Tag: padavine

Leto┼ínja nevihtna sezona se v Furlaniji in na Gori┼íkem kar ni hotela za─Źeti. ─îe izvzamemo no─Źno to─Źonosno ‘elevated’ supercelico 7. maja, ki je iz Furlanije prinesla to─Źo v So┼íko dolino, predvsem kraje Kanal ob So─Źi in Av─Źe ter nekaj ┼íibkih pulznih in multiceli─Źnih neviht s sodro 9. maja, neviht nismo imeli. Pravo nasprotje lanskega leta, ko smo za─Źetek nevihtne sezone bele┼żili ┼że februarja.

Nasploh je za─Źetek leta 2015 najbolj suh v zadnjih petih letih. Vremenska postaja v Kojskem v Gori┼íkih Brdih je do 19. maja zabele┼żila vsega 238 mm padavin.┬áV┬áistem obdobju je┬áevapotranspiracija zna┼íala 334,5 mm, torej je primankljaj┬áod┬áza─Źetka leta zna┼íal ┼że 96,5 mm. Umirjen┬áuvod v leto je bil prekinjen 20. maja, ko nas je v ve─Źernih urah pre┼íla hladna fronta s prvo┬ámo─Źnej┼ío dnevno nevihto.

Anticiklonalna blokada Atlantika je odprla pot dolini hladnega zraka, ki se je iznad Skandinavije spustila vse do Sredozemlja. V naslednjih urah se bo v Sredozemlju poglobil ciklon, ki bo tekom no─Źi in jutri┼ínjega dne prinesel ┼íe kar nekaj padavin nad na┼íe kraje:

V popoldanskih urah je prek vzhodne Furlanije pihal ┼íibak do zmeren jugovzhodnik, ki je v srednjih plasteh obra─Źal v jugozahodnik do┬á50 vozlov. Z dotekanjem hladnega zraka v vi┼íinah v ve─Źernem ─Źasu, se je atmosfera destabilizirala, nevihte so nastale na konvergenci pri Benetkah in potovale proti severovzhodu. Dominantna nevihta, ki je potovala ob obali severovzhodne Bene─Źije, se je ob prihodu v ugodnej┼íe pogoje┬á v Furlaniji, izrazito okrepila.

Pogled na nevihto iz Grade┼ża:

Vse bolj organizirana nevihta s superceli─Źnimi zna─Źilnostmi je pridobivala na hitrosti in od Grade┼ża do Nove Gorice potrebovala vsega pol ure. Panorama nevihte z dobro razvitim ‘shelf cloud-om’ pri Gradi┼í─Źu ob So─Źi (Gradisca d’Isonzo):

Radarska slika ob 19:00 uri po lokalnem ─Źasu:

Preostale fotografije nevihte iz krajev Farra d’Isonzo, Vrtojba ter Selo v Vipavski dolini. Na Gori┼íko je prinesla mo─Źne nalive, ostalih posebnosti nismo zabele┼żili:

 

 

Viri:

Popoldanska nevihta zahodno od Gori┼íkih BrdNestabilno vreme nad na┼íimi kraji se nadaljuje. Po nekaj dneh zmernega de┼żja in ┼íibkej┼íih ploh, se je 29. aprila┬áv vi┼íinah┬áponovno┬ánekoliko ohladilo, kar je povzro─Źilo ve─Ź nestabilnosti in ugodnej┼íe pogoje za nevihte. Ob ┼íibkem strigu (pod 10 vozlov DLS)┬ásmo imeli okoli 300 J/kg MLCAPE-a. Spodaj je pihal ┼íibak jugozahodnik, ki je vi┼íje v atmosferi obra─Źal v zahodnik┬áin nato v severovzhodnik. Vsekakor pogoji, ki so sposobni sproducirati predvsem┬ákratkotrajne pulzne nevihte in kak┼íno multicelico. Vendar tudi take nevihte s seboj lahko prinesejo drobnej┼ío to─Źo, premikanje┬ánevihtnih celic pa je v takih razmerah zelo po─Źasno, zato to─Źa┬áv nekem kraju lahko pada dalj ─Źasa in povzro─Źi znatno ┼íkodo.┬áOb mo─Źnih nalivih je velika tudi nevarnost lokalnih poplav.

Gori┼íka Brda v zadnjih letih to─Źa┬ánajpogosteje prizadene v takih marginalnih, oziroma za┬árazvoj mo─Źnih neviht┬áne preve─Ź ugodnih situacijah. Spomnimo se samo lanske to─Źe v Vi┼ínjeviku, kjer je ena takih po─Źasi se premikajo─Źih multiceli─Źnih neviht povzro─Źila veliko ┼íkodo in┬áv nekaterih primerih celo odnesla celoten lanskoletni┬ápridelek. Danes na sre─Źo ni bilo tako hudo, saj je┬ámulticelica, ki je nastala iz treh pulznih neviht severno od Brd, prav nad Brdi nenadoma oslabela. Tako je to─Źa zajela le del Krasnega,┬áhuj┼íe ┼íkode pa┬áni bilo.

290414_skewt_12z

Prve nevihte dneva so se za─Źele razvijati ┼że razmeroma zgodaj. Opoldne po lokalnem ─Źasu je nekaj neviht nastalo ju┼żno in zahodno od Brd. ┼álo je le za kratko┼żive pulzne nevihte, ki so kmalu zamrle. Okoli 14:00 ure┬áje v┬áokolici ─îedada nastalo┬áve─Ź novih celic, ki so kmalu prerasle v multicelico. Ta je le po─Źasi napredovala proti jugu. Sprva je bil najmo─Źnej┼íi njen zahodni del, a ob prihodu nevihte nad Kanalski Kolovrat je na mo─Źi izrazito pridobil njen vzhodni del. Radar v Gradu je kmalu pokazal odboje prek 65 dbz, kar navadno pomeni to─Źo. Pogled na sliko iz webkamere na Koradi (812 m) je kaj kmalu razkril prva bela zrna na tleh, ter kasneje intenziven naliv z intenziteto RR=157,2 mm/h ter s to─Źo, ki je po grobi oceni, glede na sliko iz kamere presegala velikost 1 cm. Zaradi po─Źasnega pomika nevihte je to─Źa padala celih 20 minut in dodobra pobelila vrh Korade. Vremenska postaja ob Planinski ko─Źi na Koradi je izmerila v pol ure kar 28 mm padavin. Kot re─Źeno je nevihta kasneje nad Brdi oslabela, to─Źa je nekaj ┼íkode povzro─Źila le na vinogradih v okolici Krasnega, kjer je bilo opaziti preluknjane liste ter kak┼íno zlomljeno mladiko.

Satelitska in radarska slika padavin ob 15:10 uri po lokalnem ─Źasu:

290414_sat24_13z  290414_osmer_1510

Pogled na nevihto iz vasi Kojsko v Goriških Brdih ter slika atmosferskih razelektritev. Bliskanja v oblaku je bilo ogromno, medtem ko CG-jk ni bilo opaziti:

  290414_blitz

Slika iz web kamere na Koradi (812m) ter grafi iz Vremenske postaje Korada (803m), ki prikazujejo nenaden padec temperature za 5 stopinj C ob prehodu nevihte ter jakost naliva (mm/h). Zadnja fotografija prikazuje obseg škode na vinski trti v vasi Krasno:

290414_camkorada  290414_temp_korada

290414_RR_korada  slika2

Nevihte so se kasneje razbesnele nad Furlanijo in Bene─Źijo, kjer je radar kazal zelo mo─Źne odboje, vendar poro─Źila iz tistih koncev ┼íe ─Źakamo. Vsekakor zanimiv nevihtni dan, saj┬átako mo─Źnih neviht nismo pri─Źakovali. Na sre─Źo je┬átokrat minilo brez huj┼íe ┼íkode.

Viri:

Piše: Rok Grecs, dipl. ing. agronomije

V diplomskem delu smo spremljali dozorevanje grozdja sorte ÔÇśRefo┼íkÔÇÖ v kra┼íkem vinorodnem okoli┼íu med leti 1993 in 2004. Iz sorte ÔÇśRefo┼íkÔÇÖ pridelujejo na Krasu vino ‘Teran’, ki ima oznako priznanega tradicionalnega porekla (PTP).

Potek dozorevanja grozdja ozna─Źuje nara┼í─Źanje mase 100 jagod, ki je v za─Źetku hitrej┼íe, nato pa krivulja nara┼í─Źanja mase prehaja po─Źasi v horizontalo, se tam v ─Źasu polne zrelosti delno ustavi in nato v prezrelosti rahlo upada. Nara┼í─Źanje koli─Źine sladkorja je prav tako v za─Źetku ve─Źje, nato po─Źasi pojenjuje dokler ne pride do to─Źke, ko sladkor absolutno ne nara┼í─Źa ve─Ź. Skupna koli─Źina kislin v grozdju upada zaradi oksidacije v procesu dihanja med dozorevanjem grozdja. Pri razgradnji organskih kislin ima odlo─Źilno vlogo temperatura zraka. Pri temperaturah pod 20┬░C je razgradnja kislin neznatna. Med 20 in 30┬░C se razgrajuje jabol─Źna kislina, nad 30┬░C, kar je pri nas ob zorenju grozdja redko, pa se razgrajuje vinska kislina. Slednja je sorazmerno obstojna, saj je povezana z oksidacijo pri visokih temperaturah, nad 30┬░C, optimum 37┬░C. V vro─Źih poletjih se razgrajujeta tako jabol─Źna, kot tudi vinska kislina v grozdju. V zadnjih dneh pred trgatvijo pa se razgajuje le ┼íe jabol─Źna kislina.

Preglednica1: Fenofaza polnega cvetenja na Krasu v obdobju 1993 – 2004:

Povpre─Źna temperatura zraka se je na Krasu v zadnjih 10-ih letih pove─Źala pribli┼żno za 1┬░C. Zato ugotavljamo, da trte bolj zgodaj brstijo in grozdje prej cveti. Posledi─Źno se trgatev na Krasu pri─Źne 10 do 12 dni prej kot sicer, kljub temu, da grozdje ni doseglo polne zrelosti. Kmetje ne ─Źakajo, da bi grozdje doseglo optimalno kakovost. Zaradi de┼żja ali su┼íenja pecljevine trgajo grozdje prezgodaj.

Kmetijsko svetovalna slu┼żba nam je posredovala podatke o zrelosti gozdja v razli─Źnih vzor─Źnih vinogradih. Ugotovili smo, da se zrelost grozdja razlikuje glede na lokacijo. Tako je grozdje najbolje dozorelo na lokaciji Brestovica in najslab┼íe na lokaciji Dutovlje. V Brestovici je grozdje imelo tudi najmanj┼ío koli─Źino skupnih kislin, kar gre pripisati predvem 11 % ve─Źji vsoti efektivnih temperatur, kot v Dutovljah oziroma Godnjah, kjer letna vsota efektivnih temperatur v rastni dobi ne prese┼że 1300┬░C. Grozdje je slab┼íe dozorelo tudi v Kri┼żu in Ponikvah. Pri zrelosti sorte ÔÇśRefo┼íkÔÇÖ na Krasu je zelo pomembna koli─Źina skupnih titracijskih kislin in razmerje med kislinami. Pri koli─Źini kislin v grozdju smo ugotovili velike razlike med lokacijami. Grozdje slab┼íe dozoreva na gojitveni obliki ‘latnik’, kjer je v jagodah preve─Ź jabol─Źne kisline. Glavni problem te gojitvene oblike je, da se pri zimski rezi pu┼í─Źa preve─Ź o─Źes. Trta je zato preobremenjena in grozdje slab┼íe in po─Źasneje dozoreva.

Ugotavljamo, da je bila povpre─Źna koli─Źina sladkorja v zrelem grozdju na Krasu med 70 in 73 ┬░Oe, medtem ko je bila koli─Źina kisline v zrelem grozdju med 12,5 in 15,5 g/l. Letniki z najve─Źjo koli─Źino sladkorja na Krasu so bili 1991, 1995, 1997, 2000 in 2004, v letih 1993 in 1996 pa je bila koli─Źina sladkorja manj┼ía, povpre─Źna 68 ┬░Oe. Najvi┼íjo koli─Źino skupnih kislin v grozdju smo na Krasu zaradi mokrega poletja zabele┼żili leta 1996 (19,1 g/l) in 1995 (18,2 g/l). Kisline v grozdju so bile zaradi dolgotrajne su┼íe in pripeke nizke leta 2001, zaradi ekstremnih su┼ínih in vro─Źih razmer pa so dosegale skupne kisline v letu 2003 v povpre─Źju 9,3 g/l. Po pregledu vseh podatkov o kakovosti grozdja v vinorodnem okoli┼íu Kras smo ugotovili, da grozdje v hladnej┼íih letih, kot so bila 1995, 1997 in 2004, vsebuje ve─Źjo koli─Źino sladkorja in kislin. Trgatev se je pri─Źela v za─Źetku oktobra. To pojasnjujemo z dejstvi, da v hladnem letu trta po─Źasneje raste, ni v stresu zaradi su┼íe in v fazi zorenja grozdja fotosinteza nemoteno poteka. V takih letih je potrebno s trgatvijo po─Źakati, da grozdje dose┼że polno zrelost.

Nara┼í─Źanje sladkornih stopenj (v ┬░Oe) v grozdju v Kra┼íkem vinorodnem okoli┼íu in primerjava med posameznimi leti. Vzor─Źenja so bila opravljena na vsakih 7 dni:

Padanje skupnih kislin (v g/l) v procesu dozorevanja v Kraškem vinorodnem okolišu in primerjava med posameznimi leti:

Glede na kakovost grozdja oziroma zrelostni faktor smo pri┼íli do zaklju─Źka, da je pri optimizaciji mre┼że vzor─Źnih vinogradov potrebno lo─Źiti vzor─Źenje se┼żanskega in komenskega Krasa, saj je ─Źas optimalne zrelosti grozdja na se┼żanskem vsaj nekaj dni v zaostanku, glede na komensko obmo─Źje.

Preglednica 2: ┼átevilo dni s temperaturo zraka med 30 in 35 ┬░C na meteorolo┼íki postaji Godnje v primerjavi s povpre─Źno koli─Źino skupnih kislin v grozdju (1993 – 2004):

Najve─Źja koli─Źina skupnih kislin 19,1 g/l v grozdju je bila leta 1996, ko ni bilo v mesecu avgustu nobenega dneva s temperaturo med 30 in 35 ┬░C in najmanj┼ía koli─Źina 9,3 g/l v letu 2003, ko je bilo kar 22 dni s temperaturo med 30 in 35 ┬░C. Ugotavljamo, da je skupna koli─Źina sladkorja odvisna od ┼ítevila dni s temperaturo med 30 in 35 ┬░C v mesecu avgustu (R2=0,60).

Vir:

  • Grecs R. 2005. Spremljanje dozorevanja grozdja sorte ‘Refo┼ík’ (Vitis vinifera L.) v Kra┼íkem vinorodnem okoli┼íu. Biotehni┼íka Fakulteta, Oddelek ┬áza Agronomijo, Ljubljana, 77 str.
Page 1 of 1812345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin