Tag: padavine

Zasne┼żena spomladanska Korada in dolina reke Idrije v ozadju – 28.4.2016

Pregovorno muhast in spremenljiv mesec je tokrat povsem upravi─Źil svojo slavo. Prvi dve dekadi sta sicer bili nadpovpre─Źno topli, a brez zelo visokih dnevnih temperatur. De┼żja je bilo malo, nekaj kapelj smo bili dele┼żni 8. in 9. aprila, kak┼ína ploha se je ┼íe pojavila dan kasneje. Hladna fronta nas je pre┼íla v no─Źi na 14. april in prinesla nekaj neviht, ┼íe en suh prehod fronte smo zabele┼żili 19. aprila. Zapihala je zmerna do mo─Źna burja. Po ┼íe nekaj prijetno toplih dneh se je pomlad 23. aprila pri─Źela poslavljati. Izrazit prodor polarnega zraka iz severa je prinesel hladno vreme z ob─Źasnim de┼żjem in plohami. Temperatura na vremenski postaji Dolgi Laz je ┼że 25. aprila zdrsnila pod 0┬░C. Popoldne je nastalo nekaj ploh, na vi┼íjih nadmorskih vi┼íinah je tudi sne┼żilo. V torek, 26. aprila je bilo zjutraj ┼íe obla─Źno in hladno, popoldne pa je pri─Źelo de┼żevati, v Furlaniji je zve─Źer nastalo nekaj neviht, ki so mo─Źne nalive prinesle tudi na Primorsko. Sne┼żilo je do okoli 1000 m n.m.v. V sredo 27. aprila smo se zbudili v razmeroma toplo jutro s precej mo─Źnim jugozahodnim vetrom, ki se je tekom dneva ┼íe krepil. Popoldne so se temperature v Furlaniji povzpele tudi do 18┬░C. Medtem je ve─Źino Slovenije ┼że pre┼íla hladna fronta in prinesla izrazito ohladitev. Temperature so se spustile do ledi┼í─Źa, pri─Źelo je sne┼żiti. Primorsko je fronta pre┼íla pozno popoldne, sne┼żna meja se je spustila do okoli 500 m v Gori┼íkih Brdih in spodnji So┼íki dolini. ┼áe ni┼żje je sne┼żilo vi┼íje v dolini, po poro─Źilih doma─Źinov celo do Bodre┼ża pri Kanalu ob So─Źi. V Desklah je ob nevihti padala sodra. Burja, ki je zapihala po prehodu hladne fronte ter obla─Źno nebo, so prepre─Źili pozebo v jutru po fronti. 28. aprila zjutraj smo imeli de┼ż s snegom celo v Kojskem v Gori┼íkih brdih, sneg se je prijemal do 400 m n.m.v., mo─Źnej┼íe padavine po so ostale predvsem v Alpah, oziroma severozahodni Sloveniji. Nevarnost za pozebo v Gori┼íkih Brdih in spodnji So┼íki dolini je trajala ┼íe naslednji dan, a je v jasni no─Źi ┼íe pihala burja in prepre─Źila zdrs temperatur pod ledi┼í─Źe. Pozebo so ta dan imeli v srednji in zgornji So┼íki dolini, o rahli slani so poro─Źali tudi iz spodnje Vipavske doline, a informacij o ┼íkodi ni. V mirni in jasni no─Źi na 30. april se je ozra─Źje ┼że dovolj ogrelo, da je bila nevarnost pozebe v Gori┼íkih brdih┬ámanj┼ía, ─Źeprav bomo videli v nadaljevanju, da se je temperatura ponekod spustila pod ledi┼í─Źe. V notranjosti dr┼żave so temperature tudi to no─Ź padle globoko pod ni─Źlo.

Preden se lotimo statistike si poglejmo nekaj utrinkov iz Alpskega sveta in Tolminske dne 15. aprila. Su┼íen in topel za─Źetek meseca je poskrbel za hitro ozelenitev tudi vi┼íje le┼że─Źih obmo─Źij. Srednja so┼íka dolina je spomladi pravi zeleni balzam za oko. Na sliki levo sta vasi Vol─Źe in ─îiginj, desno pa je pogled na Tolmin z Vodil vrha:

Izraziti erozijski procesi so zna─Źilnost obmo─Źij z velikimi pobo─Źnimi┬ánakloni. Na sliki levo je podor v dolini reke Tolminke. Cerkvica nad dolino je vsem dobro znana Javorca. Na sliki desno vidimo erozijo na pa┼ínikih, ki nastaja kot posledica intenzivne pa┼íne rabe:

 

Ju┼żna in zahodna pobo─Źja tolminskih gora so bila na polovici aprila ┼że skoraj povsem oropana sne┼żne odeje. Glavnina snega v Alpah je letos padla februarja, nato je bilo padavin malo, temperature pa so bile visoke. Na sliki levo je dolina reke Tolminke s pobo─Źji Monture ter Mahav┼í─Źka. Slika desno prikazuje vas ─îadrg in venec gora od Tolminskega Migovca do Vogla:

 

Na sliki levo vidimo zajedanje pomladi v pobo─Źja Viso─Ź vrha, v ozadju se v oblakih skriva Stador. Desno je pogled na Matajur s pobeljenim vrhom. Sonce i┼í─Źe pot skozi oblake nastale kot posledica jugozahodnika v vi┼íinah:

 

Poglejmo si statistiko vremenskih postaj v mesecu Aprilu:

  • Kojsko ÔÇô Gori┼íka Brda ÔÇô 243 m n.m.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 13,4┬░C (po dekadah: 14,5┬░C; 15,1┬░C; 10,7┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 16,9┬░C (7.4.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 6,6┬░C (28.4.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 0
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = 2,9┬░C (27.4.)
Najvišja izmerjena temperatura = 22,6°C (6. in 7.4.)

Topli prvi dve dekadi meseca sta obetali enega bolj toplih aprilov v zadnjih ┼íestih letih, odkar postaja deluje. Najtoplej┼íi je ┼íe vedno april 2011 s povpre─Źno temperaturo 14,8┬░C. ┼áestletno povpre─Źje sedaj zna┼ía 13,2┬░C, torej je bil leto┼ínji april po ledeni kalvariji ob koncu meseca le dve desetinki toplej┼íi od povpre─Źja ter s tem tretji najtoplej┼íi. Drugo mesto dr┼żi april 2014 s 13,9┬░C, najhladnej┼íi pa je bil april 2012 z 11,5┬░C. Hladnih in toplih dni v leto┼ínjem aprilu nismo zabele┼żili.

April je na vremenski postaji Kojsko najbolj suh mesec v letu. Kar nekako v nasprotju z njegovim karakterjem. Tej statistiki tudi leto┼ínji april ni ube┼żal, saj je bil sploh v prvih dveh dekadah zelo suh, padlo je le 14,2 mm de┼żja. Nemirno vreme ob koncu meseca je vendarle prineslo ve─Ź de┼żja, dovolj za drugi najbolj namo─Źen april v zadnjih ┼íestih letih, a ┼íe vedno podpovpre─Źno namo─Źen. Povpre─Źje mo─Źno zvi┼íuje mokri april 2012 s kar 248,4 mm de┼żja. Mese─Źno povpre─Źje trenutno zana┼ía 78,7 mm, najbolj suh je bil lanski april z vsega 27,4 mm padavin.

Število dni s padavinami = 9
Število dni s padavinami (>2 mm) = 7
Skupne mese─Źne padavine =┬á66,5 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin =┬á26,7 mm (27.4.)
Najvišja intenziteta padavin = 7,1 mm/h (27.4.)
┼átevilo dni s sne┼żno odejo = 0
Število dni z nevihto = 3

Vetrovno mesec ni bil ni─Ź posebnega, najmo─Źnej┼íe sunke smo bele┼żili ob prehodih hladnih front, 19. aprila je burja dosegla najmo─Źnej┼íi sunek 85,3 km/h, ob fronti 27. aprila pa je pihnilo do 70,8 km/h.

Panorama shelf clouda pred hladno fronto 27.4. v Furlaniji:

  • Korada ÔÇô Kanalski Kolovrat ÔÇô 812 m n.m.v.

Korada je bila ob koncu aprila ponovno pobeljena. Sne┼żna odeja je zdr┼żala do son─Źnega popoldneva dan po fronti. Za cel dan sne┼żne odeje ponovno ni zneslo.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 9,5┬░C (po dekadah: 11┬░C; 10,8┬░C; 6,6┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 14,2┬░C (7.4.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 1,7┬░C (28.4.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 2
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = -0,8┬░C (27. in 28.4.)
Najvišja izmerjena temperatura = 18,1°C (7.4.)

Skupna koli─Źina padavin:┬á96,3 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin:┬á40,9 mm (26.4.)
Najvišja intenziteta padavin = 160,8 mm/h (26.4.)
┼átevilo dni s sne┼żenjem = 2 (27. in 28.4.)

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra:┬á62,8 km/h (19.4.)

Na levi je prikazan pogled s Korade na So┼íko dolino in vas Deskle 28. aprila. V ozadju vidimo zasne┼żeno Banj┼íko planoto. Na desni so zasne┼żena pobo─Źja Korade z vasico Vrta─Źe:

 

Pri zaveti┼í─Źu na Koradi je bila sne┼żna odeja visoka 4 cm, pri temperaturah okoli ni─Źle je pihala zmerna burja, ki je izrazito stopnjevala ob─Źutek mraza. Na sliki desno je pogled iz zasne┼żene Korade na zeleno in pomladno So┼íko dolino:

 

  • Dolgi Laz ÔÇô severna Banj┼íka Planota ÔÇô 888 m n.m.v.

Postaja v Dolgem Lazu je ob sne┼żenju 27.4. naletela na te┼żavo z izpadom elektri─Źne energije, ki je trajal dovolj dolgo, da smo ostali prav brez klju─Źnih podatkov ob prehodu hladne fronte. Zato tokrat izpu┼í─Źamo statistiko iz te postaje, saj se podatki ne bi ujemali┬áz dejanskim stanjem. Te┼żave z dobavo elektri─Źne energije na hribovitih obmo─Źjih zahodne Slovenije so ┼íe vedno zelo slabe, elektri─Źno omre┼żje sicer obstaja, a ni─Ź ve─Ź kot to.

Vrnimo se ponovno k mrzlemu obdobju ob koncu meseca… Mrzla polarna zra─Źna masa nas je dosegla ┼że 24. aprila, najve─Ź ┼íkode je v notranjosti Slovenije povzro─Źila pozeba 26. aprila zjutraj. Mo─Źno so prizadeti sadjarji in vinogradniki v ve─Źjem delu dr┼żave, najhuje je bilo v┬ána vzhodu┬áSlovenije. Zahodni del dr┼żave je ┼że pono─Źi pokrila obla─Źnost, ki je┬áprekinila ohlajanje.

Vremenska situacija nad Evropo 25. aprila zjutraj:

Tmin po postajah ARSO v Sloveniji 26. aprila zjutraj (vir: Marko Korošec, Slometeo forum):

12.4 Kredarica (2515m)
-7.1 Jezersko (893m)
-6.0 Krvavec (1740m)
-4.7 Rogla (1496m)
-4.6 Rudno polje (1344m)
-4.5 Logarska dolina (730m)
-4.3 Šmartno pri Slovenj Gradcu (444m)
-4.0 Babno polje (754m)
-3.8 Iskrba (534m)
-3.6 Gornji grad (438m)
-3.6 Nova vas – Bloke (718m)
-3.6 Ratece (864m)
-3.3 Kamniška Bistrica (549m)
-3.3 Ravne na koroškem (396m)
-3.3 Zgornja Radovna (777m)
-3.2 Ga─Źnik (292m)
-3.2 Ko─Źevje (467m)
-3.1 Celje – Medlog (242m)
-2.9 Murska Sobota – Raki─Źan (186m)
-2.9 Ptuj (terme) (222m)
-2.8 Radenci (205m)
-2.7 Rogaška slatina (250m)
-2.6 Vojsko
-2.5 Dobli─Źe (─îrnomelj) (157m)
-2.2 Letali┼í─Źe Cerklje ob Krki (154m)
-2.1 Planina pod Golico (956m)
-2.1 Pod─Źetrtek (202m)
-2.0 Letali┼í─Źe Edvarda Rusjana Maribor (264m)
-2.0 Maribor (275m)
-2.0 Zgornja Kapla (723m)
-1.9 Lendava (190m)
-1.7 Kr┼íko – NEK (156m)
-1.7 Osilnica (290m)
-1.6 Hrastnik (290m)
-1.3 Šebreljski vrh (970m)
-1.2 Letali┼í─Źe Jo┼żeta Pu─Źnika Ljubljana (364m)
-1.1 Letali┼í─Źe Lesce (509m)
-1.1 Trebnje (302m)
-1.1 Velike La┼í─Źe (529m)
-1.0 Cerkni┼íko jezero – Otok (586m)
-1.0 Dav─Źa (1002m)
-0.9 Ilirska Bistrica – Trnovo (424m)
-0.9 Velenje (TEŠ) (388m)
-0.8 Novo mesto (218m)
-0.5 Malkovec (400m)
-0.4 Lisca (943m)
-0.4 Litija (268m)
-0.4 Radegunda (789m)
-0.2 Pasja ravan (1020m)
-0.2 Postojna (533m)

┼ákodo zaradi pozebe je ob prehodu hladne fronte stopnjevalo ┼íe sne┼żenje. Velike koli─Źine snega, ki so padle po notranjosti dr┼żave so na olistanih drevesih povzro─Źale snegolome, te┼żave so imeli tudi v trajnih nasadih jablan. Na ┼átajerskem se je pod te┼żo snega na protito─Źnih mre┼żah celotna konstrukcija sesula in poteptala nasad pod seboj. ┼ákodo na najbolj prizadetih obmo─Źjih ocenjuejo na 90 %.

Maksimalna vi┼íina sne┼żne odeje na posameznih vremenskih opazovalnicah agencije za okolje je bila slede─Źa (Vir: Gregor Verta─Źnik, Slometeo forum):

Jezersko 40 cm
Planina pod Golico 40 cm
Logarska Dolina > 35 cm (ni podatkov od ve─Źera dalje)
Radegunda 35 cm
Topol pri Medvodah 33 cm
Trojane 29 cm
Lisca 27 cm
Nova vas na Blokah 27 cm
Pasja ravan 27 cm
Bohinjska ─îe┼ínjica vsaj 22 cm (┼íe sne┼żi)
Zgornja Sorica 22 cm
Vrhnika 21 cm
Logatec 21 cm
Zgornja Radovna 20 cm
Zadlog 19 cm
Velike La┼í─Źe 19 cm
Bukovski Vrh 17 cm
Babno Polje 16 cm
Gornji Grad 16 cm
Kamniška Bistrica 16 cm
Kranj 9 cm
Jeruzalem 8 cm
Ko─Źevje 6 cm
Krn (vas) 6 cm
Litija 6 cm

Za arhiv omenimo ┼íe eno zanimivost, ki ka┼że kako izrazita je bila hladna fronta 27. aprila. Ob prehajanju Slovenije so bile zabele┼żene velike temperaturne razlike med severovzhodom in jugozahodom dr┼żave. Ko je na severovzhodu ┼że sne┼żilo pri 0┬░C, so v Kopru imeli ┼íe 20┬░C. Izjemnih 20┬░C razlike na tako kratki razdalji. V Kojskem je temperatura ob prehodu fronte padla iz 15,8┬░C na 3,4┬░C.

Karta temperatur na vremenskih postajah ARSO med prehodom hladne fronte ─Źez Slovenijo:

─îeprav smo imeli v Gori┼íkih brdih tokrat veliko sre─Źo z obla─Źnostjo in burjo, je nevarnost za pozebo obstajala. Nekaj temperaturnih senzorjev smo ┼że pred fronto nastavili na za pozebo najbolj dojemljiva obmo─Źja na Prevali pod vasjo Ceglo. Najni┼żja zabele┼żena temperatura v no─Źi iz 28. na 29. april je bila zabele┼żena v vinogradu ozna─Źenem na spodnjem zemljevidu. Senzor je bil nastavljen na vi┼íino 1 m nad tlemi na cono mladik vinske trte, torej na mesto, kjer bi pozeba povzro─Źila gospodarsko ┼íkodo. ┼Żivo srebro se je ob 2:00 zjutraj spustilo do 0,5┬░C, nato je zapihala burja, ki je prekinila ohlajanje, ozra─Źje se je ogrelo do 6┬░C, preden se je temperatura pri─Źela ponovno spu┼í─Źati proti ledi┼í─Źu, a ni┼żje od 2┬░C do jutra ni ┼ílo. Preostali lokaciji sta bili toplej┼íi. V vinogradu mladih trt pod Gredi─Źem smo senzor nastavili na vi┼íino 15 cm, torej na vi┼íino mladik mladih trt. Temperatura se je za kratek ─Źas spustila do 1,5┬░C, preden se je pri─Źelo segrevanje zaradi burje. Na tretji lokaciji, v sadovnjaku breskev ob cesti proti Subidi in Krminu smo senzor nastavili na vi┼íino 1,5 m nad tlemi. Najni┼żja zabele┼żena temperatura je┬ábila 2┬░C.

Lokacija vinograda, kjer so bile opravljene meritve je ozna─Źena z rde─Źo piko:

Graf poteka temperature v no─Źi iz 28. na 29. april:

Ker je bila v no─Źi iz 29. na 30. april nevarnost za pozebo, od dotoku toplej┼íega zraka v vi┼íinah, manj┼ía, smo vse senzorje prestavili v vinograd pod Ceglim, ki je ozna─Źen na karti in se je prej┼ínjo no─Ź izkazal za najhladnej┼íega. Senzorje smo nastavili na tri razli─Źne vi┼íine, in sicer na 10 cm, 1 m in 1,7 m, kar je bilo najvi┼íje mo┼żno, glede na to, da je bila to maksimalna vi┼íina kolov v vinogradu. Senzor na 1,7 m vi┼íine je meril tudi zra─Źno vlago. Na vi┼íini 10 cm se je temperatura spustila pod ni─Źlo za kratek ─Źas med 5:20 in 6:00 zjutraj, zabele┼żili smo -0,5┬░C. Med 3:00 in 6:00 se je teperatura vseskozi gibala okoli 0┬░C. ┼Że na vi┼íini 1 m je bila temperatura vi┼íja za 1┬░C. Podobne rezultate je dal tudi senzor na vi┼íini 1,7 m. Relativna zra─Źna vlaga se je pono─Źi hitro povzpela do 100 %, kar ka┼że na verjetnost, da je bilo zjutraj na tleh opaziti nekaj slane, medtem ko nevarnosti za pozebo mladik ni bilo.

Za konec ┼íe nekaj fotografij divjine odmaknjenega koti─Źka doline reke Idrije v toplem spomladanskem vremenu 30. aprila. Idili─Źna podoba doline v ni─Źemer ni razkrivala vremenskih neprijetnosti prej┼ínjih dni, ─Źe od┼ítejemo nekoliko pove─Źano vodnatost predvsem ┼ítevilnih pritokov reke. Malo poznan svet skriva ┼ítevilne geolo┼íke zanimivosti, posebej so impresivne pe─Źine fli┼ínih skladov, ki jih na svojih ovinkih skozi dolino tvori reka Idrija. ┼Żivahna re─Źica na svoji poti proti Furlanski ravnici premaguje ┼ítevilne ovire v obliki manj┼íih slapov.┬áLenobna pa postane┬áv ┼ítevilnih prijetnih tolmunih, v katerih poletno osve┼żitev i┼í─Źejo redki tu ┼íe ┼żive─Źi doma─Źini. Obmo─Źje je dele┼żno velikih koli─Źin padavin vsako leto, zato se s hribov v dolino zlivajo ne┼íteti potoki in poto─Źki, nekateri svojo pot kon─Źajo tudi v obliki lepih slapov:

 

Panoramski posnetek enega od ovinkov re─Źice in pe─Źine iz fli┼ínih skladov:

Viri:

Pet let je v meteorolo┼íkem smislu kratka doba, a hkrati za lastnika amaterske vremenske postaje ─Źas, ko se ┼że lahko pri─Źne igrati s statistiko meteorolo┼íkih spremenljivk. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je z delovanjem pri─Źela 27. decembra 2010 in odtlej neprekinjeno bele┼żi podatke. V Gori┼íkih brdih v zgodovini ni bilo veliko vremenskih postaj, ki bi dalj┼íe obdobje merile vremenske parametre. Najbolj znana je vremenska postaja Vedrijan slovenske Agencije za okolje, ki je edina vremenska postaja najvi┼íjega reda v Gori┼íkih brdih. Neprekinjen niz podatkov ima iz obdobja med letom 1961 in 1980, po dalj┼íem ─Źasu nedelovanja pa je v letu 2015 ponovno za┼żivela v okviru projekta Bober. Ker v meteorologiji za znanstveno uporaben niz podatkov veljajo le 30 letni nizi, sta 2 desetletji ┼íe vedno premalo, da bi lahko vlekli kakr┼ínekoli zaklju─Źke.

Povpre─Źna letna temperatura za obdobje delovanja postaje v Vedrijanu┬ázna┼ía 13┬░C. Ta vrednost je zaradi globalnega segrevanja ozra─Źja v zadnjih desetletjih zagotovo vi┼íja. Amaterska postaja v Kojskem, ki je postavljena na podobni nadmorski vi┼íini (243 m; Vedrijan 285 m) in delu Brd s podobnimi klimatskimi zna─Źilnostmi ima petletno povpre─Źje pri 13,8┬░C. Najhladnej┼íe leto je bilo 2013, s temperaturo 13,3┬░C, najtoplej┼íi pa zadnji leti v nizu, 2014 in 2015 s srednjo vrednostjo pri 14┬░C.

Kako zelo prekratko je to obdobje meritev, nam pove podatek, da je povpre─Źna temperatura februarja ni┼żja od povpre─Źne temperature januarja, ki velja za najhladnej┼íi mesec v Gori┼íkih brdih. Ta ‘anomalija’ v podatkih ima vzrok v ekstremnem prodoru hladnega zraka med 31. januarjem in 13. februarjem 2012. Povpre─Źna mese─Źna temperatura februarja 2012 je zna┼íala vsega 2┬░C. Hkrati v teh petih letih v januarju nismo zabele┼żili nobenega izrazito hladnega obdobja, ┼íe ve─Ź, januarji so bili ve─Źinoma topli. Januar 2014 je imel povpre─Źno temperaturo kar 7┬░C. Hkrati je bil najhladnej┼íi januar 2011 s 3,2┬░C, vendar sta pri tej vrednosti veliko vlogo odigrali inverzija in advekcijska megla, ki je za ve─Ź dni prekrila postajo v Kojskem, temperatura je bila posledi─Źno pogosto nizka. Hkrati je bilo v hribih tedaj nenavadno toplo za zimski ─Źas. Povpre─Źna januarska temperatura v Vedrijanu (1961 ÔÇô 1980) je 3,9┬░C, v Kojskem (2011 ÔÇô 2015) pa 4,8┬░C.

V zadnjih letih so bila vro─Źa poletja z dlje ─Źasa trajajo─Źim vro─Źinskimi valovi in su┼ío pogosta. Med leti 2011 ÔÇô 2014 smo bili vro─Źine dele┼żni predvsem v avgustu, julij 2015 pa je v popolnosti pokazal svoje zobe z novim temepraturnim rekordom postaje. Najvi┼íja izmerjena temperatura sedaj zna┼ía 37,1┬░C in je bila izmerjena 22. julija 2015. Star rekord iz 20. avgusta 2012 je bil prese┼żen kar za 0,8┬░C. Nedvomno bi lahko ┼ílo ┼íe vi┼íje, a je sredi dneva nastalo ve─Ź pulznih neviht, katerih nakovala so zakrila sonce in s tem prekinila nadaljnje segrevanje ozra─Źja.

Na spodnjih slikah so prikazane pulzne nevihte med 21. in 23. julijem 2015. Zgoraj levo je nevihta nad Dinaridi 21.07., slika zgoraj desno prikazuje ostanke nakovala nevihte nad Furlanijo, ki je zakrila sonce in prepre─Źila nadaljnje segrevanje tega dne.┬áTemperatura v Kojskem je┬ádosegla maksimum pri┬á37,1┬░C. Slika spodaj levo prikazuje mo─Źnej┼ío pulzno nevihto, ki je istega dne nastala nad Krasom. Nakovalo eksplozivnega vzgornika je kmalu prekrilo ve─Źino neba, s tem je bilo s soncem za ta dan konec. Slika spodaj desno prikazuje mo─Źno pulzno nevihto nad Dinaridi 23.07., ki se je spro┼żila ┼íe┬ánekoliko bolj zgodaj v dnevu┬ákot pulzi prej┼ínjega dne. Segrevanje je bilo prekinjeno ┼że pred 14h popoldne:

 

 

Dnevne povpre─Źne temperature v Kojskem med vro─Źinskimi valovi so zelo visoke, ┼że kar tropske. Pono─Źi ┼żivo srebro le izjemoma pade pod 20┬░C. Najvi┼íja minimalna temperatura je bila izmerjena 21. julija 2015, in sicer 24┬░C. Povpre─Źna temperatura ta dan je zna┼íala 29,7┬░C, kar je ┼íe vedno dve desetinki manj od rekordnega 5. avgusta 2013. V poletju 2015 smo zabele┼żili 32 tropskih no─Źi (Tmin >= 20┬░C) in 43 vro─Źih dni (Tmax >= 30┬░C). Srednja mese─Źna temperatura julija je zna┼íala 25,1┬░C, le desetinko manj od rekordnega avgusta 2012.

Topli zimi je sledila temperaturno povpre─Źna pomlad, zelo vro─Źe poletje ter ponovno povpre─Źna jesen z nenavadno toplimi obdobji novembra in decembra. Slednja bosta poleg visokih temperatur ostala v spominu po stabilnem anticiklonalnem vremenu, pogosti advekcijski megli in pomanjkanju padavin. S slednjim sta pripomogla k najbolj suhemu letu v zgodovini meritev na vremenski postaji Enomarket Kojsko. Skupna vsota je zna┼íala 1141,2 mm (povpre─Źje 2011 ÔÇô 2015: 1583,4 mm). Povpre─Źna koli─Źina padavin na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1971 ÔÇô 1980 je 1695 mm. Novembra je padlo 17,5 mm, decembra pa le 5,3 mm de┼żja. Vse padavine v decembru so padle kot rosenje iz megle, ali nizke obla─Źnosti. Omeniti velja tudi padavinsko skromna zimo in pomlad 2015, saj je do konca maja padlo vsega 277,1 mm (povpre─Źje 618,2 mm) in najbolj mokro poletje v merilnem obdobju z 413,8 mm. Vrednost je le za las presegla leto 2014, ko je v zelo mokrem in hladnem poletju padlo 412,2 mm de┼żja. Srednja vrednost za petletno obdobje zna┼ía 319,5 mm. Najbolj mokra meseca v letu sta bila september (198,4 mm) in oktober (229,1 mm de┼żja).

Povpre─Źne mese─Źne temperature po posameznih letih na vremenski postaji Kojsko. Bodite pozorni na velike temperaturne razlike med leti predvsem v zimskih in poletnih mesecih. Spomladi in jeseni so razlike med leti manj┼íe:

Vsote padavin po letih na vremenski postaji Kojsko. Bela ─Źrta na grafu predstavlja petletno povpre─Źje. Izrazito odstopa leto 2014, ki je bilo ekstremno namo─Źeno v januarju in februarju. Leto 2015 je bilo najbolj suho v zadnjih petih letih. Po suhi zimi smo imeli mokro poletje in ponovno zelo suh zaklju─Źek leta:

Klimagram vremenske postaje Kojsko po petih letih bele┼żenja podatkov:

Nekaj poletnih neviht smo ┼że analizirali v ─Źlankih v minulem letu, tokrat si oglejmo le ┼íe nekaj najzanimivej┼íih nevihtnih trenutkov v drugi polovici poletja in v septembru 2015. Najprej panorama nevihte, ki je nastala 20. avgusta nad Krasom in je imela zanimivo smer SV – JZ, kakr┼íno imajo nevihte pri nas le redko:

Najlep┼ía superceli─Źna nevihta v leto┼ínjem letu je Furlanijo in Gori┼íko obiskala 14. septembra. Nevihta je nastala na konvergenci pri Lignianu in ┼żivela do Nove Gorice, kjer je pre┼íla v linijo. Ker je pri tleh pihal mo─Źan jugo, je obstajalo kar nekaj potenciala za nastanek tornada. Pod mezociklonom (slika desno) je videti ‘funnel cloud’, vendar je konfiguracija terena onemogo─Źila popoln razvoj tornada in je nevihta kasneje kmalu oslabela:

 

Dobre pogoje za nevihte je prinesel 23. september. V Furlaniji in nad Gori┼íkimi Brdi je nastalo nekaj superceli─Źnih neviht. Ena taka je na sliki levo. Popoldne je sledil prehod hladne fronte z obilnimi nalivi:

 

Od nevihtnega vremena pojdimo v nadaljevanju k stabilnemu jesenskemu in zimskemu vremenu.┬áSledi nekaj fotografij advekcijske megle v novembru in decembru 2015, ki┬ádoslej ┼íe niso bile objavljene, a bi bilo ┼íkoda, da ostanejo spregledane.┬áZa─Źnimo z Novo Gorico pono─Źi 10. novembra, ko je megla bila bitko s ┼íibko burjo, posledi─Źno so se deli mesta ob─Źasno pokazali iz megle (slika levo).┬áDelno je boj do jutra izgubila (slika desno):

 

12. novembra zve─Źer je bila megla ┼íe nekoliko plitvej┼ía kot dan poprej (zgoraj levo). 13. novembra je bila zgornja meja inverzije zve─Źer nekoliko vi┼íje kot prej┼ínje dni. V ve─Źernih urah smo opazovali prihod megle iz Furlanije nad Novo Gorico (sliki spodaj).┬áDesno zgoraj┬áje ve─Źerni pogled na ┼áteverjan in Cerovo v Gori┼íkih Brdih. Najve─Źja svetlobna packa v megli ob ‘oto─Źku’ v daljavi pripada Krminu (slika desno zgoraj):

 

 

Novembrsko obdobje plitve advekcijske megle je svoj vrhunec doseglo v jutru 13. novembra. Zjutraj je bila debelina inverzne plasti┬áve─Źja kot prej┼ínje dni in je segala do okoli 200 m n.m.v.┬áTekom dneva se je dvigovala in do konca dneva pre┼íla v nizko obla─Źnost. S┬átem je bilo konec pravlji─Źnih razgledov,┬áprevladovati je pri─Źela dolgo─Źasna sivina, ki nas je spremljala┬átudi ve─Źino decembra. Gotovo najzanimivej┼íi pojav so bile sen─Źne preslikave cerkvice Svetega Kri┼ża nad Kojskim v meglo nad vasjo. Posebnost, ki je popestrila prizor, sicer identi─Źen tistemu iz januarja 2011:

 

Zanimivi pogledi na bri┼íke vasice, ki so gledale iz megle na vrhovih gri─Źev. Na slikah vasi Vedrijan z Vi┼ínjevikom v ozadju ter ┼ámartno na sliki desno:

 

Kot omenjeno se je megla kmalu po son─Źnem vzhodu pri─Źela dvigovati. V Vedrijanu je kmalu iz megle gledala le ┼íe cerkvica. Na sliki desno je vas Kojsko, oziroma cerkev Sveti Kri┼ż na vrhu hriba ter cerkev Marijinega vnebovzetja spodaj:

 

V zadnjih letih so se plitve advekcijske megle na Primorskem pojavljale enkrat na dve leti, v letu 2015 pa je sledil ┼íe en dogodek v zadnjih dneh decembra. Spodnje fotografije prikazujejo advekcijsko meglo 28.12. zve─Źer┬ánad Furlanijo z Rimsko cesto in ozvezdji poletnega trikotnika na nebu. Na fotografiji desno je cerkvica Svetega Kri┼ża nad Kojskim z ozvezdjem Kita nad njo:

 

Jutro 29.12. je spet postreglo z nekaj meglenimi pogledi na vas Kojsko. Ker je bila inverzija izrazita, se je pod meglenim pokrovom pono─Źi temperatura spustila pod ledi┼í─Źe. V Kojskem smo bili pri─Źa nastanku ivja, ki je tu zelo redek pojav┬á(slika desno):

 

Viri:

  • Vremenska postaja Enomarket Kojsko
  • A┼ŻMAN MOMIRSKI L., KLADNIK D., KOMAC B., PETEK F., REPOLUSK P., ZORN M. 2008. TERASIRANA POKRAJINA GORI┼áKIH BRD. Geografski in┼ítitut Antona Melika ZRC SAZU, Ljubljana 2008, 197 str.

Pogled na Soško dolino in Alpe v ozadju 14. marca 2016

Za─Źetek prvega pomladnega meseca je bil ┼íe nekoliko muhast s pogostimi padavinami in razmeroma nizko mejo sne┼żenja, nato pa je sledilo dolgo suho obdobje s prevladujo─Źo burjo in razmeroma nizkimi temperaturami. V za─Źetku meseca smo zabele┼żili tri dni z nevihto, dvakrat pa se je sne┼żna meja spustila pod 800 metrov. Imeli smo tri dni z zmerno do mo─Źno burjo. Mesec je bil temperaturno neizrazit, ─Źeprav smo imeli nekaj jutranjih slan v dolinah in zati┼ínih legah. Te so najbr┼ż nekoliko razred─Źile leto┼ínji pridelek marelic, ki so bile marca ┼że v polnem cvetu, cvetele so tudi breskve. Ker zaradi toplih zim sadno drevje pri─Źenja cveteti vse bolj zgodaj, je dobro razmi┼íljati v smeri preventivne za┼í─Źite dreves pred pozebami s sredstvom Save Crop.

 

Preidimo k mar─Źevski statistiki vremenskih postaj:

  • Kojsko ÔÇô Gori┼íka Brda ÔÇô 243 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 9,1┬░C (po dekadah: 7,1┬░C; 9,4┬░C; 10,6┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 13,3┬░C (31.3.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 4,6┬░C (8.3.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 0
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = 2,6┬░C (8.3.)
Najvišja izmerjena temperatura = 17,7°C (31.3.)

Tretji najhladnej┼íi marec v zadnjih ┼íestih letih je bil malenkostno podpovpre─Źen. ┼áestletno povpre─Źje zna┼ía 9,6┬░C. Najtoplej┼íi je bil marec 2012 z 12,4┬░C, najhladnej┼íi pa 2013 s povpre─Źjem le 6,4┬░C.

Padavinsko je bil leto┼ínji marec pravi su┼íec. Ve─Źina padavin je padla v prvi dekadi meseca, v drugih dveh dekadah je skupno padlo le ┼íe 4,4 mm de┼żja. ─îeprav smo zabele┼żili 12 dni s padavinami, je bilo dni z ve─Ź kot 2 mm padavin le 6:

Število dni s padavinami = 12
Število dni s padavinami (>2 mm) = 6
Skupne mese─Źne padavine = 54,6 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin = 14,2 mm (3.3.)
Najvišja intenziteta padavin = 40,6 mm/h (5.3.)
┼átevilo dni s sne┼żenjem = 0
Število dni z nevihto = 3

Pogled na Novo Gorico s pobo─Źja Sabotina v burji 16. marca 2016

Po kon─Źanih treh mesecih je leto 2016 ┼íe nekoliko nadpovpre─Źno namo─Źeno s skupno 435,6 mm padavin, ┼íestletno povpre─Źje zna┼ía 374,6 mm. Hkrati je to tretji najbolj moker start v leto.

Burja, ki je vztrajala med 9. in 17. marcem ter 22. in 23. marca ni prinesla zelo mo─Źnih sunkov. Najmo─Źneje je v Kojskem pihnilo 23.3. z 88,5 km/h.

  • Korada ÔÇô Kanalski Kolovrat ÔÇô 812 m n.m.v.

Zaradi tehni─Źnih te┼żav in posledi─Źne zmede v bazi podatkov v dveh klju─Źnih dnevih meseca, bomo statistiko te postaje tokrat izpustili.

  • Dolgi Laz ÔÇô severna Banj┼íka Planota ÔÇô 888 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 4┬░C (po dekadah: 2┬░C; 4,3┬░C; 5,5┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 8,5┬░C (31.3.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = -0,7┬░C (16.3.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 7
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = -2,8┬░C (16.3.)
Najvišja izmerjena temperatura = 13,5°C (19.3.)

Skupna koli─Źina padavin: 95 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 24,4 mm (5.3.)
Najvišja intenziteta padavin = 46,7 mm/h (31.3.)

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 86,9 km/h (23.3.)

Viri:

  • Vremenske postaje WineAndWeather.net
Page 1 of 2012345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin