Tag: padavine

Mo─Źna oku┼żba grozdov z oidijem.

Nova rastna sezona se hitro bli┼ża in z njo ponoven boj z eno najnevarnej┼íih bolezni v na┼íih vinogradih, pepelovko vinske trte, oziroma┬áoidijem vinske trte (Uncinula necator). V Primorskih vinogradih se pri ┼íkropljenju proti tej bolezni ve─Źinoma zana┼íamo na napovedi Kmetijskih zavodov in prognosti─Źnih slu┼żb ter na priporo─Źene razmake med ┼íkropljenji, ki nam jih priporo─Źajo proizvajalci in prodajalci fitofarmacevtskih sredstev.

Toda nevarnost oku┼żbe se od lokacije do lokacije lahko mo─Źno razlikuje. Najbolj natan─Źen in racionalen na─Źin spremljanja razvoja bolezni ter┬áizbire ─Źasa varstva┬áje uporaba prognosti─Źnih modelov, ki temeljijo na┬á vremenskih spremenljivkah, kot so temperatura, padavine, zra─Źna vlaga, omo─Źenost lista ter fenofaza rastline. Vremenske spremenljivke pridobijo iz vremenskih postaj, ki so postavljene na reprezentativnih lokacijah znotraj vinogradov dolo─Źenega pridelovalnega obmo─Źja, za dolo─Źitev fenofaz pa je potrebno pregledovanje vinogradov na terenu s strani prognosti─Źne slu┼żbe. Iz teh podatkov izra─Źunajo verjetnost oku┼żbe.

Za bolj┼íe razumevanje prognoze oidija na podlagi vremenskih spremenljivk, bomo predstavili dva modela, ki so jih razvili na Univerzi Davis┬áv Kaliforniji. Predvsem prvi je ┼íiroko uporabljen v ┼ítevilnih pridelovalnih obmo─Źjih ┼íirom sveta, drugi pa je zanimiv za ekolo┼íke pridelovalce, ki┬áv sistemih varstva pred┬áoidijem vinske trte uporabljajo ve─Źinoma ┼żveplove pripravke.

OIDIJ VINSKE TRTE (razvojni krog)

Najprej spomnimo na nekaj osnovnih dejstev o razvojnem krogu oidija. Gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, ali v obliki kleistotecijev, spolnih trosi┼í─Ź glive.┬áV ve─Źini vinorodnih de┼żel je prevladujo─Źa oblika prezimovanja kleistotecij. Askospore dozrijo pozno poleti, ko padejo na oku┼żeno zeleno tkivo, od koder so odne┼íene s pomo─Źjo vode na trajne dele rastline (deblo, kordoni), kjer prezimijo. V toplih zimskih in spomladanskih dneh, ko je na voljo dovolj vlage, kleistoteciji po─Źijo in sprostijo askospore, katere se zapi─Źijo in pri─Źnejo brsteti na spodnji strani listov. Nespolni trosi, konidiji, nastanejo 7 do 10 dni po primarni oku┼żbi z askosporami. Konidiji se nato tvorijo celotno rastno dobo, dokler za to obstajajo ugodne temperature med 21 in 29,5┬░C.

─îe gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, mladike poka┼żejo bolezenske znake hitro po brstenju. Na takih obolelih mladikah nastajajo konidiji, ki povzro─Źajo nove sekundarne oku┼żbe. Bolezenska znamenja so spomladi redko opa┼żena, ─Źe temperature presegajo 26,5┬░C, toda pri temperaturah med 21 in 29,5┬░C se bolezenska znamenja pojavijo hitro po brstenju. Pri temperaturah med 15 in 20┬░C je pojav bolezenskih znamenj zakasnjen.

Nespolne spore – konidiji (oidiji).

VARSTVO

Varstvo je potrebno opravljati vso rastno dobo, uspe┼ínost je v veliki meri odvisna od zmanj┼íanja koli─Źine inokuluma zgodaj v rastni dobi ter v uspe┼ínem zatiranju nadaljnjih oku┼żb. ─îas prvega tretiranja je odvisen od fungicida, ki ga uporabimo, fenofaze rastline in potencialne oku┼żbe. Vlaga iz megle, ali de┼żja deluje kot spro┼żilec za spro┼í─Źanje askospor in takoj po brstenju pride do oku┼żb na zelenem tkivu, ko temperatura prese┼że 10┬░C. V tem ─Źasu opravimo ┼íkropljenje s kontaktnimi sredstvi ─Źimprej, kot je mogo─Źe, da prepre─Źimo nastanek nespolnih trosov, konidijev. V popolnoma suhem vremenu je nevarnost za oku┼żbo bistveno manj┼ía. Raziskave so pokazale, da je pred uporabo drugih fungicidov priporo─Źljiva uporaba ┼żveplovih pripravkov. Prvo ┼íkropljenje opravimo v ─Źasu brstenja, nato nadaljujemo s ┼íkropljenji z ┼żveplovimi pripravki, ali z drugimi fungicidi v skladu s pritiskom bolezni. Pogostost tretiranj je odvisna od vrste uporabljenega fungicida in vremenskih pogojev. Pri grozdju za vino s ┼íkropljenji kon─Źamo, ko sladkorna stopnja v jagodah dose┼że 12 ┬░Brix.

Sistemi─Źni in mezosistemi─Źni organski fungicidi so najprimernej┼íi za za┼í─Źito trte, ko je pritisk bolezni velik. Takrat se izogibamo uporabi izklju─Źno ┼żvepla, bioti─Źnih pripravkov, SAR pripravkov ter kontaktnih fungicidov, saj ne nudijo zadostne za┼í─Źite pred boleznijo. 50 % kontrole nad boleznijo prispevajo tudi pravo─Źasno in dobro opravljena zelena dela v vinogradu. Ve─Ź o ekolo┼íkem varstvu in u─Źinkovitosti le tega.

SPREMLJANJE POGOJEV IN ODLO─îITEV ZA TRETIRANJE

Spomladi kleistoteciji spro┼í─Źajo askospore, ko pade ve─Ź kot 2 mm de┼żja. Do oku┼żbe pride, ko de┼żju sledi 10 do 13 ur neprestane omo─Źenosti lista in temperature ostajajo med 10 in 26,5┬░C. 7 do 10 dni po primarni oku┼żbi v vinogradih opravimo kontrolo prisotnosti bolezni s pomo─Źjo naklju─Źno izbranih 10 do 15 bazalnih listov, s pribli┼żno 20 trt. Spodnjo stran listov pregledamo na prisotnost trosov. ─îe najdemo bolezenske znake, pri─Źnemo s spremljanjem bolezni s pomo─Źjo modela.

INDEKS TVEGANJA

Ko pride do primarne oku┼żbe, so idealne temperature za rast glive med 21 in 29,5┬░C. Temperature nad 35┬░C upo─Źasnijo rast glive. Indeks tveganja uporablja dnevne temperature za dolo─Źanje tveganja nastanka bolezni in predvidi ─Źas tretiranja. Ko uporabljamo indeks tveganja, moramo vselej spremljati pojav morebitnih bolezenskih znamenj v vinogradu.

PREPRE─îEVANJE POJAVA ODPORNOSTI – ANTIREZISTEN─îNA STRATEGIJA

Kolobarjenje z aktivnimi snovmi z razli─Źnim na─Źinom delovanja je nujno, za uspe┼íno prepre─Źevanje nastanka odpornosti. Ko uporabljamo kombinirane fungicide z ve─Ź aktivnimi snovmi, se izogibamo zaporednemu tretiranju z aktivnimi snovmi, ki imajo sorodno delovanje.

MODEL št.1: GUBLER-THOMASOV MODEL

Opozorilo: Pred uporabo modela, ki ┼íe ni bil validiran, ali predhodno preizku┼íen v poljskih preizkusih na specifi─Źni lokaciji, je potrebno opraviti testiranje v eni, ali dveh rastnih sezonah pod lokalnimi pogoji. Tako zagotovimo delovanje modela┬ána ┼żeljeni lokaciji.

Lokacija senzorjev: v coni grozdja, v listni steni

Vhodne spremenljivke:

  • Okoljske: Urna povpre─Źna temperatura, maksimalna dnevna temperatura, urna omo─Źenost lista (samo pri modelu za askospore)
  • Ra─Źunske: Dnevna povpre─Źna temperatura, dnevno ┼ítevilo ur, ko je temperatura med 21 in 29,5┬░C, koli─Źina ─Źasa, ko je temperatura nad 35┬░C

Opis modela:

Model lo─Źi dva stadija glive na podlagi biologije patogena, fazo askospor (spolna faza ÔÇô primarna oku┼żba) ter konidijsko fazo (nespolna faza ÔÇô sekundarne oku┼żbe med rastno sezono).

Faza askospor (spolna faza ÔÇô primarna oku┼żba):

Za dolo─Źitev nevarnosti oku┼żbe z askosporami, model ra─Źuna povpre─Źno dnevno temperaturo ter meri trajanje omo─Źenosti lista v urah. Model deluje na osnovi modificirane Millsove tabele za jablanov ┼íkrlup (Venturia inaequalis) s predvidevanjem oku┼żbe na osnovi 2/3 vsote ur omo─Źenosti lista (drugi stolpec, tabela 1):

Tabela 1: Modificirana Millsova tabela: ┼átevilo ur omo─Źenosti lista, potrebno za oku┼żbo z askosporami.

Konidijska faza (nespolna faza ÔÇô sekundarne oku┼żbe):

  1. Start konidijske faze je spro┼żen zgodaj v rastni sezoni s tremi zaporednimi dnevi s 6 zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5┬░C. Za vsakega od teh treh dni model pripi┼íe 20 to─Źk k indeksu nevarnosti pojava oku┼żbe.
  2. Indeks konidijske oku┼żbe se povi┼ía za 20 to─Źk vsak naslednji dan, z vsaj ┼íestimi zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5┬░C.
  3. ─îe je v dnevu manj kot ┼íest ur s temperaturo med 21 in 29,5┬░C, se od indeksa od┼íteje 10 to─Źk. To se zgodi, ─Źe temperatura pade pod 21, ali naraste prek 29,5┬░C za ve─Ź kot 45 minut. Za to koli─Źino se smatra, da prekine akumulacijo temperaturnih vsot.
  4. ─îe je temperatura enaka, ali vi┼íja od 35┬░C vsaj 15 minut, se od indeksa odvzame 10 to─Źk.
  5. ─îe je na isti dan vsaj ┼íest ur s temperaturo 21 do 29,5┬░C in temperatura za vsaj 15 minut dose┼że, ali prese┼że 35┬░C, model k dnevu doda 20 to─Źk, a od┼íteje 10 to─Źk zaradi visoke temperature. Se pravi za tak dan model doda 10 to─Źk.
  6. ─îe je indeks ob koncu dneva po od┼ítevanju to─Źk negativen, se ga resetira na 0. ─îe je indeks ob koncu dneva po pri┼ítevanju to─Źk ve─Źji od 100, se ga resetira na 100.
  7. Na katerikoli dan se indeks ne sme zmanj┼íati za ve─Ź kot 10 to─Źk in narasti za ve─Ź kot 20 to─Źk.

Mejne vrednosti za ukrepanje ÔÇô indeks tveganja:

Glede na model, do oku┼żbe z askosporami pride, ko so izpolnjeni pogoji iz modificirane Millsove tabele. Na primer: Pri povpre─Źni dnevni temperaturi 12,8┬░C, mora biti list omo─Źen 16 ur, da pride do mo─Źne oku┼żbe. Pri 18,3┬░C je poreben ─Źas omo─Źenosti lista 12 ur.

Za konidijske oku┼żbe ─Źas tretiranj s fungicidi temelji na temperaturi, vrsti fungicida in intervala med ┼íkropljenji. Indeks ni┼żji od 30 nam omogo─Źa intervale ┼íkropljenj podalj┼íati na najdalj┼íe priporo─Źene na etiketi. Indeks med 40 in 50 priporo─Źa srednje dolge intervale, indeks med 60 in 100 nam pove, da je pritisk bolezni visok, zato naj bodo razmaki med ┼íkropljenji skraj┼íani na minimum po etiketi. Po tretiranju se indeks resetira na 0.

Tabela 2: Indeks pritiska bolezni in potrebni presledki pri škropljenju s fungicidi.

1 ÔÇô Bacillus subtilis (Serenade ASO)

2 ÔÇô SAR = Systemic acquired resistance (sistemsko pridobljena odpornost ÔÇô PREVIEN BIO, DINAMICO MICRO)

3 ÔÇô DMI = Demethylation inhibitors – IBE sistemiki, kot so tebukonazol ÔÇô BALTAZAR, FALCON, FOLICUR, LUNA EXPERIENCE, MYSTIC 250 EC NATIVO 75 WG, ORIUS 25 EW, STAR TEBUKONAZOL, TEBUSHA 25% EW, tetrakonazol ÔÇô DOMARK 100 EC, TALENDO EXTRA, penkonazol ÔÇô TOPAS 100 EC, TOPAZE, difekonazol ÔÇô DYNALI, SCORE 250 EC; miklobutanil ÔÇô MISHA 20 EW, POSTALON 90 SC, SYSTHANE 20 EW

4 ÔÇô trifloksistrobin ÔÇô NATIVO 75 WG, krezoksim-metil – COLLIS, piraklostrobin ÔÇô CABRIO TOP, boskalid ÔÇô CANTUS, COLLIS

Ve─Ź o registriranih fitofarmacevtskih sredstvih.

Validacija modela

Validacija modela je bila opravljena od leta 1995 dalje v razli─Źnih vinorodnih de┼żelah Kalifornije. V letu 1997 ÔÇśCalifornia PestCastÔÇÖ sponzorira validacijske projekte na trtah za pridelavo namiznega grozdja in grozdja za vino ter pridelavo rozin. Model je bil validiran tudi v New Yorku, Washingtonu in Oregonu, v Nem─Źiji, Avstriji in Avstraliji.

Implementacija modela

Ta model uporablja Univerza v Kaliforniji, fitopatolog Doug Gubler, pridelovalci, svetovalci kmetijskih zadrug in licencirani svetovalci v vinorodnih de┼żelah Kalifornije.

MODEL št.2

Lokacija senzorjev: lokalne vremenske postaje

Vhodni podatki: okoljski ÔÇô izmerjene in┬ánapovedane najvi┼íje in najni┼żje dnevne temperature, padavine nad 2 mm.

Opis modela:

Razvit za grozdje za vino in pridelavo rozin. Temelji na predpostavkah, da je glavni razlog za ponavljanje aplikacij ┼żvepla v vinogradih, izpiranje le tega z de┼żjem ter rast vinske trte. Dnevni indeks oidija (DIO) je izra─Źunan iz dnevnih minimalnih in maksimalnih temperatur (glej tabelo 3). Dnevni DIO se se┼ítevajo, tako dobimo indeks oidija (IO). DIO se pri─Źne akumulirati dvanajst dni po fenofazi prvega razvitega lista, oziroma, ko mladike dose┼żejo 15 cm dol┼żine (kar se zgodi prej). Akumulacija se nato nadaljuje dokler jagode ne vsebujejo 12 do 15 % sladkorja:

Tabela 3: DIO (dnevni indeks oidija) na podlagi razli─Źnih dnevnih maksimalnih in minimalnih temperatur.

*ÔÇŽpri zelo visokih dnevnih temperaturah je odmerke ┼żvepla potrebno zmanj┼íati, da se izognemo o┼żigom listja. ─îe je mogo─Źe, z ┼żveplenimi pripravki tretiramo zve─Źer, ko temperature padejo pod 32┬░C, da omogo─Źimo po─Źasno oksidacijo tekom no─Źi in se s tem izognemo listnim o┼żigom, ki nastanejo pri vi┼íjih dnevnih temperaturah.

Tabela 4: Primeri izra─Źuna IO:

Vsako naslednje ┼íkropljenje z ┼żveplenimi pripravki opravimo, ko┬áIO dose┼że, ali prese┼że vrednost┬á1 od zadnjega tretiranja. ┬áKo koli─Źina padavin prese┼że 2,5 mm moramo ponoviti ┼íkropljenje v vinogradih.

ZAKLJU─îEK

Obravnavani modeli lahko izdatno vplivajo na zmanj┼íanje porabe fitofarmacevtskih sredstev ter s tem zmanj┼íajo stro┼íke za za┼í─Źito ter zmanj┼íajo obremenitev okolja. Ker je relief v Slovenskih vinorodnih de┼żelah zelo raznolik, je pred uporabo takih modelov obvezno potrebno preveriti njihovo u─Źinkovitost na dolo─Źeni lokaciji. ─îe tega ne naredimo, tvegamo popolno izgubo pridelka. Oba modela iz dana┼ínjega ─Źlanka sta prosto dostopna na svetovnem spletu, obstajajo pa ┼íe ┼ítevilni novej┼íi, prilagojeni na druga─Źne okoljske razmere. Slednji so pla─Źljivi, nekateri so ┼że bili preizku┼íeni na slovenskih kmetijskih zavodih.

Za ve─Ź informacij ter nakup sredstev za za┼í─Źito┬ápokli─Źite Enomarket d.o.o., Kojsko.

VIRI

Z vstopom v leto 2018 smo na vremenski postaji Enomarket Kojsko pri─Źeli osmo leto neprekinjenih meritev meteorolo┼íkih spremenljivk. Postaja je v dobri kondiciji in skrbi za to─Źne in vseskozi dostopne podatke. Leto 2017 je bilo v Gori┼íkih brdih vremensko burno, saj nam je ponudilo skoraj vse, kar je mo┼żno. Imeli smo┬ámraz, burjo, sneg, pozebo, vro─Źinske valove, nevihte z mo─Źnim vetrom, to─Źo. Le nad su┼ío se nam na sre─Źo ni bilo treba prito┼żevati.

Povpre─Źna letna temperatura v letu 2017┬áje┬ábila┬á13,6┬░C, kar je v okviru povpre─Źja zadnjih sedem let, ki zna┼ía 13,7┬░C, a hkrati precej topleje od povpre─Źja 1978-1990 na┬ávremenski postaji ARSO v Vedrijanu, ki je z 12,5┬░C kar za 1,1┬░C hladnej┼íe. 6 mesecev leta je bilo hladnej┼íih od povpre─Źja, 6 toplej┼íih. Najbolj sta izstopala januar z 1,3┬░C za 2,9┬░C hladnej┼íi od povpre─Źja 2011-2017 in 2,2┬░C hladnej┼íi od vedrijanskega povpre─Źja (1978-1990) ter september s 16┬░C 2,7┬░C hladnej┼íi od povpre─Źja 2011-17 in 2,4┬░C od 1978-90. Absolutni minimum je bil zabele┼żen 11. januarja, ko se je temperatura spustila do -7,3┬░C. Od toplej┼íih mesecev je 1,7┬░C nad povpre─Źje postaje segel marec, ki je bil hkrati kar 3,7┬░C toplej┼íi od povpre─Źja v Vedrijanu. Ker je bil pretopel tudi februar (2,3┬░C v primerjavi z Vedrijanom), smo imeli ponovno zelo zgodnji razvoj vegetacije. Posledi─Źno je bila ┼íkoda zaradi aprilske pozebe (21.4.) velika. Pozebo smo podrobneje obravnavali v ─Źlanku na povezavi. Poletje je bilo nadpovpre─Źno toplo. Povpre─Źna temperatura poletnih mesecev (junij-julij-avgust)┬áje bila 23,1┬░C, kar je 0,7┬░C topleje od povpre─Źja 2011-17 in poletje po toploti uvr┼í─Źa na tretje mesto. Najtopleje je bilo leta 2012 s povpre─Źjem 23,6┬░C.┬áS povpre─Źno temperaturo 24,2┬░C je po toploti najbolj izstopal avgust. V letu smo zabele┼żili 32 vro─Źih dni (Tmax >= 30┬░C) in 18 tropskih no─Źi (Tmin >= 20┬░C), kar je nekoliko podpovpre─Źno.

Najtoplej┼íi dan v letu je bil zabele┼żen 5. avgusta, ko je ARSO postaja v Podnanosu izmerila rekordnih┬á40,4┬░C. V Kojskem smo letni┬ámaksimum sicer zabele┼żili ┼że 3. avgusta s 36,3┬░C.┬áNepozabna┬áje bila rekordno topla┬áno─Ź iz 5. na 6. avgust, ko se je ob burji temperatura pono─Źi┬áspustila┬ále do┬á27,8┬░C. To je┬áabsolutni najvi┼íji┬áno─Źni minimum, doslej izmerjen za tej postaji.

Grafi iz vremenske postaje Enomarket Kojsko za termin no─Źi iz 5. na 6. avgust. Iz arhivskih razlogov prilagamo grafe vseh vremenskih spremenljivk. V popoldanskem ─Źasu je 6. avgusta sledil ┼íe prehod hladne fronte, ki je prinesel uni─Źujo─Źo to─Źo v dele Gori┼íkih brd:

 

 

 

┼áe nekaj minimalnih temperatur iz amaterskih postaj na Severnem Primorskem v no─Źi iz 5. na 6. avgust:

Neblo 28,6┬░C
Biljana 28,4┬░C
Gorenje Polje – Anhovo 28,4┬░C
Hum 28,3┬░C
Kojsko 27,8┬░C
Deskle 27,8┬░C
Paljevo 25,9┬░C
Ravna pri Ligu 24,7┬░C
Okroglo – Banj┼íice 23,1┬░C
Korada 22,4┬░C
Dolgi Laz 21,6┬░C

Graf povpre─Źnih mese─Źnih temperatur po letih na vremenski postaji Enomarket Kojsko:

Padavinsko je bilo leto 2017 nadpovpre─Źno. V Kojskem je padlo 1708,1 mm de┼żja. Povpre─Źje zadnjih 7 let je 186,7 mm ni┼żje, in sicer 1521,4 mm. Dolgoletno povpre─Źje 1978-2015 za Vedrijan zna┼ía 1649,1 mm. Zima je bila precej su┼ína, predvsem na ra─Źun popolnoma suhega decembra 2016, podpovpre─Źen je bil tudi mrzli januar, ko je prevladoval sibirski anticiklon. Nizki povpre─Źni temperaturi navkljub, sne┼żnih padavin skorajda ni bilo. Vi┼íji predeli Brd, vklju─Źno s Kojskim, ┼ámartnim in Vedrijanom so bili pobeljeni le 14. januarja. Padavinsko najobilnej┼íi zimski mesec je bil februar s slabimi 150 mm. Spomladi je v zadnjih letih suh april le upravi─Źil svoj sloves s 158,5 mm. Pri tem povejmo, da aprilsko povpre─Źje zadnjih 7 let zna┼ía skromnih 90 mm. Poleti smo bili dele┼żni nadvse dinami─Źnega vremena, ko so vro─Źinske valove prekinjali pogosti prehodi hladnih front. S seboj so prina┼íale mo─Źne nevihte. Nekaj fotografij le teh je zbranih┬ápri dnu ─Źlanka. Skupno je v poletnih mesecih padlo 410,9 mm de┼żja, kar poletje po namo─Źenosti uvr┼í─Źa na tretje mesto, rekord dr┼żi leto 2015, z┬ávsega 2,9 mm ve─Źjo akumulacijo. Povpre─Źje zadnjih 7 let zna┼ía 319,5 mm.

Pobeljena Šmartno in Kojsko 14. januarja:

 

September si zaradi svoje ‘nenavadnosti’ zaslu┼żi svoj odstavek. Kot smo predhodno omenili, gre za dale─Ź najhladnej┼íi september na postaji. Temperaturno mu je ┼íe najbli┼żje september 1984 s povpre─Źjem 16,6┬░C. Mesec je z 285 mm de┼żja izstopal tudi padavinsko in postavil septembrski rekord postaje. Toda opozorimo, da smo v preteklosti ┼że poznali zelo mokre septembre. ┼Że leto 2010, ko postaja v Kojskem ┼íe ni delovala, ga znatno preka┼ía. V Vedrijanu je takrat padlo kar 350,1 mm de┼żja. ┼áe nekateri izjemno namo─Źeni septembri iz vremenske postaje Vedrijan so zbrani spodaj:

  • 1993: 427,6 mm
  • 1995: 418,5 mm
  • 2001: 365,1 mm
  • 1998: 362,1 mm
  • 2010: 350,1 mm
  • 1981: 338,3 mm
  • 1984: 312,4 mm
  • 1988: 299 mm
  • 1991: 290 mm

S povpre─Źjem 188,6 mm je september celo najbolj namo─Źen mesec na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1978-2015, kar ni najbolj┼ía novica za vinorodno obmo─Źje, kjer prav v tem ─Źasu poteka trgatev. Mogo─Źe je bolj┼ía novica, da┬áso v zadnjih letih tako namo─Źeni septembri redkej┼íi, ─Źeprav bi glede na kratko ─Źasovno obdobje te┼żko govorili o trendu, saj┬ámese─Źno povpre─Źje v Kojskem za septembre zadnjih 7 let zna┼ía 148,5 mm, kar je le 40 mm manj od Vedrijana. Hkrati je to ─Źetrti najbolj namo─Źen mesec v letu na tej postaji. Glede na te podatke lahko pri─Źakujemo v prihodnosti rast povpe─Źja tudi v Kojskem.

Preostala jesenska meseca sta bila bolj suha in umirjena. Bili smo dele┼żni nekaj genovskih ciklonov ob koncu novembra, nato je sledil zelo moker december. Dotedaj je bil december najbolj suh mesec na tej postaji. Po 261,1 mm padavin se je povpe─Źje popravilo navzgor na 97,1 mm. Za najbolj su┼ínega v Kojskem tako po novem velja avgust z dobrimi 85 mm de┼żja, drugi je april z 90 mm. Spet pa moramo poudariti, da smo tudi mokre decembre ┼że videli v preteklosti. Zadnje tako obdobje je bilo v letih 2008 – 2010.

Letne akumulacije padavin na vremenski postaji Kojsko po letih:

Vetrovno leto ni posebej izstopalo. Izrazite orkanske burje nismo bili dele┼żni, najmo─Źnej┼íi sunek le te smo zabele┼żili 17. januarja, ko je pihnilo s 103 km/h, sledi sunek 99,8 km/h, izmerjen 7. novembra po prehodu fronte. Najmo─Źnej┼íi sunek v letu smo┬áizmerili med prehodom nevihtne linije 25. junija. Zapihalo je z 114,3 km/h. Mo─Źnej┼íi sunek, 80,5 km/h┬áje bil zabele┼żen ┼íe med nevihto 24. julija.

Nevihtna linija nad Goriškimi brdi 24. julija:

Nevihte 28. junija (levo) in 25. julija (desno):

 

Nevihtna linija 10. avgusta ter shelf cloud pred nevihto 16. septembra:

 

Preostale bolj izrazite prehode hladnih front z mo─Źnej┼íimi nevihtami smo obravnavali posebej v predhodnih ─Źlankih.

Na vremenski postaji smo ob prehodih neviht, ki so povzro─Źile mo─Źne vetrove, opazili ┼íe eno zanimivost, in sicer nenadni porast zra─Źnega pritiska. Ob prehodih neviht 25. junija ter 6. avgusta je tlak ob sunkih nevihtnega pi┼ía narastel za kar 5 hPa:

 

Ob koncu dodajmo ┼íe klimagram vremenske postaje Enomarket Kojsko za obdobje 2011 – 2017 v primerjavi s klimagramom ARSO postaje v Vedrijanu. Primerjava dveh obdobij meritev temperature v Gori┼íkih brdih razkrije bistveno toplej┼íe spomladanske in poletne mesece, medtem ko je┬ájesen z izjemo novembra izena─Źena z obdobjem 1978-90. Zime so danes okoli 1┬░C toplej┼íe:

Viri:

Avgust je bil doslej do bri┼íkih vinogradnikov neprizanesljiv. Hudi vro─Źinski valovi so povzro─Źali o┼żige grozdja in se kon─Źevali z izrazitimi hladnimi frontami, ki so prinesle to─Źo. Najhuje je bilo 06/08/2017, ko je ledena padavina prizadela vinograde na omo─Źjih od Krmina, prek Ple┼íiva, Medane, Dobrovega in Biljane, vse do zahodnih pobo─Źij Kozane. Ponekod je bila ┼íkoda ogromna, tudi 100%, drugje spet okoli 30%. ─îeprav nevihte v spodnjih plasteh niso imele najugodnej┼íega dotoka zraka iz JV, saj je pihala burja, so pregrete zra─Źne mase in burji navkljub, visoka zra─Źna vlaga, v kombinaciji s hladno fronto poskrbeli, da jo je skoraj dozorelo grozdje grdo skupilo.

Prikaz hladne fronte 06/08/2017 na kartah. Prodor hladnega zraka se je zgodil iz SZ. Tak┼íni prodori nam navadno prinesejo najmo─Źnej┼íe nevihte:

 

Radarska slika padavin 06/08/2017 v ─Źasu to─Źe v Gori┼íkih brdih:

Pogled na dne nevihtni celici 20 minut pred to─Źo. Bli┼żja padavinska zavesa pripada nevihti, ki jo je odneslo v hribe severno od Brd, v ozadju na levi pa se ┼że vidi padavinska zavesa to─Źonosne supercelice, ki je zadela v polno:

Pogled na dve fazi to─Źonosne supercelice nad Gori┼íkimi brdi. Najprej je bila nevihta dvignjena zaradi severovzhodnika pri tleh (slika levo), v ─Źasu najve─Źje mo─Źi pa je o─Źitno hranjena z toplo in vla┼żno zra─Źno maso pri tleh, postala surface based. Lepo izra┼żen ‘vault region’ ka┼że na prisotnost debele to─Źe severno od mezociklona (slika desno):

 

Hladna fronta 28/08/2017 je naletela na podobne pogoje v prizemni plasti. Zjutraj tega dne je ┼íe pihala burja, zato je bilo jutro zelo toplo za konec avgusta. Tmin na vremenski postaji Enomarket Kojsko je zna┼íal 23,2 C. ─îez dan je prevladovalo delno jasno vreme, zato se je zrak segrel do okoli 32 C (Tmax v Kojskem 32,2 C). Prek dneva je zapihal jugozahodnik do okoli 20 km/h. Pozno popoldne nas je dosegla hladna fronta, ki na severnih obronkih Furlanske ravnice ┼íe ni┬ána┼íla najbolj┼íih pogojev za razvoj neviht. Ti so jo ─Źakali prav na obmo─Źju Gori┼íkih brd in Nove Gorice. Nevihte so se v ugodnem vetrnem profilu ter ob 2000 J/kg CAPE-a mo─Źno krepile. Nastala je nevihtna linija vzdol┼ż hladne fronte, ki je kazala najve─Źje radarske odboje prav prek Gori┼íkih brd in Gori┼íke ravnice. Poleg mo─Źnej┼íega nevihtnega pi┼ía (v Kojskem je bil zabele┼żen najmo─Źnej┼íi sunek vetra 70,8 km/h), so se pojavljali mo─Źni nalivi (RR okoli 140 mm/h) ter drobna to─Źa velikosti graha, ki je padala 2 do 3 minute. Slednja se je proti Novi Gorici ┼íe debelila, iz Kromberka so poro─Źali o zrnih debeline oreha. Da je bila mo─Ź nevihte najve─Źja nad Novo Gorico, ka┼żejo tudi koli─Źine padavin. Postaja ARSO v Novi Gorici je zabele┼żila 27 mm padavin, v Gori┼íkih brdih pa so bile koli─Źine po postajah slede─Źe:

  • Vedrijan 12,3 mm
  • Vipol┼że 11,8 mm
  • ┼álovrenc 11 mm
  • Kojsko 10,2 mm
  • Vi┼ínjevik 6 mm
  • Korada 1,8 mm

Kraji v So┼íki dolini vzhodno od Korade so ostali ve─Źinoma brez, ali z zelo majhno koli─Źino de┼żja. Glavnina mo─Źnih neviht je potovala po ugodnih pogojih zahodno od grebena Kanalskega Kolovrata.

Vremenska situacija s hladno fronto in radarska slika v ─Źasu maksimalnega odboja nad Gori┼íkimi brdi:

 

Graf poteka temperature in temperature rosi┼í─Źa na vremenski postaji Kojsko tekom dneva:

 

Jakost padavin in sunki vetra:

 

Pogled na nevihtno linijo med prehodom prek Goriških brd:

Po┼íkodbe od to─Źe na dozorevajo─Źemu grozdju predstavljajo veliko nevarnost gnitja, oziroma pojava botritisa. Predvsem┬ábodo gnitju podvr┼żene sorte Zeleni sauvignon ter Rebula, katere ┼íe niso dozorele in morajo na trgatev ┼íe po─Źakati. Vremenska napoved za konec tedna je slaba, padavine se obetajo od petka 01/09 do nedelje 03/09, zato ne gre pri─Źakovati hitrega su┼íenja po┼íkodovanega grozdja. Priporo─Źa se ─Źimprej┼ínje ┼íkropljenje prizadetih vinogradov s kombinacijo ZEOLITE FERTENIA v odmerku 2,5 kg/ha, ki pospe┼íi su┼íenje po┼íkodovanih jagod ter kalijevega metabisulfita v odmerku 1,5 kg/ha, ki ima antisepti─Źni u─Źinek. Kombinacija nima predpisane karence, saj gre v prvem primeru za biolo┼íko sredstvo na osnovi vulkanskih mineralov, v drugem primeru pa za enolo┼íko sredstvo, ki ga uporabljamo za ┼żveplanje mo┼íta in vina. Kombinacija je tudi cenovno sila ugodna, saj je stro┼íek na ha manj┼íi od 10 EUR. Za ve─Ź informacij ter nakup sredstev pokli─Źite v ENOMARKET d.o.o., Kojsko.

Viri:

Page 1 of 2212345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin