Tag: okroglo

V Sloveniji v okviru Slovenskega meteorolo┼íkega foruma potekajo meritve temperatur v mrazi┼í─Źih Alp in Dinaridov. V Zahodni Sloveniji takih meritev doslej ni bilo veliko, oziroma so bile omejene na mrazi┼í─Źa Trnovske planote. Zato smo se na WineAndWeather.net v zadnjih letih lotili┬ámeritev temperatur v mrazi┼í─Źih Banj┼íke planote. Cilj je ugotoviti, kako nizko lahko pade temperatura na tej kra┼íki planoti, polni kotanj, vrta─Ź in uval. Prvi rezultati┬ádosedanjih meritev so predstavljeni v spodnjem ─Źlanku.

MRAZIŠČA

Mrazi┼í─Źa so obmo─Źja, kjer se v jasnih in mirnih no─Źeh temperatura zraka spusti precej ni┼żje kot v okolici na podobni nadmorski vi┼íini (Ortar, 2011). Gre za konkavne reliefne oblike, ki segajo od majhnih, nekajmetrskih kotanj do ve─Źkilometrskih kra┼íkih polj. Najpogosteje jih najdemo v kra┼íkem svetu. Gre za obmo─Źja pogostega mraza┬á(Verta─Źnik, 2009).

Obi─Źajno temperatura zraka z vi┼íino pada, lahko pa tudi nara┼í─Źa. Temu pojavu pravimo temperaturni obrat, ali inverzija. Nastane v jasnih no─Źeh kot posledica negativne sevalne bilance, zaradi katere se tla in zrak nad tlemi ohlajajo. V kotanje in doline se steka hladnej┼íi zrak z okoli┼íkih pobo─Źij in tam zastaja. Ta pojav je najbolj izrazit v mrazi┼í─Źih.

─îasovni potek temperature v mrazi┼í─Źu je na tipi─Źen jasen in miren┬ádan slede─Ź. Po popoldanskem temperaturnem maksimumu se pri─Źnejo tla in zrak ob spu┼í─Źanju Sonca proti obzorju hladiti.┬áV ─Źasu son─Źnega zahoda je hitrost ohlajanja najve─Źja. S kopi─Źenjem ohlajenega zraka se v mrazi┼í─Źu debeli jezero hladnega zraka in s─Źasoma se za─Źne hladen zrak prelivati prek najni┼żjih robov (iztokov) mrazi┼í─Źa. Tekom no─Źi se ohlajanje umirja, temperatura dose┼że najni┼żjo vrednost pribli┼żno ob son─Źnem vzhodu. Ko sonce obsije ve─Źji del mrazi┼í─Źa, se temperatura nekaj ur hitro dviguje. Po razkroju jezera hladnega zraka, se prej ujeta zra─Źna masa v mrazi┼í─Źu pri─Źne me┼íati z okoli┼íkim zrakom, nara┼í─Źanje temperature se skoraj ustavi (Verta─Źnik, 2009).

S Sloveniji je najbolj znano mrazi┼í─Źe Babno Polje, kjer je bil izmeren uraden slovenski rekord v minimalni temperaturi, ki zna┼ía -34,5┬░C. Neuradni slovenski rekord je bil izmerjen 9. januarja 2009 v mrazi┼í─Źu Mrzla Komna, ko se je ┼żivo srebro spustilo kar do -49,1┬░C (Verta─Źnik, 2009).

Mrazi┼í─Źa pod Sne┼żnikom (1796 m), od leve proti desni Velika in Mala Kolobarnica ter Smrekova Draga, v katerih zaradi pogostega mraza opazimo tudi rastlinski obrat. Na robovih mrazi┼í─Źa je gozd, ki ni┼żje prehaja v ru┼íevje ter nazadnje v travnat svet. V ozadju pod meglo Lo┼íka dolina┬áter desno zasne┼żeno Babno polje (slika levo). Na sliki desno mrazi┼í─Źe Travni┬áDolci┬ápod Sne┼żnikom:

Mrazi┼í─Źe Mrzla Komna na Lepi Komni, slovenski temperaturni rekorder z -49,1┬░C┬á(levo) ter mrazi┼í─Źe Hribarice nad Dolino Triglavskih jezer, najvi┼íje le┼że─Źe mrazi┼í─Źe v Sloveniji, kjer se opravljajo meritve temperature (slika desno). V zimi 2006/2007 so tu izmerili -36,5┬░C (Verta─Źnik, 2009):

Na Komni je poznano mrazi┼í─Źe tudi Planina Govnja─Ź z┬ánajni┼żjo izmerjeno temperaturo┬á-41┬░C (slika levo) (Verta─Źnik, 2009), eno ve─Źjih mrazi┼í─Ź┬ápa so Krnska jezera,┬átorej kotlina med zgornjo postajo tovorne ┼żi─Źnice in pobo─Źjem nad velikim Krnskim jezerom (slika desno):

 

Krnska jezera pozimi, ko je dno doline ve─Źinoma v senci. Jezera zamrznejo, ob sne┼żenih zimah so pokrita z debelo sne┼żno odejo. Na sliki levo zaledenelo Krnsko jezero 2. januarja 2016. Na hud mraz ka┼że tudi prisotnost velikih kristalov povr┼íinskega sre┼ża na┬ásne┼żni odeji, ki nastane kot posledica sublimacije vodne pare na podhlajenih tleh┬á(slika desno):

 

BANJŠKA PLANOTA

Banj┼íka planota je zakrasel planotast svet, ki le┼żi med spodnjo So┼íko dolino in spodnjim tokom reke Idrijce, na nadmorskih vi┼íinah med 620 in 1071 m (Wikipedija). Med kra┼íkimi pojavi, ki jih najdemo na Planoti na┼ítejmo brezna, po┼żiralnike, ┼ítevilne vrta─Źe, ki so pogostej┼íe predvsem na vzhodnem in severnem delu planote (Lokovec) ter┬ákotlinasto┬ádno planote┬á(okolica vasi Banj┼íice). Iz temperaturnega vidika so zanimive predvsem zadnje omenjene, vrta─Źe v Lokovcu ter ob┼íirno dno planote na Banj┼íicah, po katerem so razporejeni ┼ítevilni po┼żiralniki. Povr┼íinskih vodotokov ve─Źinoma ni, oziroma se ob padavinah pojavljajo le manj┼íi poto─Źki, ki izginjajo v omenjenih ponikvah.

Levo pogled na osrednji del Banj┼íke Planote z vrha Goleka (819 m), desno pogled proti kravji farmi in dnu mrazi┼í─Źa, kjer smo opravljali meritve:

 

MERITVE NA BANJŠKI PLANOTI

Mrazi┼í─Źe pri kmetiji Princ

Z meritvami temperature na Banj┼íki planoti smo za─Źeli ┼że leta 2014 v vrta─Źi pri kmetiji Princ na skrajnem severu Planote. Lokacija ni postregla s┬ápri─Źakovanimi nizkimi temperaturami, saj je bila izpostavljena izrazitim no─Źnim pobo─Źnim vetrovom, ki so┬áprepre─Źevali razvoj jezera hladnega zraka.┬áNajni┼żja izmerjena vrednost na dnu vrta─Źe┬áje bila -15┬░C.

V za─Źetku leta 2017 smo z meritvami poizkusili na nekaterih novih lokacijah v Lokovcu ter na Banj┼íicah. Od ve─Ź┬ápreizku┼íenih lokacij smo┬ákasneje meritve ohranili le na dveh, ki sta pokazali najve─Źji potencial. V Gorenjem Lokovcu v sestavljeni vrta─Źi z lokalnim imenom ‘Na Dolin’ z dnom na 810 m n.m.v. in globino le nekaj ─Źez 10 m in┬áiztokom iz mrazi┼í─Źa┬ápora┼í─Źenim s smrekovim gozdom, ki┬á┼íe dodatno zadr┼żuje hladen zrak┬áter na dnu Banj┼íke planote ob kravji farmi na 674 m n.m.v. z globino 41 metrov. Meritve so potekale na vi┼íini 2 m nad tlemi s temperaturnimi senzorji z datalogerjem, znamke┬áMaxim ibutton DS1922L. Interval meritve je bil 10 minut. Meritve smo opravljali le v obdobjih, ko so bile napovedane nizke temperature in jasne, mirne no─Źi s sne┼żno odejo na tleh. Izmerjene temperature v mrazi┼í─Źih smo nato primerjali s temperaturami na vremenskih postajah v neposredni bli┼żini mrazi┼í─Ź. Temperature iz Lokovca smo primerjali s temperaturami na vremenski postaji Dolgi Laz (888 m n.m.v.), temperature iz Banj┼íic pa z vremensko postajo Okroglo (770 m n.m.v.).

REZULTATI MERITEV IN RAZPRAVA

Prve poskusne meritve na obeh lokacijah so potekale med 6. in 8. januarjem 2017. V no─Źi iz 6. na 7. januar se je temperatura v Lokovcu spustila do -23┬░C, na Banj┼íicah do -17┬░C. V istem terminu je bila na vremenski postaji┬áOkroglo izmerjena minimalna temperatura -9,1┬░C. No─Ź ni bila popolnoma mirna, saj je burja motila ohlajanje predvsem na Banj┼íicah, medtem ko je v Lokovcu za─Źetek le tega zamaknila v ve─Źer. Na tleh ni bilo sne┼żne odeje, ki bi pove─Źala radiacijo in s tem ohlajanje.

Pot do mrazi┼í─Źa ‘Na Dolin’ s smrekovim gozdom, ki pora┼í─Źa iztok iz mrazi┼í─Źa┬á(levo) in zgornji del sestavljene vrta─Źe (desno) dne 9. januarja 2017:

 

Dno mrazi┼í─Źa na 810 m n.m.v. (levo) in monta┼ża senzorja ibutton na leseno lato (desno). Pri meritvah nismo uporabljali radiacijskih zaklonov, ki bi ┼í─Źitili senzorje pred toploto son─Źnih ┼żarkov, saj so nas zanimale predvsem no─Źne in jutranje temperature pred son─Źnim vzhodom. Poleg tega je dno mrazi┼í─Źa ‘Na Dolin’ cel dan v senci:

 

Na naslednje potencialno┬ázanimivo obdobje za meritve smo morali ─Źakati do decembra.┬áTa je bil vremensko dinami─Źen s ┼ítevilnimi prehodi front, obilnimi padavinami ter izmenjavanjem toplega, ju┼żnega vremena ter hladnega vremena s sne┼żno odejo. V Lokovcu je sne┼żna odeja v prvi polovici meseca dosegla vi┼íino okoli 30 cm, na Banj┼íicah pa najve─Ź 10 cm.

Rekodno┬ánizko temperaturo┬ásmo┬áizmerili v no─Źi┬áiz 9. na 10. december.┬á8. decembra zve─Źer je na┼íe kraje pre┼íla hladna fronta, na Banj┼íki planoti je zapadlo 10 cm snega, v Lokovcu 15 cm. Tam je ┼że bilo okoli 15 cm podlage od prej┼ínjega sne┼żenja, tako je skupna vi┼íina sne┼żne odeje dosegla 30 cm. Meja sne┼żenja se je na severnem Primorskem spustila do 400 m n.m.v. Do jutra je pihala ┼íibka do zmerna burja, ki je ─Źez dan ponehala. Popoldne se je razjasnilo, nastale razmere so bile ugodne za no─Źno ohlajanje v mrazi┼í─Źih.

Pogled na sne┼żno mejo nad So┼íko dolino 9. decembra 2017 zjutraj. V grebenu nad dolino skrajno levo Korada (812 m), desno greben Kanalskega Kolovrata. V ozadju se vidijo italijanski Dolomiti ter bli┼żajo─Źa se razjasnitev (slika levo). Desno popoldansko sonce v Dolgem Lazu (Po─Źitni┼íka hi┼ía Alviva – slika desno) s spodnjimi bohinjskimi gorami v ozadju:

 

Vremenska situacija nad Evropo┬áv no─Źi iz 9. na 10. december. Hladen zrak se je v drugem delu no─Źi ┼że umikal, pri─Źel je pihati JZ veter, povezan z novo vremensko motnjo. Temperatura na 850 hPa se je pono─Źi gibala med -5 in -6┬░C:

 

Ohlajanje se je pri─Źelo v ─Źasu son─Źnega zahoda, temperatura je hitro padla, na Banj┼íicah z 0┬░C na -17┬░C, ‘Na Dolin’ v Lokovcu iz -7┬░C na -14┬░C.┬áZgodaj zve─Źer┬áje bilo ohlajanje za─Źasno zaustavljeno, na Banj┼íicah se je celo ogrelo do -13┬░C. Vzrok je bil v nastanku zavetrne obla─Źnosti na ju┼żni strani Alp ob vi┼íinskih severozahodnih vetrovih.┬áKo se je ponovno razjasnilo, se je ohlajanje nemoteno nadaljevalo. Minimalne temperature so bile izmerjene hitro po polno─Źi. Na Banj┼íicah┬áse je ┼żivo srebro spustilo┬ádo -24┬░C, v Lokovcu do -23,5┬░C. V nadaljevanju no─Źi je temperatura bolj ali manj stagnirala, okoli 4:30 zjutraj pa je┬á┼że zapihal jugozahodnik pred bli┼żajo─Źo se vremensko motnjo in┬áprepihal mrazi┼í─Źa ter┬árazkrojil jezero hladnega zraka. Ob tem smo zabele┼żili izjemne temperaturne hode, na Banj┼íicah se je┬átemperatura v petih urah dvignila za 23,5┬░C.

Potek temperature na Banj┼íicah v no─Źi iz 9. na 10. december:

Potek temperature v Gorenjem Lokovcu v vrta─Źi ‘Na Dolin’. Vpliv obla─Źnosti v prvem delu no─Źi je bil manj opazen.┬áTemperatura je na tej lokaciji ostala pod -20┬░C kar 10 ur (19:00 – 5:00):

Popoldne 10. januarja je pri─Źelo sne┼żiti, do polno─Źi je padlo 10 cm snega, nato se je zaradi mo─Źnega jugozahodnika ogrelo, sneg je pre┼íel v de┼ż. V slabih 48 urah┬ásta topel veter in mo─Źan de┼ż pobrala┬ávseh 30 cm sne┼żne odeje. Po 15. decembru je bilo ┼íe nekaj no─Źi z ugodnimi pogoji za ohlajanje v mrazi┼í─Źih, podatki so predstavljeni v tabelah spodaj. Za primerjavo so dodane tudi minimalne izmerjene temperature na vremenskih postajah izven mrazi┼í─Ź.

Mo─Źno sne┼żenje 10. januarja zve─Źer, preden je pri─Źelo de┼żevati:

 

Tabele minimalnih zabele┼żenih temperatur v mrazi┼í─Źih Banj┼íice ter Na Dolin ter primerjava z bli┼żnjimi vremenskimi postajami v Okroglem in v Dolgem Lazu med 16. in 25. decembrom. Z rumeno, oziroma belo barvo so ozna─Źene dnevne minimalne temperature, ki so bile izmerjene zve─Źer. Na Banj┼íicah smo senzor pobrali 24. decembra, zato podatka o minimumu 25.12. ni:

 

ZAKLJU─îEK

Rezultati meritev so pokazali, da imata obe lokaciji dober potencial za zelo nizke temperature. Rekordni no─Źi navkljub je potrebno poudariti, da pogoji niso bili idealni. V prvem delu no─Źi je ohlajanje zmotila obla─Źnost, v drugem delu pa je jugozahodnik preme┼íal zra─Źne plasti in popolnoma razkrojil inverzijo. Zra─Źna masa nad nami ni bila ekstremno mrzla. Na Okroglem je bil v rekordni no─Źi izmerjen Tmin -4,2┬░C, v Dolgem Lazu pa -5,9┬░C, kar je precej topleje kot v nemirni januarski no─Źi, ki smo jo omenjali v za─Źetku tega poro─Źila. Domnevamo, da so v obeh mrazi┼í─Źih mo┼żne ┼íe ni┼żje temperature,┬á┬á─Źe se le poklopijo vsi dejavniki, se pravi mirna, jasna no─Ź s sne┼żno odejo na tleh in dovolj mrzla zra─Źna masa nad na┼íimi kraji. Zato bomo ob podobnih situacijah nadaljevali z meritvami.

VIRI

Na kratko povzemimo dogajanje na prazni─Źni dan 1. maja. Zahodno od nas smo imeli vi┼íinsko jedro hladnega zraka, ki je vplivalo na pove─Źano nestabilnost pri nas. Mo─Źne nevihte s hudimi nalivi se se pojavljale v italijanski pokrajini Emilia Romagna ter v zahodni Bene─Źiji. Pri nas so bili pogoji za nastanek neviht razmeroma ugodni, saj smo imeli okoli 30 vozlov DLS-ja, ki se je pokrival s 500 do 1000 J/kg CAPE-a. Pri tleh so preko Furlanije in zahodne Slovenije pihali ┼íibki zahodni do jugozahodni vetrovi. Ve─Źina modelov se je strinjala s konvergenco nad Dinaridi, kjer je ob 18:00 po lokalnem ─Źasu pri┼ílo do eksplozivne konvekcije, kot je razvidno iz radarske slike:

Natan─Źneje bomo pokomentirali severni dve celici na radarski sliki. Zgornja je nastala nad Banj┼íko planoto, se pomikala proti severu in kmalu oslabela. Spodnja je nastala na hribih nad Ajdov┼í─Źino ter se na svoji poti proti severu mo─Źno krepila. Ko je bila nad ─îepovansko dolino, je radar pokazal najvi┼íje odboje, kar je lahko pomenilo le eno…to─Źo! Kmalu je pri┼ílo iz ─îepovana poro─Źilo o 2 cm debeli to─Źi. Celica se je nato pomaknila nad Banj┼íko planoto in naprej na Tolminsko in Kobari┼íko. Na njeni poti je ┼íe naprej padala to─Źa.

Radarska slika to─Źonosne celice nad Banj┼íko planoto:

Fotografije celice v trenutku ko je bila nad ─îepovansko dolino. Lepo se vidi nagnjen glavni steber updrafta, kar nakazuje na to, da je bilo prisotnega precej striga:

Kasneje je nad Trnovsko in Banj┼íko planoto nastalo ve─Ź novih celic, ki so se kmalu zdru┼żile v eno veliko multiceli─Źno nevihto. Nastajali so intenzivni nalivi z ob─Źasnimi razelektritvami. Ob 20:00 je postal njen outflow dominanten in zapihal je severovzhodnik preko So┼íke doline in Korade proti Gori┼íkih Brdom. Tam se je sre─Źal z zahodnikom, ki je ┼íe naprej pihal preko Furlanije. Nastala je konvergenca in zahodno od Gori┼íkih Brd so v zrak po─Źile nove celice. Pojavljalo se je kar precej razelektritev, medtem ko zaradi smeri potovanja neviht, kak┼ínih zanimivih struktur na fotografijah ni, vse so namre─Ź slikane v zadnji del.

Nevihte so se ob 20:40 iz Goriških Brd razširile naprej proti Vidmu (Udine):

Tam so se ┼íe pojavljali mo─Źni nalivi in pogoste CG razelektritve. Okoli 21:30 je dogajanje povsem zamrlo.

Viri:

Status: Preveri datum zadnje osve┼żitve podatkov na spodnji povezavi!

Dostop do podatkov:
http://www.okroglovreme.com/

Lokacija:

Prika┼żi ve─Źji zemljevid

Opis postaje in vasi Okroglo:

Tokrat opis vremenske postaje, ki ne spada neposredno med postaje na Wineandweather.net, a ker lastnika dobro poznamo in ker je postaja na zelo zanimivi lokaciji, je prav, da jo opišemo.

Postaja je postavljena v vasi Okroglo, na severnem delu Banj┼íke planote, na nadmorski vi┼íini 770 m.n.v. Vi┼íina je torej zelo podobna vremenski postaji na Koradi, vendar je tu klima nekoliko druga─Źna. Vpliv morja in s tem sredozemskega podnebja je manj┼íi, kraji tu so hladnej┼íi, kar se najbr┼ż ┼íe bolj kot pozimi, pozna poleti. Ker gre za obmo─Źje Dinarske gorske pregrade, so na tukaj┼ínji konvergenci poleti pogoste nevihte, zato bodo podatki iz te postaje zagotovo zanimivi za ljubitelje neviht. Pozimi ob mo─Źni burji so tu zabele┼żeni tudi ekstremni ob─Źutki mraza! Podatke meri postaja WS2355.

Vas Okroglo je pravzaprav manj┼íi zaselek na poti med Kalom nad Kanalom in Banj┼íicami in dejansko spada pod Kal nad Kanalom. Okolica je zanimiva me┼íanica pa┼ínikov in gozda. Doma─Źini na pa┼ínikih pasejo ve─Źinoma govedo za meso. Vas nudi lepe razglede na So┼íko dolino in Banj┼íko planoto, pogosti so prekrasni son─Źni zahodi v kombinaciji z neverjetnimi barvami.

Moramo omeniti tudi nekatere posebnosti kraja, ki se gotovo uvr┼í─Źajo med kulturno in naravno dedi┼í─Źino tega obmo─Źja. Severno od vasi, na pobo─Źju ki se dviguje med Okroglim in Kalom na Kanalu je pa┼ínik, na katerem so ┼ítevilni kupi kamenja, t.i. ┼íkrlice. Kamenje so na kupe nalo┼żili doma─Źini, ko so ─Źistili kamnja polne pa┼ínike, na tem kra┼íkem svetu. Seveda pa so se okoli teh kupov skal skozi desetletja in stoletja pojavile zanimive vra┼że, zgodbice in legende. Te najdete v knjigi “Let v lunino senco”, avtorjev Pavela Medve┼í─Źka in Rafaela Podobnika (zalo┼żba Taura, Nova Gorica, 2006).

Nekaj zimskih fotografij vasi Okroglo in njenih razgledov:

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin