Redipuglia) je na spodnjih fotografijah:

 

Celica je bila po─Źasna in a z dobro izra┼żenimi strukturami, ogromnim wall cloud-om, inflow tail-om, striacijami mezociklona ter intenzivno padavinsko zaveso FFD-ja:

Radarski sliki supercelic v Furlaniji (levo) in kasnej┼íe supercelice v Bene─Źiji pri kraju Chioggia:

 

Viri:

Page 1 of 1912345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin