Tag: padavine

┼áesti dan v juniju je dodobra zalil ┼żejne bri┼íke gri─Źe. Najve─Ź padavin smo si obetali v ve─Źernih urah, ob prehodu hladne fronte, popoldne pa smo trepetali pred to─Źo iz predfrontalnih neviht. ┼Że pozno dopodne je prva konvekcija nastala v Furlaniji, v okolici Latisane. Nevihte so hitro potovale v smeri S-SZ. 20 minut pred poldnevom je ena od neviht pridobila superceli─Źne lastnosti in za─Źela zavijati v desno (right moover), naravnost proti Gori┼íkim brdom. V okolju z okoli 2000 J/kg CAPE-a in med 30 in 40 vozlov DLS-ja ter ugodnim veeringom se je hitro okrepila. To─Źa je padala med de┼żjem na obmo─Źju Nebla, Fojane in Vipol┼ż. Poro─Źila o zrnih velikosti oreha prihajajo iz Nebla, vendar o ve─Źji ┼íkodi ne poro─Źajo. Nevihta je bila na pogled ena lep┼íe strukturiranih v na┼íih krajih, zato si jo velja podrobneje ogledati.

Pogled na zgodnejše faze HP supercelice nad Furlanijo. Vidni so wall cloud, inflow tail ter striacije mezociklona. Dobro je bila vidna tudi rotacija srednjih plasti vzgornika. Pogoste so bile  CG razelektritve:
 

V kasnej┼íih fazah, ko se je nevihta pribli┼żala Brdom, so postale lepo vidne vse tipi─Źne strukture supercelice: Mezociklon z wall cloud-om in inflow tailom, shelf cloud, RFD ter FFD, iz katerega je mo─Źan inflow dobesedno srkal padavine nazaj v nevihto, kar se vidi po po┼íevni de┼żni zavesi:

 

Nadaljnje pribli┼żevanje nevihte je razkrilo vso njeno silovitost. Neverjetna hitrost inflow-a, oziroma dotoka zraka v nevihto, izrazit RFD ter pogoste pozitivne razelektritve nedvomno pustijo mo─Źan vtis. Na sliki desno je bli┼żnji posnetek inflow-a ter lepo vidna nagnjena padavinska zavesa FFD-ja, ki jo vle─Źe nazaj v vzgornik:

 

Radarski sliki padavin prikazujeta iniciacijo supercelice SV od Latisane ter poznejšo fazo nevihte nad Goriškimi Brdi:

 

Nevihta je kasneje, ko je pre┼íla v hribe zahodne Slovenije, hitro oslabela. Nastale so nove nevihte, ki so prek Idrijskega hribovja potovale proti Ljubljanski kotlini, kjer so dokon─Źno zamrle.

Pozno popoldne in zve─Źer ob prehodu hladne fronte so se ┼íe pojavljale ┼ítevilne nevihte z mo─Źnimi nalivi. Razlike med skupnimi akumulacijami padavin med kraji so velike, najve─Ź padavin je prejela vremenska postaja v Vedrijanu, skupno kar 177 mm. Prek dneva je bila izpostavljena prav vsem padavinskim linijam, medtem ko so postaje ju┼żneje in severneje prejele padavine zdaj enih, zdaj drugih linij. Skupne koli─Źine padavin po postajah v Gori┼íkih brdih in So┼íki dolini (v mm):

177.0 Vedrijan
145.5 Biljana
137.0 Šlovrenc
123.4 Deskle
116.4 Ravna pri Ligu
107.2 Kozana
97.0 Kojsko
92.0 Paljevo
85.2 Gorenje Polje – Anhovo
84.0 Hum
79.2 Vipol┼że
72.8 Višnjevik
50.4 Neblo

Slika razporeditve padavin v Sloveniji, na kateri so lepo vidni maksimumi v Goriških brdih in okolici (vir: ARSO, via Neurje.si):

Še slika razporeditve padavin po vremenskih postajah v Furlaniji:

Grafi iz vremenske postaje Enomarket Kojsko prikazujejo dnevno gibanje temperature, rosi┼í─Źa, jakosti padavin (Rain Rate v mm/h) ter hitrosti sunkov vetra. Viden je izrazit padec temperature ob prehodu opoldanske superceli─Źne nevihte:

 

 

Obilne padavine so v vinogradih izprale ┼íkropilno oblogo, zato je v vseh vinogradih potrebno ponoviti ┼íkropljenja proti peronospori in oidiju vinske trte. Trta je ┼że odcvetela, ali pa odcveta. V tej fazi je rast trte bujna, zato uporabimo sistemi─Źne fungicide, ki imajo sposobnost hitrega preme┼í─Źanja po rastlini. Priporo─Źa se uporaba RIDOMIL GOLD v odmerku 2,5 kg/ha v kombinaciji s triazoli (TEBUSHA 0,4 L/ha) in mo─Źljivim ┼żveplom (3 – 4 kg/ha). ─îe smo triazole ┼że uporabljali pri predhodnih ┼íkropljenjih, sedaj uporabimo DYNALI v odmerku 0,65 L/ha. Za bolj┼ío razporeditev sredstva po listni povr┼íini priporo─Źamo uporabo mo─Źil NU-FILM, ali AQUASCOPE. Slednji tudi zakisa ┼íkropilno brozgo in s tem pove─Źa u─Źinkovitost uporabljenih fungicidov.

V ekolo┼íki pridelavi obnovimo ┼íkropilno oblogo s kombinacijo PREVIEN BIO v odmerku 2,5 L/ha, FERTIRAME FLOW 10 % v odmerku 3,5 kg/ha ter FERTIZOLFO BIO v odmerku 4 kg/ha. Namesto FERTIZOLFO BIO lahko uporabimo tudi mo─Źljivo ┼żveplo v odmerku 4 kg/ha.

Vsa potrebna sredstva za za┼í─Źito va┼íega vinograda lahko nakupite v trgovini Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Nevihtno nebo nad Kojskim 17.maja

Kateri je najbolj aprilski mesec od vseh? To je mesec maj! Tako bi lahko na kratko povzeli splo┼íen vtis po leto┼ínjem mesecu maju. ─îe smo aprila imeli zmerno toplo pomladansko vreme z malo padavinami, za─Źinjeno s ┼í─Źepcem zime, smo maja dobili tipi─Źno aprilsko, hladno in plohasto vreme. Po nekoliko kislem prazniku dela je sicer sledila suha in topla prva dekada. Nato je med 11. in 16. majem pogosto de┼żevalo, najve─Ź de┼żja je padlo v prvih treh dneh poslab┼íanja.┬á Nato je sledilo toplej┼íe obdobje, ko so maksimalne dnevne temperature prvi─Ź presegle 25┬░C. Toploto sta prekinila de┼żevna 23. in 24. maj. Po 25. maju se je hitro spet otoplilo in 28. maja smo zabele┼żili najtoplej┼íi dan v mesecu. Nato je sledilo de┼żevje, ve─Źinoma plohe in nevihte prav vsak dan do konca meseca.

Poglejmo si statistiko vremenskih postaj. V mesecu maju smo imeli ob pogostih nevihtah te┼żave z vzpostavitvijo stabilnega delovanja vremenske postaje Dolgi Laz. Ker postaja dalj┼íe obdobje ni bele┼żila podatkov in se pri─Źakuje njene pogoste izpade tudi v prihodnjih mesecih jo bomo do konca poletja docela izpustili iz mese─Źnih poro─Źil. Osredoto─Źili se bomo le na vremenski postaji v Kojskem in na Koradi:

  • Kojsko ÔÇô Gori┼íka Brda ÔÇô 243 m n.m.

    Oblaki tipa Altokumulus lenticularis in fenska jasnina nad Vipavsko dolino 20. maja.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 15,7┬░C (po dekadah: 15,6┬░C; 13,7┬░C; 17,7┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 20,8┬░C (28.5.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 11,9┬░C (16.5.)
┼átevilo vro─Źih dni (Tmin >= 30┬░C) = 0
Število toplih dni (Tmax >= 25°C) = 5
Najni┼żja izmerjena temperatura = 7,1┬░C (17.5.)
Najvišja izmerjena temperatura = 27,3°C (28.5.)

Leto┼ínji maj je bil 0,8┬░C hladnej┼íi od ┼íestletnega povpre─Źja postaje in hkrati 0,8┬░C toplej┼íi od doslej najhladnej┼íega maja leta 2013. Najtoplej┼íi zabele┼żen maj na tej lokaciji je bil leta 2011, ko je mese─Źno povpre─Źje zna┼íalo 18,2┬░C.

Število dni s padavinami = 14
Število dni s padavinami (>2 mm) = 11
Skupne mese─Źne padavine = 168,1 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin = 30,7 mm (30.5.)
Najvišja intenziteta padavin = 197,6 mm/h (14.5.)
Število dni z nevihto = N.A.

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra je bil zabele┼żen ob burji 2.5. in je zna┼íal 72,4 km/h.

  • Korada ÔÇô Kanalski Kolovrat ÔÇô 812 m n.m.v.

Pomladni izgled Krnskega pogorja 20.maja.

Korada je kot prvi ve─Źji hrib ki se dviguje iz Furlanske ravnice, zna─Źilno izpostavljena efektu orografskih padavin. V padavinsko bogatemu mesecu maju se je ta u─Źinek lepo izrazil pri skupni mese─Źni koli─Źini padavin, saj jih je postaja na Koradi zabele┼żila kar 328,4 mm, skoraj dvakrat toliko kot le nekaj kilometrov oddaljeno Kojsko:

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 12┬░C (po dekadah: 11,6┬░C; 9,9┬░C; 14,2┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 17,2┬░C (28.5.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 7,3┬░C (16.5.)
Število toplih dni (Tmax >= 25°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = 4,3┬░C (16.5.)
Najvišja izmerjena temperatura = 22,1°C (28.5.)

Skupna koli─Źina padavin: 328,4 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 58,4 mm (13.5.)

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 53,1 km/h (1.5.)

Najmo─Źnej┼ía nevihta je Gori┼íka brda obiskala 23. maja. Na sliki je izrazit ‘shelf cloud’ pred nevihto. Razen mo─Źnega naliva s strelami in grmenjem ter nekaj zrn sodre drugih z nevihtami povezanih pojavov nismo zaznali. Ve─Ź superceli─Źnih neviht je bilo v Furlaniji tudi v zadnjih dneh meseca maja:

Za konec ┼íe dve zanimivosti, ena vremenska, druga astronomska. Na sliki levo so prikazani oblaki tipa Kumulus fractus nad So┼íko dolino ob prehodu nevihte z zgornje slike. Razvijejo se na obmo─Źju vzgornika, pod bazo nevihtnega oblaka, kjer je zrak ohlajen od padavin. Slika desno prikazuje sonce 9. maja, ko se je zgodil najzanimivej┼íi astronomski pojav tega meseca, tranzit planeta Merkurja prek son─Źeve ploskve. Pojav je relativno redek, tokrat je opazovanje motila obla─Źnost, zato je kvaliteta posnetka slab┼ía. Merkur je majcena pikica na spodnji levi polovici son─Źeve ploskve. Naslednji tak dogodek bomo lahko opazovali 11. novembra 2019:

 

Viri:

  • vremenske postaje na WineAndWeather.net

Zasne┼żena spomladanska Korada in dolina reke Idrije v ozadju – 28.4.2016

Pregovorno muhast in spremenljiv mesec je tokrat povsem upravi─Źil svojo slavo. Prvi dve dekadi sta sicer bili nadpovpre─Źno topli, a brez zelo visokih dnevnih temperatur. De┼żja je bilo malo, nekaj kapelj smo bili dele┼żni 8. in 9. aprila, kak┼ína ploha se je ┼íe pojavila dan kasneje. Hladna fronta nas je pre┼íla v no─Źi na 14. april in prinesla nekaj neviht, ┼íe en suh prehod fronte smo zabele┼żili 19. aprila. Zapihala je zmerna do mo─Źna burja. Po ┼íe nekaj prijetno toplih dneh se je pomlad 23. aprila pri─Źela poslavljati. Izrazit prodor polarnega zraka iz severa je prinesel hladno vreme z ob─Źasnim de┼żjem in plohami. Temperatura na vremenski postaji Dolgi Laz je ┼że 25. aprila zdrsnila pod 0┬░C. Popoldne je nastalo nekaj ploh, na vi┼íjih nadmorskih vi┼íinah je tudi sne┼żilo. V torek, 26. aprila je bilo zjutraj ┼íe obla─Źno in hladno, popoldne pa je pri─Źelo de┼żevati, v Furlaniji je zve─Źer nastalo nekaj neviht, ki so mo─Źne nalive prinesle tudi na Primorsko. Sne┼żilo je do okoli 1000 m n.m.v. V sredo 27. aprila smo se zbudili v razmeroma toplo jutro s precej mo─Źnim jugozahodnim vetrom, ki se je tekom dneva ┼íe krepil. Popoldne so se temperature v Furlaniji povzpele tudi do 18┬░C. Medtem je ve─Źino Slovenije ┼że pre┼íla hladna fronta in prinesla izrazito ohladitev. Temperature so se spustile do ledi┼í─Źa, pri─Źelo je sne┼żiti. Primorsko je fronta pre┼íla pozno popoldne, sne┼żna meja se je spustila do okoli 500 m v Gori┼íkih Brdih in spodnji So┼íki dolini. ┼áe ni┼żje je sne┼żilo vi┼íje v dolini, po poro─Źilih doma─Źinov celo do Bodre┼ża pri Kanalu ob So─Źi. V Desklah je ob nevihti padala sodra. Burja, ki je zapihala po prehodu hladne fronte ter obla─Źno nebo, so prepre─Źili pozebo v jutru po fronti. 28. aprila zjutraj smo imeli de┼ż s snegom celo v Kojskem v Gori┼íkih brdih, sneg se je prijemal do 400 m n.m.v., mo─Źnej┼íe padavine po so ostale predvsem v Alpah, oziroma severozahodni Sloveniji. Nevarnost za pozebo v Gori┼íkih Brdih in spodnji So┼íki dolini je trajala ┼íe naslednji dan, a je v jasni no─Źi ┼íe pihala burja in prepre─Źila zdrs temperatur pod ledi┼í─Źe. Pozebo so ta dan imeli v srednji in zgornji So┼íki dolini, o rahli slani so poro─Źali tudi iz spodnje Vipavske doline, a informacij o ┼íkodi ni. V mirni in jasni no─Źi na 30. april se je ozra─Źje ┼że dovolj ogrelo, da je bila nevarnost pozebe v Gori┼íkih brdih┬ámanj┼ía, ─Źeprav bomo videli v nadaljevanju, da se je temperatura ponekod spustila pod ledi┼í─Źe. V notranjosti dr┼żave so temperature tudi to no─Ź padle globoko pod ni─Źlo.

Preden se lotimo statistike si poglejmo nekaj utrinkov iz Alpskega sveta in Tolminske dne 15. aprila. Su┼íen in topel za─Źetek meseca je poskrbel za hitro ozelenitev tudi vi┼íje le┼że─Źih obmo─Źij. Srednja so┼íka dolina je spomladi pravi zeleni balzam za oko. Na sliki levo sta vasi Vol─Źe in ─îiginj, desno pa je pogled na Tolmin z Vodil vrha:

Izraziti erozijski procesi so zna─Źilnost obmo─Źij z velikimi pobo─Źnimi┬ánakloni. Na sliki levo je podor v dolini reke Tolminke. Cerkvica nad dolino je vsem dobro znana Javorca. Na sliki desno vidimo erozijo na pa┼ínikih, ki nastaja kot posledica intenzivne pa┼íne rabe:

 

Ju┼żna in zahodna pobo─Źja tolminskih gora so bila na polovici aprila ┼że skoraj povsem oropana sne┼żne odeje. Glavnina snega v Alpah je letos padla februarja, nato je bilo padavin malo, temperature pa so bile visoke. Na sliki levo je dolina reke Tolminke s pobo─Źji Monture ter Mahav┼í─Źka. Slika desno prikazuje vas ─îadrg in venec gora od Tolminskega Migovca do Vogla:

 

Na sliki levo vidimo zajedanje pomladi v pobo─Źja Viso─Ź vrha, v ozadju se v oblakih skriva Stador. Desno je pogled na Matajur s pobeljenim vrhom. Sonce i┼í─Źe pot skozi oblake nastale kot posledica jugozahodnika v vi┼íinah:

 

Poglejmo si statistiko vremenskih postaj v mesecu Aprilu:

  • Kojsko ÔÇô Gori┼íka Brda ÔÇô 243 m n.m.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 13,4┬░C (po dekadah: 14,5┬░C; 15,1┬░C; 10,7┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 16,9┬░C (7.4.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 6,6┬░C (28.4.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 0
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = 2,9┬░C (27.4.)
Najvišja izmerjena temperatura = 22,6°C (6. in 7.4.)

Topli prvi dve dekadi meseca sta obetali enega bolj toplih aprilov v zadnjih ┼íestih letih, odkar postaja deluje. Najtoplej┼íi je ┼íe vedno april 2011 s povpre─Źno temperaturo 14,8┬░C. ┼áestletno povpre─Źje sedaj zna┼ía 13,2┬░C, torej je bil leto┼ínji april po ledeni kalvariji ob koncu meseca le dve desetinki toplej┼íi od povpre─Źja ter s tem tretji najtoplej┼íi. Drugo mesto dr┼żi april 2014 s 13,9┬░C, najhladnej┼íi pa je bil april 2012 z 11,5┬░C. Hladnih in toplih dni v leto┼ínjem aprilu nismo zabele┼żili.

April je na vremenski postaji Kojsko najbolj suh mesec v letu. Kar nekako v nasprotju z njegovim karakterjem. Tej statistiki tudi leto┼ínji april ni ube┼żal, saj je bil sploh v prvih dveh dekadah zelo suh, padlo je le 14,2 mm de┼żja. Nemirno vreme ob koncu meseca je vendarle prineslo ve─Ź de┼żja, dovolj za drugi najbolj namo─Źen april v zadnjih ┼íestih letih, a ┼íe vedno podpovpre─Źno namo─Źen. Povpre─Źje mo─Źno zvi┼íuje mokri april 2012 s kar 248,4 mm de┼żja. Mese─Źno povpre─Źje trenutno zana┼ía 78,7 mm, najbolj suh je bil lanski april z vsega 27,4 mm padavin.

Število dni s padavinami = 9
Število dni s padavinami (>2 mm) = 7
Skupne mese─Źne padavine =┬á66,5 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin =┬á26,7 mm (27.4.)
Najvišja intenziteta padavin = 7,1 mm/h (27.4.)
┼átevilo dni s sne┼żno odejo = 0
Število dni z nevihto = 3

Vetrovno mesec ni bil ni─Ź posebnega, najmo─Źnej┼íe sunke smo bele┼żili ob prehodih hladnih front, 19. aprila je burja dosegla najmo─Źnej┼íi sunek 85,3 km/h, ob fronti 27. aprila pa je pihnilo do 70,8 km/h.

Panorama shelf clouda pred hladno fronto 27.4. v Furlaniji:

  • Korada ÔÇô Kanalski Kolovrat ÔÇô 812 m n.m.v.

Korada je bila ob koncu aprila ponovno pobeljena. Sne┼żna odeja je zdr┼żala do son─Źnega popoldneva dan po fronti. Za cel dan sne┼żne odeje ponovno ni zneslo.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 9,5┬░C (po dekadah: 11┬░C; 10,8┬░C; 6,6┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 14,2┬░C (7.4.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 1,7┬░C (28.4.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 2
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = -0,8┬░C (27. in 28.4.)
Najvišja izmerjena temperatura = 18,1°C (7.4.)

Skupna koli─Źina padavin:┬á96,3 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin:┬á40,9 mm (26.4.)
Najvišja intenziteta padavin = 160,8 mm/h (26.4.)
┼átevilo dni s sne┼żenjem = 2 (27. in 28.4.)

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra:┬á62,8 km/h (19.4.)

Na levi je prikazan pogled s Korade na So┼íko dolino in vas Deskle 28. aprila. V ozadju vidimo zasne┼żeno Banj┼íko planoto. Na desni so zasne┼żena pobo─Źja Korade z vasico Vrta─Źe:

 

Pri zaveti┼í─Źu na Koradi je bila sne┼żna odeja visoka 4 cm, pri temperaturah okoli ni─Źle je pihala zmerna burja, ki je izrazito stopnjevala ob─Źutek mraza. Na sliki desno je pogled iz zasne┼żene Korade na zeleno in pomladno So┼íko dolino:

 

  • Dolgi Laz ÔÇô severna Banj┼íka Planota ÔÇô 888 m n.m.v.

Postaja v Dolgem Lazu je ob sne┼żenju 27.4. naletela na te┼żavo z izpadom elektri─Źne energije, ki je trajal dovolj dolgo, da smo ostali prav brez klju─Źnih podatkov ob prehodu hladne fronte. Zato tokrat izpu┼í─Źamo statistiko iz te postaje, saj se podatki ne bi ujemali┬áz dejanskim stanjem. Te┼żave z dobavo elektri─Źne energije na hribovitih obmo─Źjih zahodne Slovenije so ┼íe vedno zelo slabe, elektri─Źno omre┼żje sicer obstaja, a ni─Ź ve─Ź kot to.

Vrnimo se ponovno k mrzlemu obdobju ob koncu meseca… Mrzla polarna zra─Źna masa nas je dosegla ┼że 24. aprila, najve─Ź ┼íkode je v notranjosti Slovenije povzro─Źila pozeba 26. aprila zjutraj. Mo─Źno so prizadeti sadjarji in vinogradniki v ve─Źjem delu dr┼żave, najhuje je bilo v┬ána vzhodu┬áSlovenije. Zahodni del dr┼żave je ┼że pono─Źi pokrila obla─Źnost, ki je┬áprekinila ohlajanje.

Vremenska situacija nad Evropo 25. aprila zjutraj:

Tmin po postajah ARSO v Sloveniji 26. aprila zjutraj (vir: Marko Korošec, Slometeo forum):

12.4 Kredarica (2515m)
-7.1 Jezersko (893m)
-6.0 Krvavec (1740m)
-4.7 Rogla (1496m)
-4.6 Rudno polje (1344m)
-4.5 Logarska dolina (730m)
-4.3 Šmartno pri Slovenj Gradcu (444m)
-4.0 Babno polje (754m)
-3.8 Iskrba (534m)
-3.6 Gornji grad (438m)
-3.6 Nova vas – Bloke (718m)
-3.6 Ratece (864m)
-3.3 Kamniška Bistrica (549m)
-3.3 Ravne na koroškem (396m)
-3.3 Zgornja Radovna (777m)
-3.2 Ga─Źnik (292m)
-3.2 Ko─Źevje (467m)
-3.1 Celje – Medlog (242m)
-2.9 Murska Sobota – Raki─Źan (186m)
-2.9 Ptuj (terme) (222m)
-2.8 Radenci (205m)
-2.7 Rogaška slatina (250m)
-2.6 Vojsko
-2.5 Dobli─Źe (─îrnomelj) (157m)
-2.2 Letali┼í─Źe Cerklje ob Krki (154m)
-2.1 Planina pod Golico (956m)
-2.1 Pod─Źetrtek (202m)
-2.0 Letali┼í─Źe Edvarda Rusjana Maribor (264m)
-2.0 Maribor (275m)
-2.0 Zgornja Kapla (723m)
-1.9 Lendava (190m)
-1.7 Kr┼íko – NEK (156m)
-1.7 Osilnica (290m)
-1.6 Hrastnik (290m)
-1.3 Šebreljski vrh (970m)
-1.2 Letali┼í─Źe Jo┼żeta Pu─Źnika Ljubljana (364m)
-1.1 Letali┼í─Źe Lesce (509m)
-1.1 Trebnje (302m)
-1.1 Velike La┼í─Źe (529m)
-1.0 Cerkni┼íko jezero – Otok (586m)
-1.0 Dav─Źa (1002m)
-0.9 Ilirska Bistrica – Trnovo (424m)
-0.9 Velenje (TEŠ) (388m)
-0.8 Novo mesto (218m)
-0.5 Malkovec (400m)
-0.4 Lisca (943m)
-0.4 Litija (268m)
-0.4 Radegunda (789m)
-0.2 Pasja ravan (1020m)
-0.2 Postojna (533m)

┼ákodo zaradi pozebe je ob prehodu hladne fronte stopnjevalo ┼íe sne┼żenje. Velike koli─Źine snega, ki so padle po notranjosti dr┼żave so na olistanih drevesih povzro─Źale snegolome, te┼żave so imeli tudi v trajnih nasadih jablan. Na ┼átajerskem se je pod te┼żo snega na protito─Źnih mre┼żah celotna konstrukcija sesula in poteptala nasad pod seboj. ┼ákodo na najbolj prizadetih obmo─Źjih ocenjuejo na 90 %.

Maksimalna vi┼íina sne┼żne odeje na posameznih vremenskih opazovalnicah agencije za okolje je bila slede─Źa (Vir: Gregor Verta─Źnik, Slometeo forum):

Jezersko 40 cm
Planina pod Golico 40 cm
Logarska Dolina > 35 cm (ni podatkov od ve─Źera dalje)
Radegunda 35 cm
Topol pri Medvodah 33 cm
Trojane 29 cm
Lisca 27 cm
Nova vas na Blokah 27 cm
Pasja ravan 27 cm
Bohinjska ─îe┼ínjica vsaj 22 cm (┼íe sne┼żi)
Zgornja Sorica 22 cm
Vrhnika 21 cm
Logatec 21 cm
Zgornja Radovna 20 cm
Zadlog 19 cm
Velike La┼í─Źe 19 cm
Bukovski Vrh 17 cm
Babno Polje 16 cm
Gornji Grad 16 cm
Kamniška Bistrica 16 cm
Kranj 9 cm
Jeruzalem 8 cm
Ko─Źevje 6 cm
Krn (vas) 6 cm
Litija 6 cm

Za arhiv omenimo ┼íe eno zanimivost, ki ka┼że kako izrazita je bila hladna fronta 27. aprila. Ob prehajanju Slovenije so bile zabele┼żene velike temperaturne razlike med severovzhodom in jugozahodom dr┼żave. Ko je na severovzhodu ┼że sne┼żilo pri 0┬░C, so v Kopru imeli ┼íe 20┬░C. Izjemnih 20┬░C razlike na tako kratki razdalji. V Kojskem je temperatura ob prehodu fronte padla iz 15,8┬░C na 3,4┬░C.

Karta temperatur na vremenskih postajah ARSO med prehodom hladne fronte ─Źez Slovenijo:

─îeprav smo imeli v Gori┼íkih brdih tokrat veliko sre─Źo z obla─Źnostjo in burjo, je nevarnost za pozebo obstajala. Nekaj temperaturnih senzorjev smo ┼że pred fronto nastavili na za pozebo najbolj dojemljiva obmo─Źja na Prevali pod vasjo Ceglo. Najni┼żja zabele┼żena temperatura v no─Źi iz 28. na 29. april je bila zabele┼żena v vinogradu ozna─Źenem na spodnjem zemljevidu. Senzor je bil nastavljen na vi┼íino 1 m nad tlemi na cono mladik vinske trte, torej na mesto, kjer bi pozeba povzro─Źila gospodarsko ┼íkodo. ┼Żivo srebro se je ob 2:00 zjutraj spustilo do 0,5┬░C, nato je zapihala burja, ki je prekinila ohlajanje, ozra─Źje se je ogrelo do 6┬░C, preden se je temperatura pri─Źela ponovno spu┼í─Źati proti ledi┼í─Źu, a ni┼żje od 2┬░C do jutra ni ┼ílo. Preostali lokaciji sta bili toplej┼íi. V vinogradu mladih trt pod Gredi─Źem smo senzor nastavili na vi┼íino 15 cm, torej na vi┼íino mladik mladih trt. Temperatura se je za kratek ─Źas spustila do 1,5┬░C, preden se je pri─Źelo segrevanje zaradi burje. Na tretji lokaciji, v sadovnjaku breskev ob cesti proti Subidi in Krminu smo senzor nastavili na vi┼íino 1,5 m nad tlemi. Najni┼żja zabele┼żena temperatura je┬ábila 2┬░C.

Lokacija vinograda, kjer so bile opravljene meritve je ozna─Źena z rde─Źo piko:

Graf poteka temperature v no─Źi iz 28. na 29. april:

Ker je bila v no─Źi iz 29. na 30. april nevarnost za pozebo, od dotoku toplej┼íega zraka v vi┼íinah, manj┼ía, smo vse senzorje prestavili v vinograd pod Ceglim, ki je ozna─Źen na karti in se je prej┼ínjo no─Ź izkazal za najhladnej┼íega. Senzorje smo nastavili na tri razli─Źne vi┼íine, in sicer na 10 cm, 1 m in 1,7 m, kar je bilo najvi┼íje mo┼żno, glede na to, da je bila to maksimalna vi┼íina kolov v vinogradu. Senzor na 1,7 m vi┼íine je meril tudi zra─Źno vlago. Na vi┼íini 10 cm se je temperatura spustila pod ni─Źlo za kratek ─Źas med 5:20 in 6:00 zjutraj, zabele┼żili smo -0,5┬░C. Med 3:00 in 6:00 se je teperatura vseskozi gibala okoli 0┬░C. ┼Że na vi┼íini 1 m je bila temperatura vi┼íja za 1┬░C. Podobne rezultate je dal tudi senzor na vi┼íini 1,7 m. Relativna zra─Źna vlaga se je pono─Źi hitro povzpela do 100 %, kar ka┼że na verjetnost, da je bilo zjutraj na tleh opaziti nekaj slane, medtem ko nevarnosti za pozebo mladik ni bilo.

Za konec ┼íe nekaj fotografij divjine odmaknjenega koti─Źka doline reke Idrije v toplem spomladanskem vremenu 30. aprila. Idili─Źna podoba doline v ni─Źemer ni razkrivala vremenskih neprijetnosti prej┼ínjih dni, ─Źe od┼ítejemo nekoliko pove─Źano vodnatost predvsem ┼ítevilnih pritokov reke. Malo poznan svet skriva ┼ítevilne geolo┼íke zanimivosti, posebej so impresivne pe─Źine fli┼ínih skladov, ki jih na svojih ovinkih skozi dolino tvori reka Idrija. ┼Żivahna re─Źica na svoji poti proti Furlanski ravnici premaguje ┼ítevilne ovire v obliki manj┼íih slapov.┬áLenobna pa postane┬áv ┼ítevilnih prijetnih tolmunih, v katerih poletno osve┼żitev i┼í─Źejo redki tu ┼íe ┼żive─Źi doma─Źini. Obmo─Źje je dele┼żno velikih koli─Źin padavin vsako leto, zato se s hribov v dolino zlivajo ne┼íteti potoki in poto─Źki, nekateri svojo pot kon─Źajo tudi v obliki lepih slapov:

 

Panoramski posnetek enega od ovinkov re─Źice in pe─Źine iz fli┼ínih skladov:

Viri:

Page 1 of 2112345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin