Tag: orografija

Januar je bil letos marec. No, skoraj marec, temperaturno gledano. Bil je zagotovo med najtoplejšimi januarji v zgodovini meritev temperature. Na vremenski postaji Enomarket Kojsko v Goriških brdih je s povprečjem 6,5°C zasedel drugo mesto, takoj za slavnim in ekstremno namočenim januarjem leta 2014, ki pri 7°C uživa v udobnem prestolu temperaturnih rekorderjev. Povprečje postaje za januar znaša 4,5°C. In zakaj marec, se sprašujete? Zato ker je v 80-ih na vremenski postaji ARSO v Vedrijanu marčevsko povprečje znašalo 7,9°C. Ni bilo bistveno topleje od letošnjega januarja, kajne!?

Če zime v januarju ni bilo na spregled, nas je ponovno obiskala februarja. Mesec je medtem, kot to pišemo, še v teku in najhladnejši dnevi šele prihajajo, vseeno pa nam je že ponudil kar nekaj mraza in sneženja. Obilne padavine v začetku meseca so predvsem v hribe severne Primorske prinesle debelo snežno odejo. Na Banjški planoti in v Lokovcu je padlo med 40 in 60 cm snega, snežna odeja se je nato ob občasnih padavinah še debelila, oziroma vsaj obnavljala.

Obilna snežna odeja v Gorenjem Lokovcu ter visoki zameti, ki so nastali ob pogosti burji. Ta je pihala tudi ob tokratnem obisku mrazišča. Sonce na levi sliki sije skozi fensko jasnino, sicer so iz orografske oblačnosti naletavale snežinke, burja je suh sneg dvigovala in oblikovala vedno nove zamete. Vremenske razmere so izziv za vzdrževalce cest, saj je potrebno novonastale zamete plužiti vsake dve uri, da se ohranja prevoznost cest:

 

Dno mrazišča ‘Na Dolin’ z debelo snežno odejo. Senzor meri temperaturo 1,7 m nad tlemi. Sprva je bil postavljen na višino 2 m, a se je ta razdalja od tal zmanjšala z debeljenjem snežne odeje zaradi sneženja in nanosov snega v dno kotanje z vetrom. Senzor nima radiacijskega ščita. V februarju ob jasnih dneh sonce za dve uri okoli popoldneva obsije dno mrazišča. Izmerki dnevnih temperatur so zato netočni:

 

Konec decembra smo z meritvami v Banjških mraziščih prenehali, senzorje pa smo ponovno postavili na mesta skupaj s prvim februarskim snegom. Večinoma oblačno vreme v prvi dekadi februarja ni postreglo s kaj prida mraza. V Lokovcu se je do -17°C ohladilo 4. februarja zvečer, na Banjšicah pa je bila najhladnejša noč 6. februarja, ko smo izmerili -16°C.

Na ugodne pogoje za ohlajanje smo morali čakati skoraj do sredine druge dekade meseca. 14. februarja ob polnoči se je ozračje vendarle umirilo, veter je ponehal, oblaki so se umaknili in temperature so hitro strmoglavile globoko pod ledišče. Velja sicer opozoriti, da je bila zračna masa nad našimi kraji nekoliko toplejša kot v času decemberskih rekordov. Vseeno je mirna noč z zelo nizko zračno vlažnostjo in transparentnim ozračjem omogočila novo rekordno znamko v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu. Na dnu mrazišča, na nadmorski višini 810 m smo zjutraj, pred sončnim vzhodom izmerili -25,5°C. Isto noč je Tmin na bližni vremenski postaji Dolgi Laz znašal -4,9°C. Razlika med temperaturo v mrazišču in izven njega je torej znašala velikih 20,6°C. Kot je razvidno iz grafa poteka temperature se je ohlajati pričelo relativno pozno, šele po polnoči, ko se je oblačnost umaknila.

Vremenska situacija nad Evropo 14. februarja zjutraj ter potek temperature v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu:

 

Manj ugodna za ohlajanje je bila naslednja noč na 15. februar. Čeprav jasno ozračje z nizko zračno vlago ni predstavljalo ovire, je zrak v mrazišču občasno premešala šibka burja, ki je pihala celo noč in s tem delno zavirala ohlajanje. Na vremenski postaji Dolgi Laz je v sunkih potegnilo do 30 km/h. Nad našimi kraji se je še zadrževal hladen zrak, v Dolgem Lazu je Tmin znašal -5°C. Ker je mrazišče ‘Na Dolin’ in na splošno Lokovec v dokaj neprevetreni dolini, veter ni imel večjega upliva na proces ohlajanja. Na grafu so sicer vidne motnje ohlajanja zaradi vetra, vseeno je bilo zjutraj doseženih zavidljivih -25°C.

Vremenska situacija nad Evropo 15. februarja zjutraj ter potek temperature v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu:

 

Noč na 16. februar je bila prav tako zanimiva, saj je ob jasnem in suhem ozračju tudi veter ponehal. Žal se je najhladnejši zrak to noč že umaknil proti vzhodu. V Dolgem Lazu je bilo zjutraj le -3°C, v mrazišču pa se je ohladilo le še do -18,5°C. Je pa noč bila zanimiva iz vidika trajanja inverzije. Temperaturni obrat se je v mrazišču namreč ohranjal kar 15 ur, od 17h popoldne do 9h zjutraj naslednjega dne.

 

Mrazišče na Banjšicah tokrat ni postreglo z novim rekordom. V noči na 14. februar se je ohladilo le do -20,5°C, bližnja vremenska postaja v Okroglem je medtem zabeležila -5,1°C. Nekoliko toplejša zračna masa kot ob decembrskem rekordu, ko smo izmerili -24°C, ima kot kaže velik vpliv na minimalno temperaturo na dnu mrazišča. Za nove rekordne izmerke, bo najbrž potreben veliko hujši mraz tudi izven mrazišča.

Široka, odprta Banjška planota je zelo izpostavljena vetrovom. Burja v noči na 15. februar je izrazito vplivala na temperaturno inverzijo v mrazišču. Jezero hladnega zraka je veter ponoči pogosto premešal, kar se lepo vidi na skokih temperature na grafu. Tmin je bil skromnih -16,5°C.

Mirno ozračje naslednjo noč je dalo stabilno inverzijo, a zaradi toplejše zračne mase pod -14,5°C ni šlo.

Grafi poteka temperature v mrazišču na Banjšicah za dneve med 14. in 16. februarjem:

   

Banjška planota pozimi ni zanimiva le iz vidika nizkih temperatur. Pomembno jo sooblikuje tudi primorska burja. Ta na vrhovih grebenov pogosto presega hitrosti 100 km/h. V dnevu s šibko do zmerno burjo smo denimo na vrhu grebena Slemena izmerili sunek 70 km/h. Burja gradi zamete, na privetrnih travnikih pogosto odnese vso snežno odejo, tako da se pokaže golo travinje, kjer se sneg odlaga, pa nastajajo debeli zameti (slika levo). Ob burji je planota večinoma izven orografske oblačnosti, v katero je zavita Dinarska pregrada. Včasih oblačnost pokrije le severne dele planote in Lokovec. Iz oblačnosti naletavajo snežinke, na drevesih nastane ivje. Pogled proti oblačni gmoti vzhodno od Banjšic je na sliki desno:

 

Snežne zavese iz orografske oblačnosti na severnem delu Banjške planote (levo). Nastajanje orografskih oblakov nad grebenom Slemena (desno). Ko se zrak ob pregradi dviga, se ohlaja. Višek vodne pare pri tem kondenzira, nastanejo oblaki. Na drugi strani pregrade se zrak spušča in segreva, vodne kapljice izhlapevajo, oblaki se posušijo:

 

Ob burji pogosto lahko občudujemo virge. Gre za padavine iz oblakov, ki ne dosežejo tal, saj se zaradi zelo suhega ozračja posušijo, oziroma izhlapijo na poti proti tlom. Nekaj posebno lepih primerkov smo lahko opazovali nad Banjško planoto 19. februarja:

 

Meritve v mraziščih Banjške planote še naprej dajejo zanimive rezultate. Še vedno nismo bili deležni mirne noči z zelo mrzlo zračno maso. Mogoče jo dobimo v zaključku februarja, zato vas vabimo, da redno spremljate nove objave na naši spletni strani, kjer vas bomo obveščali o morebitnih novih temperaturnih rekordih.

Viri:

Italijanska pokrajina Ligurija je že drugič v tednu dni doživela katastrofalne poplave. Dogajanje je bilo na las podobno tistemu, ki je 25/10/2011 prizadelo mestece Brugnato, le da se je ujma tokrat razbesnela nekoliko severneje, prav nad pol milijonskim glavnim mestom pokrajine, Genovo. Na mesto je padlo preko 500 mm dežja v vsega nekaj urah. Močno je narasla reka Bisagno, ki Genovo loči na vzhodni in zahodni del. Posledice so bile ponovno katastrofalne, saj je 6 ljudi v poplavah izgubilo življenje, med žrtvami sta bila tudi 2 otroka.

Tako kot pred tednom dni, se je tudi tokrat iz Atlantika Sredozemlju približevala hladna fronta. Pred njo je v Sredozemlju pihal močan JV veter, ki se je v Ligurijskem zalivu srečal s tramontano, ki je pihala s celine. To je sprožilo nastanek močnih predfrontalnih neviht. Ker je bila konvergenca stacionarna, so se nevihte obnavljale na istem mestu več ur. Posledično je prišlo do velikih akumulacij padavin in poplav.

Sinoptična situacija:

Estofex – European Storm Forecast Experiment je območje Ligurije ponovno uvrstil v drugo stopnjo ogroženosti ‘Level 2’ za močne padavine. To je hkrati tudi najvišja Estofex-ova stopnja za padavine. Poleg tega so opozarjali tudi na možnost pojava vodnih tromb, oziroma tornadov.

Dogajanje v Liguriji sem spremljal skupaj z Markom Korošcem, zato tokratno poročilo prihaja iz prve roke. Noč je bila do okoli 4:00 zjutraj razmeroma mirna. Nekaj razelektritev se je občasno pojavilo na morju, bilo je tudi nekaj dežja, a nič pretresljivega. Ob 4:00 po lokalnem času je nad polotokom Portofino nastala nevihta linija. Pojavljale so se pogoste razelektritve, katere smo fotografirali z lokacije vzhodno od polotoka.

CG razelektritve nad Portofinom:

Nevihtna linija je na tem mestu vztrajala vse do 9:00 po lokalnem času, ko se je začela pomikati nad Genovo. Nevihte so nastajale na konvergenci nad morjem, padavine pa so se še dodatno krepile nad celino, zaradi orografskega dviga ob visokih hribih nad obalo Ligurije. Zjutraj se je nastajanje oblačnosti nad kopnim zaradi orografskega dvigovanja lepo videlo:

Skupaj z linijo smo se tudi mi pomaknili proti Genovi. Nalivi so bili vse močenjši, linija pa vse bolj aktivna. Konvergenca se je krepila. Močan široko (jugovzhodnik) je skrbel za obilen dotok toplega in vlažnega zraka v nevihte. Okoli 1500 J/kg CAPE-a, je skupaj z 50 vozli DLS-ja in povečano heličnostjo zaradi konfiguracije terena okoli ligurijskega zaliva nudilo ugodne pogoje za nastanek supercelic. Močan strig pri tleh pa je nudil tudi pogoje za nastanek kakšnega tornada.

Konvergenca pred Genovo ob 12z, kot jo je videl Aladin:

Nevihtna linija na satelitskem posnetku v vidnem spektru:

Nevihtna linija na IR satelitski sliki in temperatura vrhov oblakov:

Radarska slika nevihtne linije nad Genovo:

Kmalu je prišlo do nastanka prve supercelice, ki se je hitro pomikala preko zaliva nad Genovo. Trenutek za tem je že sledila naslednja. Supercelice so na konvergenci nastajale ciklično, druga za drugo. Iz wall cloud-ov so se pogosto spuščali oblaki, za katere ni bilo mogoče zagotovo reči, ali gre za funnel clouds, ali samo scud clouds.

Pogled na nevihtno linijo pred Genovo. Supercelice so nastajale ciklično in preko ligurskega zaliva potovale nad Genovo, kjer je prihajalo do silovitih nalivov:

Vendarle je ena od celic (ob 12:20 po lokalnem času) spustila prepričljiv funnel, ki pa je bil žal zavit v dež. Fotografija Marka Korošca jasno kaže, da je prišlo do dotika tal. V tem primeru je šlo za ‘stovelpipe tornado’, oziroma tornadno vodno trombo:

Odločili smo se za pomik bližje nevihtni liniji, da bi imeli boljši pogled na morebiten nastanek novih funnel cloud-ov. Kmalu smo ga ugledali. Ker nismo imeli najboljše lokacije, smo lahko fotografirali le njegov zgornji del. Ali je prišlo do dotika tal, ne moremo potrditi. Sledil je pomik še bližje liniji, na boljšo lokacijo, kjer nam je vendarle uspelo. V neposredni bližini je za nekaj trenutkov nastal nov, tokrat ‘rope tornado’, oziroma tornadna vodna tromba. Ni se uspel v celoti kondenzirati, vseeno se na fotografiji lepo vidi dvigovanje vode na gladini, kjer se je dotaknil tal:

Le nekaj trenutkov kasneje je bil prav nad nami nov rotirajoč wall cloud s funnel cloud-om, ki pa se ni dotaknil tal. Dinamika je bila izjemna, rotacija več kot očitna. Prečno na funnel je nastal še en vrtinec v horizontalni smeri. Za wall cloud-om nas je povozil silovit RFD. Sunki vetra so dosegali hitrosti okoli 100 km/h. Spet smo se pomaknili proti vzhodu, proč od linije. Opazovali smo še izjemno rotacijo celotnega sistema, nato se je nevihtna linija ob 15:00 po lokalnem času pomaknila proti zahodu, proč od Genove.

Vso dinamiko neviht je ujela tudi kamera Marka Korošca. Oglejte si odličen video:

Več fotografij je v GALERIJI!

Odveč je poudarjati, da so vse te številne supercelice pomenile katastrofo za Genovo, kjer so spuščale velike količine padavin. V nekaj urah je padlo na postaji Quezzi preko 550 mm dežja, na postaji Vicomorasso pa 460 mm. Tudi druge vremenske postaje v Genovi so namerile od 200 do 300 mm dežja. Tako so akumulacijo v 12 in 24 urah videle vremenske postaje v Liguriji:

Absolutna zmagovalka po količini padavin je vremenska postaja v Genovski četrti Quezzi, ki je zabeležila preko 550 mm dežja. Med 13:00 in 14:00 je padlo kar 158 mm, v eni minuti pa impresivnih 9,8 mm padavin:

Skoraj 400 mm je zabeležila tudi postaja na Genovski univerzi:

Kot že rečeno, je močno narasla reka Bisagno, ki teče skozi mesto. V roku 20 minut je prestopila bregove in poplavila mesto. Mnoge je ujela nepripravljene. Nekaj ljudi je odnesla s seboj, med njimi žal tudi majhna otroka. Sami v mesto nismo hodili. Policija je hitro blokirala dostop do prizadetega območja. Zaradi vonja po plinu, so morali zapreti dotok plina in izklopiti elektriko v prizadetih delih mesta. Nekaj videoposnetkov in fotografij besnečih voda in kaosa v središču Genove si lahko ogledate na spodnjih povezavah.

Video:

http://www.youtube.com/watch?v=dy0xwazRwnI&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=-F3gmpFibuw
http://www.youtube.com/watch?v=PuD1HlBDDOg
http://www.youtube.com/watch?v=mkLeeF289jw
http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=aJLb2rg_Ztg
http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=bLpXkTC8_K8

Fotografije:

http://img231.imageshack.us/img231/3359/20111104155451.png
http://imageshack.us/g/443/041120111217.jpg/

Ob minulih poplavah v Brugnatu, ki so zahtevale kar 10 življenj, smo zapisali, da se moramo iz takih situacij vsi nekaj naučiti, da v prihodnje ne bi bilo več smrtnih žrtev. Le teden dni kasneje je identična situacija zahtevala 7 življenj. Kje je razlog? Mar ne bi lahko preprosto zaprli del mesta, ki je neposredno ob hudourniški reki in njenih pritokih? Ne bi lahko zaprli šole na ta dan in se izognili žrtvam med otroki? Ulice Genove in okoliških mest so bile dan pred katastrofo posejane z opozorili in rdečimi alarmi, ki so opozarjali na nevarnost poplav. Pa ni nič pomagalo. Županja Genove je naslednji dan v medijih dala izjavo, da poplav sploh niso pričakovali! Res ne? Vsi so/smo vedeli, kaj bo, le nihče ni nič ukrepal. Toda, če gremo brati italijanske medije, hitro ugotovimo, da to ni osamljen primer, ali problem zadnjih tednov. Problem s poplavami reke Bisagno se v Genovi vleče že vse od leta 1970, ko je reka zadnjič poplavila v tako velikem obsegu. Reka preprosto ni dovolj urejena, da bi bila sposobna požreti tako ogromno količino vode, odgovorni pa se že več kot 40 let ne morejo zmeniti, kako bi jo sanirali. Kot kaže se prav tako ne morejo zmeniti, kako poskrbeti za varnost ljudi v mestu in njegovi okolici. V soboto, dan po katastrofi so sicer zaprli šole in dele mesta, ki jih je hudournik poplavil, ampak tedaj je bilo že prepozno. Tako lahko zaključimo, da se odgovorni iz teh situacij nič ne naučijo, oziroma ne ukrepajo ko je to potrebno. Posledice pa seveda nosijo ljudje in celo otroci.

V Liguriji je tudi v naslednjih dneh še deževalo. Akumulacija padavin je na mnogih vremenskih postajah v Genovi izjemna. Tu so količine padavin, ki so jih v obdobju od 01/11/2011 do 09/11/2011 zabeležile vremenske postaje na tem območju:

  • Quezzi: 870,3 mm
  • Oregina: 603,9 mm
  • Marassi: 582,2 mm
  • S. Fruttuoso: 518,9 mm
  • Quarto Alto: 441,7 mm
  • Quinto: 384,6 mm
  • Paleocapa: 367,7 mm

Za WineAndWeather.net in WeatherPhotos.net chasala, zbrala, uredila in objavila Danijel Konjedic in Marko Korošec.

Viri:

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin