Tag: padavine

Za─Źetek julija je na┼íim krajem prinesel nov vro─Źinski val s temperaturami vse tja do 36┬░C in predvsem izjemno visoko zra─Źno vla┼żnostjo, ki je ┼íe pove─Źevala ob─Źutek vro─Źine. Temperature rosi┼í─Źa so se po vremenskih postajah na severnem Primorskem gibala celo med 25 in 27┬░C, kar je v na┼íih krajih prej redkost kot pravilo. Ko se nam je 8. julija od severozahoda pribli┼żala hladna fronta,┬áje tako vla┼żna zra─Źna masa predstavljala veliko nevarnost za mo─Źne nevihte z veliko to─Źo.

Ob prodoru doline proti jugovzhodu je na severnem Jadranu nastalo plitko ciklonsko obmo─Źje:

 

Visoka zra─Źna vlaga je rezultirala v visokih vrednostih CAPE-a pred fronto, ki je dosegal vrednosti do okoli 3000 J/kg. Visoka potencialna energija se je pokrivala z 20 do 25 m/s DLS-ja. Pred fronto je iz severnega Jadrana v Furlanijo in Bene─Źijo pri tleh vlekel zmeren jugovzhodnik, ki je vi┼íje povijal v jugozahodnik.

Na predfrontalnih konvergencah je nastalo ve─Ź neviht, prve ┼że pred poldnevom v alpskem svetu Furlanije. Nekatere od njih so bile superceli─Źne, ena od njih je potovala prek Bovca in Bleda vse do celjske kotline. Na poti je trosila to─Źo in mo─Źnej┼íe sunke vetra. Nekaj superceli─Źnih neviht je nastalo tudi na severovzhodu Slovenije. O 5 cm debeli to─Źi so poro─Źali iz Pomurja.

Radarski sliki supercelice v okolici Bovca in kasnej┼íe to─Źonosne nevihte v Pomurju:

 

Okoli 16:30 po lokalnem ─Źasu je severno od Vicenze v Italiji nastala mo─Źna superceli─Źna nevihta. ┼álo je za izrazito ‘right moover’ nevihtno celico. Ob 17:30 je med krajema Mira ter Dolo, zahodno od Benetk spustila tornado, ki je povzro─Źil pravo razdejanje na prizadetem obmo─Źju. Kmalu smo bili dele┼żni pretresljivih poro─Źil o smrtni ┼żrtvi in 30 po┼íkodovanih osebah. Ogromna gmotna ┼íkoda je nastala na stavbah, saj so bile nekatere zidane hi┼íe dobesedno zravnane z zemljo. Po prvih ocenah je jakost tornada dosegla F3 stopnjo (na Fujita┬álestvici od 0 do 5) z vetrovi do 250 km/h. Nadaljnja preu─Źevanja razpolo┼żljivih podatkov in analize ┼íkode bodo lahko pokazali, da je ┼ílo celo za tronado stopnje F4 po Fujita lestvici z vetrovi do 300 km/h.

Izrazit ‘hook echo’ na radarski sliki in satelitska slika z lepo vidno izolirano supercelico nad ravnino:

 

Ve─Ź podatkov o tornadu ter radarske in satelitske slike in ┼ítevilne fotografije najdete na spodnjih povezavah:

TORNADO MED MIRO IN DOLOM

BLOG – VALENTINA ABINANTI (zanimivo razmi┼íljanje izku┼íene italijanske stormchaserke o potrebi po sistemu za obve┼í─Źanje ljudi pred ekstremnimi vremenskimi pojavi)

Supercelica je kasneje potovala preko Benetk in pre┼íla nad morje, kjer je oslabela in razpadla. Od severozahoda se je prek Alp ┼że pribli┼żevala hladna fronta, v Bene┼íko-Furlanski ravnici pa se je predfrontalni nevihtni ┼íov nadaljeval. Nova celica je eksplodirala v hribih zahodno od Pordenone-ja in pre┼íla na ravnino zahodno od kraja Sacile. Struktura je razkrila ogromno HP supercelico z izjemnim RFD-jem. Kasneje je v okolici Pordenone-ja razvila lep ‘wall cloud’, vseeno pa kasneje hitro oslabela severno od Portogruara. Tudi ta celica je bila izrazit ‘right moover’, tornada pa ni sproducirala.

Radarski sliki celice ob prehodu v ravnino in kasneje nad Pordenone-jem. Na slikah se lepo vidi tudi prehod fronte prek Slovenije in pro┼żenje v Tr┼ża┼íkem zalivu:

 

Ogromen mezociklon z izrazitim RFD-jem ob prehodu celice iz hribov v ravnino. Panorama je nastala nekaj kilometrov vzhodno od kraja Sacile:

Pogled na mezociklon in tvorba ‘wall cloud-a’ ju┼żno od Pordenone-ja:

 

Wall cloud med Pordenone-jem in Portogruarom:
 

Kasneje so se nove nevihte spro┼żile ┼íe v Tr┼ża┼íkem zalivu, med 23:00 in polno─Źjo pa je Furlanijo pre┼íla hladna fronta, ki je prinesla┬á┼íe eno, tokrat ‘tail end Charlie’┬ásupercelico severno od Benetk. Slednja je tako kot popoldanska tornadna kon─Źala na severnem Jadranu. Squall linija, ki je nastala vzdol┼ż hladne fronte se je pomaknila nad zahodno Slovenijo. Pojavljali so se predvsem mo─Źni nalivi s pogostimi razelektritvami, to─Źe je bilo malo. O nekaj zrnih, ki niso naredila ve─Źje ┼íkode so poro─Źali iz Brestja v Gori┼íkih Brdih (osebni vir)┬áin Paljeva nad So┼íko dolino (poro─Źilo iz vremenske postaje Paljevo).

Radarska slika squall linije s ‘tail end Charlie’ supercelico v Bene─Źiji:

 

Prehod fronte je prinesel zahodni Sloveniji glavnino padavin v tem poslab┼íanju. Amaterske postaje so zabele┼żile slede─Źe koli─Źine padavin:

  • Paljevo (So┼íka dolina): 70 mm
  • Deskle (So┼íka dolina): 64,3 mm
  • Kojsko (Gori┼íka Brda): 56,1 mm
  • Gorenje Polje (So┼íka dolina): 46,8 mm
  • Biljana (Gori┼íka Brda): 46,5 mm
  • Korada (Kanalski Kolovrat): 40,9 mm
  • Hum (Gori┼íka Brda): 30 mm
  • Dolgi Laz (severna Banj┼íka planota): 25,7 mm
  • Nova Gorica: 23,4 mm

Razelektritve nad Novo Gorico pred bli┼żajo─Źo se hladno fronto:

 

Po prehodu fronte je zapihala burja, ki je v Vipavski dolini dosegala sunke do 115 km/h. Na postajah v Gori┼íkih Brdih in v So┼íki dolini je najmo─Źneje pihnilo v Kojskem, in sicer 74 km/h.

Viri:

Meteorolo┼íko poletje je letos ┼że takoj na za─Źetku udarilo z vso silo.┬áPrevlada anticiklona v prvi dekadi junija┬ánad zahodnim Sredozemljem in srednjo Evropo (slika levo)┬ánam je prinesla prvi vro─Źinski val v letu┬áin z njim┬ákar 10 vro─Źih dni zapored. Maksimalne temperature so v dnevih s ┼íibko burjo dosegale 34┬░C, v Kojskem v Gori┼íkih Brdih smo v tem obdobju na┼íteli tudi 5 tropskih no─Źi, najvi┼íja minimalna temperatura je 5. junija zna┼íala 22,6┬░C. Prva dekada junija je bila s povpre─Źno dnevno temperaturo 24,4┬░C v Kojskem┬ádobre 3┬░C┬átoplej┼ía od povpre─Źja zadnjih pet let. Na 500 hPa so se temperature tekom vro─Źinskega vala gibale med -11 in -14┬░C, na 850 hPa pa tja do 15┬░C, kar je vendarle manj kot v julijskih, ali avgustovskih vro─Źinskih valovih, kakr┼ínim smo bili pri─Źa v preteklih letih. Posledi─Źno temperature v hribih zahodne Slovenije niso presegale 30┬░C, ┼íe ve─Ź, v Dolgem Lazu (888m) na severu Banj┼íke planote smo zabele┼żili najvi┼íji Tmax 27,1┬░C, na Koradi (812m) celo nekaj manj, 26,7┬░C.

Leto 2015 je bilo doslej zelo skromno s padavinami. Na vremenski postaji Kojsko ni padla niti polovica petletnega povpre─Źja postaje. Od za─Źetka leta do 14. junija je padel 277,1 mm de┼żja, potencialna evapotranspiracija (ET) pa je od za─Źetka leta zna┼íala dobrih 450 mm, od tega 77 mm le v prvih 13-ih dneh junija. Pomanjkanje vode se je ┼że poznalo predvsem na rastju s plitkim┬ákoreninskim sistemom.

Akumulacija padavin na vremenski postaji Kojsko v zadnjih petih letih, odkar postaja deluje. Bela ─Źrta predstavlja povpre─Źje. V zadnjih petih letih smo imeli dve nadpovpre─Źno namo─Źeni leti (2013 in 2014) in dve bolj su┼íni leti (2011, 2012), od kateri je ostala v spominu predvsem poletna su┼ía leta 2012. Leta 2015 je do 16. junija padlo ┼íe dobrih 200 litrov manj kot leta 2012:

Klimagram za vremensko postajo Kojsko je narejen na podlagi podatkov zadnjih petih let. Podatki teko─Źega leta do 16. junija 2015 so ┼że vne┼íeni v graf:

Vsaj za─Źasno prekinitev su┼íe so prinesle padavine med 14. in 16. junijem. Dolina hladnega zraka zahodno od nas je vplivala na vreme pri nas. V vi┼íinah je od zahoda pritekal bolj hladen in vla┼żen zrak, v nestabilni atmosferi so bile pogoste plohe in nevihte. Prek severnega Jadrana in Furlanije je 14. junija zapihal┬ájugovzhodnik in prina┼íal vlago┬áter s tem┬áenergijo nevihtam.┬áVrednosti CAPE-a so v obalnem pasu presegale 2000 J/kg, medtem ko je bil strig zmeren, med┬á10 in 15 m/s. Ugoden veering profil v obalnem pasu je omogo─Źal nastanek┬ákak┼íne kratko┼żive supercelice, ─Źeprav so prevladovale multiceli─Źne nevihte.

Karta 500 hPa za Evropo 14. in 15. junija od 12z, oziroma 18z:

 

Prvi val neviht je 14. junija dopoldne zajel severovzhodno Bene─Źijo ter zahodno Furlanijo. Radarska slika nevihtne linije:

Znotraj linije je pri kraju Latisana nastala spodnja superceli─Źna nevihta:
 

Popoldne je jugozahodno od Benetk nastala nova nevihtna linija, ki je potovala proti vzhodu severovzhodu. V Tr┼ża┼íkem zalivu je naletela na nekoliko slab┼íe pogoje s ┼íibko burjo spodaj, zato je nekoliko oslabela. Njen ju┼żni del je nadaljeval v notranjost Slovenije, v okolici Postojne je bilo mogo─Źe opazovati dvignjen shelf cloud. Visoka baza nevihte je botrovala mo─Źnim sunkom vetra na gust fronti, ki so na Postojnskem dosegali do okoli 90 km/h. Na cestah se je nemudoma zna┼ílo precej polomljenih vej dreves, po zraku je letelo tudi precej prahu. Linija je nato Ljubljansko kotlino pre┼íla oslabljena in se znova okrepila na ┼átajerskem ter nadaljevala naprej na Mad┼żarsko.

Radarska slika linije nad Tr┼ża┼íkim zalivom:

Koli─Źine de┼żja na severnem Primorskem so bile razmeroma skromne, saj so vremenske postaje po Gori┼íkih Brdih in So┼íki dolini bele┼żile le med 9 in 15 mm padavin.

Ve─Ź de┼żja je prinesel 15. junij. ┼Że zjutraj je nekaj ploh nastalo na obmo─Źju Korade in Kanalskega Kolovrata. Padlo je dobrih 10 mm de┼żja. Popoldne je dolgo vztrajala nevihtna linija nad Kanalskim Kolovratom in tolminsko. Postaje na tem obmo─Źju so v kratkem ─Źasu zabele┼żile okoli 100 mm padavin. Nova nevihtna linija se je v Furlaniji formirala v ve─Źernih urah ter pre┼íla Gori┼íko. Padavine so vztrajale ┼íe v no─Ź na 16. junij. Kon─Źno so se nabrale nekoliko ve─Źje koli─Źine, padlo je okoli 35 mm de┼żja. Na OFB-ju je pri┼ílo do novega pro┼żenja v Tr┼ża┼íkem zalivu, kjer so bili pogoji za nastanek mo─Źnih neviht dobri. Prek 1000 J/kg CAPE-a se je pokrivalo z okoli 15 m/s DLS-ja in ugodnim vetrnim profilom, zato ni ─Źudno da je tam nastala mo─Źna superceli─Źna nevihta ki je po─Źasi potovala prek Tr┼ża┼íkega zaliva naprej v Istro. Nevihto so spremljali mo─Źni nalivi in ┼ítevilne razelektritve.

Panoramski pogled na nevihtno linijo v Furlaniji v ve─Źernih urah:

Radarska slika ve─Źerne linije v Furlaniji. Linija je ob prehodu na slovensko ozemlje oslabela:

Radarska slika v poznem ve─Źeru 16. junija s superceli─Źno nevihto v Tr┼ża┼íkem zalivu:


Jutro 16.junija je prineslo novo nevihtno linijo na severnem Primorskem, ki se je raztezala iz italijanskega Tr┼żi─Źa v Vipavsko dolino. Ob severnih vetrovih je ┼ílo za dvignjeno nevihto, ki so jo spremljali mo─Źni nalivi. Radarska slika nevihte ter slika iz ARSO web kamere v Biljah pri Novi Gorici:

 

Zanimivo nevihtno dogajanje se je nadaljevalo popoldne. Do pro┼żenja je pri┼ílo ob obali Furlanije, multiceli─Źne nevihte so potovale proti severovzhodu. Ena od njih je opazila zahodni del Gori┼íkih Brd. Na sliki levo┬áje pogled na to nevihto od baze do nakovala z mamatusi, na sliki desno pa mo─Źan naliv nad vasjo Neblo:

 

Nevihte so pri ─îedadu pre┼íle v hriboviti svet zahodne Slovenije, na konvergenci vzhodno od Latisane v Furlaniji pa je ┼że pri┼ílo do novega pro┼żenja. Iz Trsta je prek in vzhodne Furlanije pihal jugovzhodnik, vi┼íje v ravnini pa severovzhodnik. 12z sonda┼ża iz Vidma je kazala 960 J/kg CAPE-a, bli┼żje obali je bilo energije ┼íe ve─Ź, tja do okoli 2000 J/kg. DLS-ja je bilo podobno kot prej┼ínje dni┬á10 do┬á15 m/s. Precej mejni pogoji za supercelice torej, vsaj kar se striga ti─Źe. Toda kot ┼że toliko krat doslej, se je tudi tokrat izkazalo, da mejni pogoji lahko proizvedejo presenetljivo dobro organizirane supercelice. Tokrat sta nastali kar dve v Furlaniji, ┼íe ena pa v Bene─Źiji, ki je kasneje razpadla nad severnim Jadranom. Razvoj najbolj vzhodne celice ki je nastala zahodno od kraja Mariano v Furlaniji in oslabela nekje pri Sredipolju (Redipuglia) je na spodnjih fotografijah:

 

Celica je bila po─Źasna in a z dobro izra┼żenimi strukturami, ogromnim wall cloud-om, inflow tail-om, striacijami mezociklona ter intenzivno padavinsko zaveso FFD-ja:

Radarski sliki supercelic v Furlaniji (levo) in kasnej┼íe supercelice v Bene─Źiji pri kraju Chioggia:

 

Viri:

Leto┼ínja nevihtna sezona se v Furlaniji in na Gori┼íkem kar ni hotela za─Źeti. ─îe izvzamemo no─Źno to─Źonosno ‘elevated’ supercelico 7. maja, ki je iz Furlanije prinesla to─Źo v So┼íko dolino, predvsem kraje Kanal ob So─Źi in Av─Źe ter nekaj ┼íibkih pulznih in multiceli─Źnih neviht s sodro 9. maja, neviht nismo imeli. Pravo nasprotje lanskega leta, ko smo za─Źetek nevihtne sezone bele┼żili ┼że februarja.

Nasploh je za─Źetek leta 2015 najbolj suh v zadnjih petih letih. Vremenska postaja v Kojskem v Gori┼íkih Brdih je do 19. maja zabele┼żila vsega 238 mm padavin.┬áV┬áistem obdobju je┬áevapotranspiracija zna┼íala 334,5 mm, torej je primankljaj┬áod┬áza─Źetka leta zna┼íal ┼że 96,5 mm. Umirjen┬áuvod v leto je bil prekinjen 20. maja, ko nas je v ve─Źernih urah pre┼íla hladna fronta s prvo┬ámo─Źnej┼ío dnevno nevihto.

Anticiklonalna blokada Atlantika je odprla pot dolini hladnega zraka, ki se je iznad Skandinavije spustila vse do Sredozemlja. V naslednjih urah se bo v Sredozemlju poglobil ciklon, ki bo tekom no─Źi in jutri┼ínjega dne prinesel ┼íe kar nekaj padavin nad na┼íe kraje:

V popoldanskih urah je prek vzhodne Furlanije pihal ┼íibak do zmeren jugovzhodnik, ki je v srednjih plasteh obra─Źal v jugozahodnik do┬á50 vozlov. Z dotekanjem hladnega zraka v vi┼íinah v ve─Źernem ─Źasu, se je atmosfera destabilizirala, nevihte so nastale na konvergenci pri Benetkah in potovale proti severovzhodu. Dominantna nevihta, ki je potovala ob obali severovzhodne Bene─Źije, se je ob prihodu v ugodnej┼íe pogoje┬á v Furlaniji, izrazito okrepila.

Pogled na nevihto iz Grade┼ża:

Vse bolj organizirana nevihta s superceli─Źnimi zna─Źilnostmi je pridobivala na hitrosti in od Grade┼ża do Nove Gorice potrebovala vsega pol ure. Panorama nevihte z dobro razvitim ‘shelf cloud-om’ pri Gradi┼í─Źu ob So─Źi (Gradisca d’Isonzo):

Radarska slika ob 19:00 uri po lokalnem ─Źasu:

Preostale fotografije nevihte iz krajev Farra d’Isonzo, Vrtojba ter Selo v Vipavski dolini. Na Gori┼íko je prinesla mo─Źne nalive, ostalih posebnosti nismo zabele┼żili:

 

 

Viri:

Page 1 of 1812345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin