Tag: padavine

Pet let je v meteorolo┼íkem smislu kratka doba, a hkrati za lastnika amaterske vremenske postaje ─Źas, ko se ┼że lahko pri─Źne igrati s statistiko meteorolo┼íkih spremenljivk. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je z delovanjem pri─Źela 27. decembra 2010 in odtlej neprekinjeno bele┼żi podatke. V Gori┼íkih brdih v zgodovini ni bilo veliko vremenskih postaj, ki bi dalj┼íe obdobje merile vremenske parametre. Najbolj znana je vremenska postaja Vedrijan slovenske Agencije za okolje, ki je edina vremenska postaja najvi┼íjega reda v Gori┼íkih brdih. Neprekinjen niz podatkov ima iz obdobja med letom 1961 in 1980, po dalj┼íem ─Źasu nedelovanja pa je v letu 2015 ponovno za┼żivela v okviru projekta Bober. Ker v meteorologiji za znanstveno uporaben niz podatkov veljajo le 30 letni nizi, sta 2 desetletji ┼íe vedno premalo, da bi lahko vlekli kakr┼ínekoli zaklju─Źke.

Povpre─Źna letna temperatura za obdobje delovanja postaje v Vedrijanu┬ázna┼ía 13┬░C. Ta vrednost je zaradi globalnega segrevanja ozra─Źja v zadnjih desetletjih zagotovo vi┼íja. Amaterska postaja v Kojskem, ki je postavljena na podobni nadmorski vi┼íini (243 m; Vedrijan 285 m) in delu Brd s podobnimi klimatskimi zna─Źilnostmi ima petletno povpre─Źje pri 13,8┬░C. Najhladnej┼íe leto je bilo 2013, s temperaturo 13,3┬░C, najtoplej┼íi pa zadnji leti v nizu, 2014 in 2015 s srednjo vrednostjo pri 14┬░C.

Kako zelo prekratko je to obdobje meritev, nam pove podatek, da je povpre─Źna temperatura februarja ni┼żja od povpre─Źne temperature januarja, ki velja za najhladnej┼íi mesec v Gori┼íkih brdih. Ta ‘anomalija’ v podatkih ima vzrok v ekstremnem prodoru hladnega zraka med 31. januarjem in 13. februarjem 2012. Povpre─Źna mese─Źna temperatura februarja 2012 je zna┼íala vsega 2┬░C. Hkrati v teh petih letih v januarju nismo zabele┼żili nobenega izrazito hladnega obdobja, ┼íe ve─Ź, januarji so bili ve─Źinoma topli. Januar 2014 je imel povpre─Źno temperaturo kar 7┬░C. Hkrati je bil najhladnej┼íi januar 2011 s 3,2┬░C, vendar sta pri tej vrednosti veliko vlogo odigrali inverzija in advekcijska megla, ki je za ve─Ź dni prekrila postajo v Kojskem, temperatura je bila posledi─Źno pogosto nizka. Hkrati je bilo v hribih tedaj nenavadno toplo za zimski ─Źas. Povpre─Źna januarska temperatura v Vedrijanu (1961 ÔÇô 1980) je 3,9┬░C, v Kojskem (2011 ÔÇô 2015) pa 4,8┬░C.

V zadnjih letih so bila vro─Źa poletja z dlje ─Źasa trajajo─Źim vro─Źinskimi valovi in su┼ío pogosta. Med leti 2011 ÔÇô 2014 smo bili vro─Źine dele┼żni predvsem v avgustu, julij 2015 pa je v popolnosti pokazal svoje zobe z novim temepraturnim rekordom postaje. Najvi┼íja izmerjena temperatura sedaj zna┼ía 37,1┬░C in je bila izmerjena 22. julija 2015. Star rekord iz 20. avgusta 2012 je bil prese┼żen kar za 0,8┬░C. Nedvomno bi lahko ┼ílo ┼íe vi┼íje, a je sredi dneva nastalo ve─Ź pulznih neviht, katerih nakovala so zakrila sonce in s tem prekinila nadaljnje segrevanje ozra─Źja.

Na spodnjih slikah so prikazane pulzne nevihte med 21. in 23. julijem 2015. Zgoraj levo je nevihta nad Dinaridi 21.07., slika zgoraj desno prikazuje ostanke nakovala nevihte nad Furlanijo, ki je zakrila sonce in prepre─Źila nadaljnje segrevanje tega dne.┬áTemperatura v Kojskem je┬ádosegla maksimum pri┬á37,1┬░C. Slika spodaj levo prikazuje mo─Źnej┼ío pulzno nevihto, ki je istega dne nastala nad Krasom. Nakovalo eksplozivnega vzgornika je kmalu prekrilo ve─Źino neba, s tem je bilo s soncem za ta dan konec. Slika spodaj desno prikazuje mo─Źno pulzno nevihto nad Dinaridi 23.07., ki se je spro┼żila ┼íe┬ánekoliko bolj zgodaj v dnevu┬ákot pulzi prej┼ínjega dne. Segrevanje je bilo prekinjeno ┼że pred 14h popoldne:

 

 

Dnevne povpre─Źne temperature v Kojskem med vro─Źinskimi valovi so zelo visoke, ┼że kar tropske. Pono─Źi ┼żivo srebro le izjemoma pade pod 20┬░C. Najvi┼íja minimalna temperatura je bila izmerjena 21. julija 2015, in sicer 24┬░C. Povpre─Źna temperatura ta dan je zna┼íala 29,7┬░C, kar je ┼íe vedno dve desetinki manj od rekordnega 5. avgusta 2013. V poletju 2015 smo zabele┼żili 32 tropskih no─Źi (Tmin >= 20┬░C) in 43 vro─Źih dni (Tmax >= 30┬░C). Srednja mese─Źna temperatura julija je zna┼íala 25,1┬░C, le desetinko manj od rekordnega avgusta 2012.

Topli zimi je sledila temperaturno povpre─Źna pomlad, zelo vro─Źe poletje ter ponovno povpre─Źna jesen z nenavadno toplimi obdobji novembra in decembra. Slednja bosta poleg visokih temperatur ostala v spominu po stabilnem anticiklonalnem vremenu, pogosti advekcijski megli in pomanjkanju padavin. S slednjim sta pripomogla k najbolj suhemu letu v zgodovini meritev na vremenski postaji Enomarket Kojsko. Skupna vsota je zna┼íala 1141,2 mm (povpre─Źje 2011 ÔÇô 2015: 1583,4 mm). Povpre─Źna koli─Źina padavin na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1971 ÔÇô 1980 je 1695 mm. Novembra je padlo 17,5 mm, decembra pa le 5,3 mm de┼żja. Vse padavine v decembru so padle kot rosenje iz megle, ali nizke obla─Źnosti. Omeniti velja tudi padavinsko skromna zimo in pomlad 2015, saj je do konca maja padlo vsega 277,1 mm (povpre─Źje 618,2 mm) in najbolj mokro poletje v merilnem obdobju z 413,8 mm. Vrednost je le za las presegla leto 2014, ko je v zelo mokrem in hladnem poletju padlo 412,2 mm de┼żja. Srednja vrednost za petletno obdobje zna┼ía 319,5 mm. Najbolj mokra meseca v letu sta bila september (198,4 mm) in oktober (229,1 mm de┼żja).

Povpre─Źne mese─Źne temperature po posameznih letih na vremenski postaji Kojsko. Bodite pozorni na velike temperaturne razlike med leti predvsem v zimskih in poletnih mesecih. Spomladi in jeseni so razlike med leti manj┼íe:

Vsote padavin po letih na vremenski postaji Kojsko. Bela ─Źrta na grafu predstavlja petletno povpre─Źje. Izrazito odstopa leto 2014, ki je bilo ekstremno namo─Źeno v januarju in februarju. Leto 2015 je bilo najbolj suho v zadnjih petih letih. Po suhi zimi smo imeli mokro poletje in ponovno zelo suh zaklju─Źek leta:

Klimagram vremenske postaje Kojsko po petih letih bele┼żenja podatkov:

Nekaj poletnih neviht smo ┼że analizirali v ─Źlankih v minulem letu, tokrat si oglejmo le ┼íe nekaj najzanimivej┼íih nevihtnih trenutkov v drugi polovici poletja in v septembru 2015. Najprej panorama nevihte, ki je nastala 20. avgusta nad Krasom in je imela zanimivo smer SV – JZ, kakr┼íno imajo nevihte pri nas le redko:

Najlep┼ía superceli─Źna nevihta v leto┼ínjem letu je Furlanijo in Gori┼íko obiskala 14. septembra. Nevihta je nastala na konvergenci pri Lignianu in ┼żivela do Nove Gorice, kjer je pre┼íla v linijo. Ker je pri tleh pihal mo─Źan jugo, je obstajalo kar nekaj potenciala za nastanek tornada. Pod mezociklonom (slika desno) je videti ‘funnel cloud’, vendar je konfiguracija terena onemogo─Źila popoln razvoj tornada in je nevihta kasneje kmalu oslabela:

 

Dobre pogoje za nevihte je prinesel 23. september. V Furlaniji in nad Gori┼íkimi Brdi je nastalo nekaj superceli─Źnih neviht. Ena taka je na sliki levo. Popoldne je sledil prehod hladne fronte z obilnimi nalivi:

 

Od nevihtnega vremena pojdimo v nadaljevanju k stabilnemu jesenskemu in zimskemu vremenu.┬áSledi nekaj fotografij advekcijske megle v novembru in decembru 2015, ki┬ádoslej ┼íe niso bile objavljene, a bi bilo ┼íkoda, da ostanejo spregledane.┬áZa─Źnimo z Novo Gorico pono─Źi 10. novembra, ko je megla bila bitko s ┼íibko burjo, posledi─Źno so se deli mesta ob─Źasno pokazali iz megle (slika levo).┬áDelno je boj do jutra izgubila (slika desno):

 

12. novembra zve─Źer je bila megla ┼íe nekoliko plitvej┼ía kot dan poprej (zgoraj levo). 13. novembra je bila zgornja meja inverzije zve─Źer nekoliko vi┼íje kot prej┼ínje dni. V ve─Źernih urah smo opazovali prihod megle iz Furlanije nad Novo Gorico (sliki spodaj).┬áDesno zgoraj┬áje ve─Źerni pogled na ┼áteverjan in Cerovo v Gori┼íkih Brdih. Najve─Źja svetlobna packa v megli ob ‘oto─Źku’ v daljavi pripada Krminu (slika desno zgoraj):

 

 

Novembrsko obdobje plitve advekcijske megle je svoj vrhunec doseglo v jutru 13. novembra. Zjutraj je bila debelina inverzne plasti┬áve─Źja kot prej┼ínje dni in je segala do okoli 200 m n.m.v.┬áTekom dneva se je dvigovala in do konca dneva pre┼íla v nizko obla─Źnost. S┬átem je bilo konec pravlji─Źnih razgledov,┬áprevladovati je pri─Źela dolgo─Źasna sivina, ki nas je spremljala┬átudi ve─Źino decembra. Gotovo najzanimivej┼íi pojav so bile sen─Źne preslikave cerkvice Svetega Kri┼ża nad Kojskim v meglo nad vasjo. Posebnost, ki je popestrila prizor, sicer identi─Źen tistemu iz januarja 2011:

 

Zanimivi pogledi na bri┼íke vasice, ki so gledale iz megle na vrhovih gri─Źev. Na slikah vasi Vedrijan z Vi┼ínjevikom v ozadju ter ┼ámartno na sliki desno:

 

Kot omenjeno se je megla kmalu po son─Źnem vzhodu pri─Źela dvigovati. V Vedrijanu je kmalu iz megle gledala le ┼íe cerkvica. Na sliki desno je vas Kojsko, oziroma cerkev Sveti Kri┼ż na vrhu hriba ter cerkev Marijinega vnebovzetja spodaj:

 

V zadnjih letih so se plitve advekcijske megle na Primorskem pojavljale enkrat na dve leti, v letu 2015 pa je sledil ┼íe en dogodek v zadnjih dneh decembra. Spodnje fotografije prikazujejo advekcijsko meglo 28.12. zve─Źer┬ánad Furlanijo z Rimsko cesto in ozvezdji poletnega trikotnika na nebu. Na fotografiji desno je cerkvica Svetega Kri┼ża nad Kojskim z ozvezdjem Kita nad njo:

 

Jutro 29.12. je spet postreglo z nekaj meglenimi pogledi na vas Kojsko. Ker je bila inverzija izrazita, se je pod meglenim pokrovom pono─Źi temperatura spustila pod ledi┼í─Źe. V Kojskem smo bili pri─Źa nastanku ivja, ki je tu zelo redek pojav┬á(slika desno):

 

Viri:

  • Vremenska postaja Enomarket Kojsko
  • A┼ŻMAN MOMIRSKI L., KLADNIK D., KOMAC B., PETEK F., REPOLUSK P., ZORN M. 2008. TERASIRANA POKRAJINA GORI┼áKIH BRD. Geografski in┼ítitut Antona Melika ZRC SAZU, Ljubljana 2008, 197 str.

Pogled na Soško dolino in Alpe v ozadju 14. marca 2016

Za─Źetek prvega pomladnega meseca je bil ┼íe nekoliko muhast s pogostimi padavinami in razmeroma nizko mejo sne┼żenja, nato pa je sledilo dolgo suho obdobje s prevladujo─Źo burjo in razmeroma nizkimi temperaturami. V za─Źetku meseca smo zabele┼żili tri dni z nevihto, dvakrat pa se je sne┼żna meja spustila pod 800 metrov. Imeli smo tri dni z zmerno do mo─Źno burjo. Mesec je bil temperaturno neizrazit, ─Źeprav smo imeli nekaj jutranjih slan v dolinah in zati┼ínih legah. Te so najbr┼ż nekoliko razred─Źile leto┼ínji pridelek marelic, ki so bile marca ┼że v polnem cvetu, cvetele so tudi breskve. Ker zaradi toplih zim sadno drevje pri─Źenja cveteti vse bolj zgodaj, je dobro razmi┼íljati v smeri preventivne za┼í─Źite dreves pred pozebami s sredstvom Save Crop.

 

Preidimo k mar─Źevski statistiki vremenskih postaj:

  • Kojsko ÔÇô Gori┼íka Brda ÔÇô 243 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 9,1┬░C (po dekadah: 7,1┬░C; 9,4┬░C; 10,6┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 13,3┬░C (31.3.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 4,6┬░C (8.3.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 0
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = 2,6┬░C (8.3.)
Najvišja izmerjena temperatura = 17,7°C (31.3.)

Tretji najhladnej┼íi marec v zadnjih ┼íestih letih je bil malenkostno podpovpre─Źen. ┼áestletno povpre─Źje zna┼ía 9,6┬░C. Najtoplej┼íi je bil marec 2012 z 12,4┬░C, najhladnej┼íi pa 2013 s povpre─Źjem le 6,4┬░C.

Padavinsko je bil leto┼ínji marec pravi su┼íec. Ve─Źina padavin je padla v prvi dekadi meseca, v drugih dveh dekadah je skupno padlo le ┼íe 4,4 mm de┼żja. ─îeprav smo zabele┼żili 12 dni s padavinami, je bilo dni z ve─Ź kot 2 mm padavin le 6:

Število dni s padavinami = 12
Število dni s padavinami (>2 mm) = 6
Skupne mese─Źne padavine = 54,6 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin = 14,2 mm (3.3.)
Najvišja intenziteta padavin = 40,6 mm/h (5.3.)
┼átevilo dni s sne┼żenjem = 0
Število dni z nevihto = 3

Pogled na Novo Gorico s pobo─Źja Sabotina v burji 16. marca 2016

Po kon─Źanih treh mesecih je leto 2016 ┼íe nekoliko nadpovpre─Źno namo─Źeno s skupno 435,6 mm padavin, ┼íestletno povpre─Źje zna┼ía 374,6 mm. Hkrati je to tretji najbolj moker start v leto.

Burja, ki je vztrajala med 9. in 17. marcem ter 22. in 23. marca ni prinesla zelo mo─Źnih sunkov. Najmo─Źneje je v Kojskem pihnilo 23.3. z 88,5 km/h.

  • Korada ÔÇô Kanalski Kolovrat ÔÇô 812 m n.m.v.

Zaradi tehni─Źnih te┼żav in posledi─Źne zmede v bazi podatkov v dveh klju─Źnih dnevih meseca, bomo statistiko te postaje tokrat izpustili.

  • Dolgi Laz ÔÇô severna Banj┼íka Planota ÔÇô 888 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 4┬░C (po dekadah: 2┬░C; 4,3┬░C; 5,5┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 8,5┬░C (31.3.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = -0,7┬░C (16.3.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 7
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = -2,8┬░C (16.3.)
Najvišja izmerjena temperatura = 13,5°C (19.3.)

Skupna koli─Źina padavin: 95 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 24,4 mm (5.3.)
Najvišja intenziteta padavin = 46,7 mm/h (31.3.)

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 86,9 km/h (23.3.)

Viri:

  • Vremenske postaje WineAndWeather.net

Skromna sne┼żna odeja v gorah januarja 2016

Zadnji ─Źas, da na hitro povemo nekaj besed o leto┼ínjem februarju ter nato sku┼íamo ugotoviti, kak┼íno zimo smo imeli letos na Primorskem. Prestopnega februarja 2016 si bomo zagotovo zapomnili po obilnem de┼żju (imeli smo kar 22 dni s padavinami), toplemu vremenu in nevihtah. Vi┼íje v hribih so padle velike koli─Źine snega. Na Kaninu pri ko─Źi Gilberti je skupaj padlo 447 cm, na Kredarici 430 cm, kar je v gorah popravilo slab vtis zime iz preostalih dveh zimskih mesecev. Na Koradi smo zabele┼żili 10 dni s sne┼żenjem, vendar se sne┼żna odeja zaradi toplega vremena nikoli ni obdr┼żala ve─Ź kot en dan. V ve─Źini primerov je ┼ílo za moker sneg.

Preidimo k februarski statistiki vremenskih postaj:

  • Kojsko ÔÇô Gori┼íka Brda ÔÇô 243 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 6,9┬░C (po dekadah: 7,5┬░C; 6,2┬░C; 7,1┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 9,3┬░C (23.2.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 3,3┬░C (12.2.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 0
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = 1,4┬░C (11.2.)
Najvišja izmerjena temperatura = 13,7°C (18.2.)

Pobeljeni vrhovi Kanalskega Kolovrata februarja 2016

To je bil drugi najtoplej┼íi februar v zadnjih ┼íestih letih in 1,8┬░C toplej┼íi od povpre─Źja postaje. S svojo toploto je izni─Źil anomalijo hladnega obdobja v letu 2012, zaradi katerega je bil februar povpre─Źno hladnej┼íi od januarja. Po toploti ┼íe vedno vodi februar 2014, ko je povpre─Źna mese─Źna temperatura zna┼íala 7,1┬░C. Najhladnej┼íi je seveda februar 2012 s povpre─Źjem 2┬░C. V ve─Źinoma ju┼żnem tipu vremena s pogostimi padavinami nismo zabele┼żili nobenega hladnega in ledenega dne. V preteklih letih smo dneve s temperaturami pod ni─Źlo ┼íteli takole:

Hladni dnevi (Tmin < 0┬░C) / Ledeni dnevi (Tmax < 0┬░C):

  • 2015: 5 / 0
  • 2014: 0 / 0
  • 2013: 9 / 0
  • 2012: 16 / 8
  • 2011: 5 / 0

Padavinsko smo imeli drugi najbolj namo─Źen februar v zadnjih ┼íestih letih, ─Źeprav so nekatere postaje po Sloveniji tudi presegle slavni februar 2014:

Število dni s padavinami = 22
Število dni s padavinami (>2 mm) = 19
Skupne mese─Źne padavine = 283 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin = 42,7 mm (3.2.)
Najvišja intenziteta padavin = 47,2 mm/h (3.2.)
┼átevilo dni s sne┼żno odejo = 0
Število dni z nevihto = 3

Rekordnega februarja 2014 je padlo 329,4 mm de┼żja, do konca februarja smo tedaj zabele┼żili skupaj z januarjem ┼że 740,9 mm padavin. V letu 2016 je ta vsota zna┼íala 381 mm, kar pomeni drugi najbolj namo─Źen start leta na tej vremenski postaji. Februarsko povpre─Źje je trenutno postavljeno pri 131,7 mm de┼żja. V preteklosti smo ┼że imeli tudi zelo suhe februarje, leta 2015 je padlo vsega 16 mm, leta 2012 pa 25,2 mm de┼żja.

Zelo vetrovna je bila sredina meseca, ko je pogosto pihala zmerna do mo─Źna burja, najmo─Źnej┼ía med 15. in 17. februarjem. Prav slednji je prinesel sunke prek 100 km/h, vremenska postaja v Kojskem je na Kalehah zabele┼żila najmo─Źnej┼íi sunek 120,7 km/h, dan prej pa je pihnilo do 91,7 km/h. Precej vetroven je bil tudi zaklju─Źek meseca, a sunkov prek 100 km/h nismo ve─Ź zabele┼żili.

  • Korada ÔÇô Kanalski Kolovrat ÔÇô 812 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 3,2┬░C (po dekadah: 3,8┬░C; 2,6┬░C; 3,2┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 6,2┬░C (23.2.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 0,1┬░C (27.2.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 10
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = -1,6┬░C (27.2.)
Najvišja izmerjena temperatura = 9,1°C (18.2.)

Skupna koli─Źina padavin: 343,7 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 65,3 mm (8.2.)
Najvišja intenziteta padavin = 58,2 mm/h (8.2.)
┼átevilo dni s sne┼żenjem = 10

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 104,6 km/h (17.2.)

Nekaj sne┼żnih utrinkov iz spletne kamere na Zaveti┼í─Źu na Koradi v mesecu februarju (levo zgoraj 12.02., desno zgoraj 13.02., levo spodaj med burjo 17.02. in desno spodaj 27.02.):

  • Dolgi Laz ÔÇô severna Banj┼íka Planota ÔÇô 888 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 2,4┬░C (po dekadah: 3,5┬░C; 1,6┬░C; 2┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 5,6┬░C (1.2.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = -1,4┬░C (27.2.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 13
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = -3,5┬░C (4.2.)
Najvišja izmerjena temperatura = 6,8°C (1.2.)

Skupna koli─Źina padavin: 371,6 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 56,1 mm (7.2.)
Najvišja intenziteta padavin = 47,2 mm/h (9.2.)

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 91,7 km/h (17.2.)

Na koncu si oglejmo ┼íe nekaj statistike zime 2015/16 na vremenski postaji Kojsko. Ta je bila s povpre─Źno temperaturo (december – februar) 5,8┬░C druga najtoplej┼ía v zadnjih ┼íestih letih. Za najtoplej┼ío ┼íe vedno velja zima 2013/14 s povpre─Źjem kar 7,1┬░C. Tretje mesto zaseda zima 2014/15 z 5,77┬░C, najhladnej┼íi pa sta zimi 2011/12 in 2012/13 s povpre─Źjem 3,97┬░C. Povpre─Źna temperatura zadnjih ┼íestih zim je 5,32┬░C. V zadnjih letih imamo tople decembre, ki so tudi padavinsko skromni, najhladnej┼íi so januarji, februarja pa smo ┼że imeli vse, od ekstremnega prodora hladnega zraka leta 2012 do zelo toplih in prekomerno namo─Źenih mesecev v letih 2014 in 2016.

Padavinsko je bila zima 2015/16 druga najbolj mokra v zadnjih ┼íestih letih. Skupaj je padlo 386,3 mm de┼żja, od tega le 5,3 mm decembra. Najbolj mokra zima je bila 2013/14 z izjemnimi 830,1 mm padavin. Najbolj suha je bila zima 2011/12 z vsega 187,2 mm de┼żja. V povpre─Źju pozimi v Kojskem pade 376,58 mm de┼żja, vendar gre pri─Źakovati, da se bo to povpre─Źje z leti zni┼żalo, saj ekstremno mokra zima 2013/14 bistveno zvi┼íuje povpre─Źje.

Viri:

Page 1 of 2012345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin