Tag: odmerek

Mo─Źna oku┼żba grozdov z oidijem.

Nova rastna sezona se hitro bli┼ża in z njo ponoven boj z eno najnevarnej┼íih bolezni v na┼íih vinogradih, pepelovko vinske trte, oziroma┬áoidijem vinske trte (Uncinula necator). V Primorskih vinogradih se pri ┼íkropljenju proti tej bolezni ve─Źinoma zana┼íamo na napovedi Kmetijskih zavodov in prognosti─Źnih slu┼żb ter na priporo─Źene razmake med ┼íkropljenji, ki nam jih priporo─Źajo proizvajalci in prodajalci fitofarmacevtskih sredstev.

Toda nevarnost oku┼żbe se od lokacije do lokacije lahko mo─Źno razlikuje. Najbolj natan─Źen in racionalen na─Źin spremljanja razvoja bolezni ter┬áizbire ─Źasa varstva┬áje uporaba prognosti─Źnih modelov, ki temeljijo na┬á vremenskih spremenljivkah, kot so temperatura, padavine, zra─Źna vlaga, omo─Źenost lista ter fenofaza rastline. Vremenske spremenljivke pridobijo iz vremenskih postaj, ki so postavljene na reprezentativnih lokacijah znotraj vinogradov dolo─Źenega pridelovalnega obmo─Źja, za dolo─Źitev fenofaz pa je potrebno pregledovanje vinogradov na terenu s strani prognosti─Źne slu┼żbe. Iz teh podatkov izra─Źunajo verjetnost oku┼żbe.

Za bolj┼íe razumevanje prognoze oidija na podlagi vremenskih spremenljivk, bomo predstavili dva modela, ki so jih razvili na Univerzi Davis┬áv Kaliforniji. Predvsem prvi je ┼íiroko uporabljen v ┼ítevilnih pridelovalnih obmo─Źjih ┼íirom sveta, drugi pa je zanimiv za ekolo┼íke pridelovalce, ki┬áv sistemih varstva pred┬áoidijem vinske trte uporabljajo ve─Źinoma ┼żveplove pripravke.

OIDIJ VINSKE TRTE (razvojni krog)

Najprej spomnimo na nekaj osnovnih dejstev o razvojnem krogu oidija. Gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, ali v obliki kleistotecijev, spolnih trosi┼í─Ź glive.┬áV ve─Źini vinorodnih de┼żel je prevladujo─Źa oblika prezimovanja kleistotecij. Askospore dozrijo pozno poleti, ko padejo na oku┼żeno zeleno tkivo, od koder so odne┼íene s pomo─Źjo vode na trajne dele rastline (deblo, kordoni), kjer prezimijo. V toplih zimskih in spomladanskih dneh, ko je na voljo dovolj vlage, kleistoteciji po─Źijo in sprostijo askospore, katere se zapi─Źijo in pri─Źnejo brsteti na spodnji strani listov. Nespolni trosi, konidiji, nastanejo 7 do 10 dni po primarni oku┼żbi z askosporami. Konidiji se nato tvorijo celotno rastno dobo, dokler za to obstajajo ugodne temperature med 21 in 29,5┬░C.

─îe gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, mladike poka┼żejo bolezenske znake hitro po brstenju. Na takih obolelih mladikah nastajajo konidiji, ki povzro─Źajo nove sekundarne oku┼żbe. Bolezenska znamenja so spomladi redko opa┼żena, ─Źe temperature presegajo 26,5┬░C, toda pri temperaturah med 21 in 29,5┬░C se bolezenska znamenja pojavijo hitro po brstenju. Pri temperaturah med 15 in 20┬░C je pojav bolezenskih znamenj zakasnjen.

Nespolne spore – konidiji (oidiji).

VARSTVO

Varstvo je potrebno opravljati vso rastno dobo, uspe┼ínost je v veliki meri odvisna od zmanj┼íanja koli─Źine inokuluma zgodaj v rastni dobi ter v uspe┼ínem zatiranju nadaljnjih oku┼żb. ─îas prvega tretiranja je odvisen od fungicida, ki ga uporabimo, fenofaze rastline in potencialne oku┼żbe. Vlaga iz megle, ali de┼żja deluje kot spro┼żilec za spro┼í─Źanje askospor in takoj po brstenju pride do oku┼żb na zelenem tkivu, ko temperatura prese┼że 10┬░C. V tem ─Źasu opravimo ┼íkropljenje s kontaktnimi sredstvi ─Źimprej, kot je mogo─Źe, da prepre─Źimo nastanek nespolnih trosov, konidijev. V popolnoma suhem vremenu je nevarnost za oku┼żbo bistveno manj┼ía. Raziskave so pokazale, da je pred uporabo drugih fungicidov priporo─Źljiva uporaba ┼żveplovih pripravkov. Prvo ┼íkropljenje opravimo v ─Źasu brstenja, nato nadaljujemo s ┼íkropljenji z ┼żveplovimi pripravki, ali z drugimi fungicidi v skladu s pritiskom bolezni. Pogostost tretiranj je odvisna od vrste uporabljenega fungicida in vremenskih pogojev. Pri grozdju za vino s ┼íkropljenji kon─Źamo, ko sladkorna stopnja v jagodah dose┼że 12 ┬░Brix.

Sistemi─Źni in mezosistemi─Źni organski fungicidi so najprimernej┼íi za za┼í─Źito trte, ko je pritisk bolezni velik. Takrat se izogibamo uporabi izklju─Źno ┼żvepla, bioti─Źnih pripravkov, SAR pripravkov ter kontaktnih fungicidov, saj ne nudijo zadostne za┼í─Źite pred boleznijo. 50 % kontrole nad boleznijo prispevajo tudi pravo─Źasno in dobro opravljena zelena dela v vinogradu. Ve─Ź o ekolo┼íkem varstvu in u─Źinkovitosti le tega.

SPREMLJANJE POGOJEV IN ODLO─îITEV ZA TRETIRANJE

Spomladi kleistoteciji spro┼í─Źajo askospore, ko pade ve─Ź kot 2 mm de┼żja. Do oku┼żbe pride, ko de┼żju sledi 10 do 13 ur neprestane omo─Źenosti lista in temperature ostajajo med 10 in 26,5┬░C. 7 do 10 dni po primarni oku┼żbi v vinogradih opravimo kontrolo prisotnosti bolezni s pomo─Źjo naklju─Źno izbranih 10 do 15 bazalnih listov, s pribli┼żno 20 trt. Spodnjo stran listov pregledamo na prisotnost trosov. ─îe najdemo bolezenske znake, pri─Źnemo s spremljanjem bolezni s pomo─Źjo modela.

INDEKS TVEGANJA

Ko pride do primarne oku┼żbe, so idealne temperature za rast glive med 21 in 29,5┬░C. Temperature nad 35┬░C upo─Źasnijo rast glive. Indeks tveganja uporablja dnevne temperature za dolo─Źanje tveganja nastanka bolezni in predvidi ─Źas tretiranja. Ko uporabljamo indeks tveganja, moramo vselej spremljati pojav morebitnih bolezenskih znamenj v vinogradu.

PREPRE─îEVANJE POJAVA ODPORNOSTI – ANTIREZISTEN─îNA STRATEGIJA

Kolobarjenje z aktivnimi snovmi z razli─Źnim na─Źinom delovanja je nujno, za uspe┼íno prepre─Źevanje nastanka odpornosti. Ko uporabljamo kombinirane fungicide z ve─Ź aktivnimi snovmi, se izogibamo zaporednemu tretiranju z aktivnimi snovmi, ki imajo sorodno delovanje.

MODEL št.1: GUBLER-THOMASOV MODEL

Opozorilo: Pred uporabo modela, ki ┼íe ni bil validiran, ali predhodno preizku┼íen v poljskih preizkusih na specifi─Źni lokaciji, je potrebno opraviti testiranje v eni, ali dveh rastnih sezonah pod lokalnimi pogoji. Tako zagotovimo delovanje modela┬ána ┼żeljeni lokaciji.

Lokacija senzorjev: v coni grozdja, v listni steni

Vhodne spremenljivke:

  • Okoljske: Urna povpre─Źna temperatura, maksimalna dnevna temperatura, urna omo─Źenost lista (samo pri modelu za askospore)
  • Ra─Źunske: Dnevna povpre─Źna temperatura, dnevno ┼ítevilo ur, ko je temperatura med 21 in 29,5┬░C, koli─Źina ─Źasa, ko je temperatura nad 35┬░C

Opis modela:

Model lo─Źi dva stadija glive na podlagi biologije patogena, fazo askospor (spolna faza ÔÇô primarna oku┼żba) ter konidijsko fazo (nespolna faza ÔÇô sekundarne oku┼żbe med rastno sezono).

Faza askospor (spolna faza ÔÇô primarna oku┼żba):

Za dolo─Źitev nevarnosti oku┼żbe z askosporami, model ra─Źuna povpre─Źno dnevno temperaturo ter meri trajanje omo─Źenosti lista v urah. Model deluje na osnovi modificirane Millsove tabele za jablanov ┼íkrlup (Venturia inaequalis) s predvidevanjem oku┼żbe na osnovi 2/3 vsote ur omo─Źenosti lista (drugi stolpec, tabela 1):

Tabela 1: Modificirana Millsova tabela: ┼átevilo ur omo─Źenosti lista, potrebno za oku┼żbo z askosporami.

Konidijska faza (nespolna faza ÔÇô sekundarne oku┼żbe):

  1. Start konidijske faze je spro┼żen zgodaj v rastni sezoni s tremi zaporednimi dnevi s 6 zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5┬░C. Za vsakega od teh treh dni model pripi┼íe 20 to─Źk k indeksu nevarnosti pojava oku┼żbe.
  2. Indeks konidijske oku┼żbe se povi┼ía za 20 to─Źk vsak naslednji dan, z vsaj ┼íestimi zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5┬░C.
  3. ─îe je v dnevu manj kot ┼íest ur s temperaturo med 21 in 29,5┬░C, se od indeksa od┼íteje 10 to─Źk. To se zgodi, ─Źe temperatura pade pod 21, ali naraste prek 29,5┬░C za ve─Ź kot 45 minut. Za to koli─Źino se smatra, da prekine akumulacijo temperaturnih vsot.
  4. ─îe je temperatura enaka, ali vi┼íja od 35┬░C vsaj 15 minut, se od indeksa odvzame 10 to─Źk.
  5. ─îe je na isti dan vsaj ┼íest ur s temperaturo 21 do 29,5┬░C in temperatura za vsaj 15 minut dose┼że, ali prese┼że 35┬░C, model k dnevu doda 20 to─Źk, a od┼íteje 10 to─Źk zaradi visoke temperature. Se pravi za tak dan model doda 10 to─Źk.
  6. ─îe je indeks ob koncu dneva po od┼ítevanju to─Źk negativen, se ga resetira na 0. ─îe je indeks ob koncu dneva po pri┼ítevanju to─Źk ve─Źji od 100, se ga resetira na 100.
  7. Na katerikoli dan se indeks ne sme zmanj┼íati za ve─Ź kot 10 to─Źk in narasti za ve─Ź kot 20 to─Źk.

Mejne vrednosti za ukrepanje ÔÇô indeks tveganja:

Glede na model, do oku┼żbe z askosporami pride, ko so izpolnjeni pogoji iz modificirane Millsove tabele. Na primer: Pri povpre─Źni dnevni temperaturi 12,8┬░C, mora biti list omo─Źen 16 ur, da pride do mo─Źne oku┼żbe. Pri 18,3┬░C je poreben ─Źas omo─Źenosti lista 12 ur.

Za konidijske oku┼żbe ─Źas tretiranj s fungicidi temelji na temperaturi, vrsti fungicida in intervala med ┼íkropljenji. Indeks ni┼żji od 30 nam omogo─Źa intervale ┼íkropljenj podalj┼íati na najdalj┼íe priporo─Źene na etiketi. Indeks med 40 in 50 priporo─Źa srednje dolge intervale, indeks med 60 in 100 nam pove, da je pritisk bolezni visok, zato naj bodo razmaki med ┼íkropljenji skraj┼íani na minimum po etiketi. Po tretiranju se indeks resetira na 0.

Tabela 2: Indeks pritiska bolezni in potrebni presledki pri škropljenju s fungicidi.

1 ÔÇô Bacillus subtilis (Serenade ASO)

2 ÔÇô SAR = Systemic acquired resistance (sistemsko pridobljena odpornost ÔÇô PREVIEN BIO, DINAMICO MICRO)

3 ÔÇô DMI = Demethylation inhibitors – IBE sistemiki, kot so tebukonazol ÔÇô BALTAZAR, FALCON, FOLICUR, LUNA EXPERIENCE, MYSTIC 250 EC NATIVO 75 WG, ORIUS 25 EW, STAR TEBUKONAZOL, TEBUSHA 25% EW, tetrakonazol ÔÇô DOMARK 100 EC, TALENDO EXTRA, penkonazol ÔÇô TOPAS 100 EC, TOPAZE, difekonazol ÔÇô DYNALI, SCORE 250 EC; miklobutanil ÔÇô MISHA 20 EW, POSTALON 90 SC, SYSTHANE 20 EW

4 ÔÇô trifloksistrobin ÔÇô NATIVO 75 WG, krezoksim-metil – COLLIS, piraklostrobin ÔÇô CABRIO TOP, boskalid ÔÇô CANTUS, COLLIS

Ve─Ź o registriranih fitofarmacevtskih sredstvih.

Validacija modela

Validacija modela je bila opravljena od leta 1995 dalje v razli─Źnih vinorodnih de┼żelah Kalifornije. V letu 1997 ÔÇśCalifornia PestCastÔÇÖ sponzorira validacijske projekte na trtah za pridelavo namiznega grozdja in grozdja za vino ter pridelavo rozin. Model je bil validiran tudi v New Yorku, Washingtonu in Oregonu, v Nem─Źiji, Avstriji in Avstraliji.

Implementacija modela

Ta model uporablja Univerza v Kaliforniji, fitopatolog Doug Gubler, pridelovalci, svetovalci kmetijskih zadrug in licencirani svetovalci v vinorodnih de┼żelah Kalifornije.

MODEL št.2

Lokacija senzorjev: lokalne vremenske postaje

Vhodni podatki: okoljski ÔÇô izmerjene in┬ánapovedane najvi┼íje in najni┼żje dnevne temperature, padavine nad 2 mm.

Opis modela:

Razvit za grozdje za vino in pridelavo rozin. Temelji na predpostavkah, da je glavni razlog za ponavljanje aplikacij ┼żvepla v vinogradih, izpiranje le tega z de┼żjem ter rast vinske trte. Dnevni indeks oidija (DIO) je izra─Źunan iz dnevnih minimalnih in maksimalnih temperatur (glej tabelo 3). Dnevni DIO se se┼ítevajo, tako dobimo indeks oidija (IO). DIO se pri─Źne akumulirati dvanajst dni po fenofazi prvega razvitega lista, oziroma, ko mladike dose┼żejo 15 cm dol┼żine (kar se zgodi prej). Akumulacija se nato nadaljuje dokler jagode ne vsebujejo 12 do 15 % sladkorja:

Tabela 3: DIO (dnevni indeks oidija) na podlagi razli─Źnih dnevnih maksimalnih in minimalnih temperatur.

*ÔÇŽpri zelo visokih dnevnih temperaturah je odmerke ┼żvepla potrebno zmanj┼íati, da se izognemo o┼żigom listja. ─îe je mogo─Źe, z ┼żveplenimi pripravki tretiramo zve─Źer, ko temperature padejo pod 32┬░C, da omogo─Źimo po─Źasno oksidacijo tekom no─Źi in se s tem izognemo listnim o┼żigom, ki nastanejo pri vi┼íjih dnevnih temperaturah.

Tabela 4: Primeri izra─Źuna IO:

Vsako naslednje ┼íkropljenje z ┼żveplenimi pripravki opravimo, ko┬áIO dose┼że, ali prese┼że vrednost┬á1 od zadnjega tretiranja. ┬áKo koli─Źina padavin prese┼że 2,5 mm moramo ponoviti ┼íkropljenje v vinogradih.

ZAKLJU─îEK

Obravnavani modeli lahko izdatno vplivajo na zmanj┼íanje porabe fitofarmacevtskih sredstev ter s tem zmanj┼íajo stro┼íke za za┼í─Źito ter zmanj┼íajo obremenitev okolja. Ker je relief v Slovenskih vinorodnih de┼żelah zelo raznolik, je pred uporabo takih modelov obvezno potrebno preveriti njihovo u─Źinkovitost na dolo─Źeni lokaciji. ─îe tega ne naredimo, tvegamo popolno izgubo pridelka. Oba modela iz dana┼ínjega ─Źlanka sta prosto dostopna na svetovnem spletu, obstajajo pa ┼íe ┼ítevilni novej┼íi, prilagojeni na druga─Źne okoljske razmere. Slednji so pla─Źljivi, nekateri so ┼że bili preizku┼íeni na slovenskih kmetijskih zavodih.

Za ve─Ź informacij ter nakup sredstev za za┼í─Źito┬ápokli─Źite Enomarket d.o.o., Kojsko.

VIRI

Strune so li─Źinke hro┼í─Źev pokalic in spadajo v Sloveniji med najpomembnej┼íe ┼íkodljivce okopavin in vrtnin. Pri nas je bilo najdenih vsaj 150 vrst pokalic, v Srednji Evropi pa jih ┼żivi 176. Gospodarsko pomembne so le pokalice iz rodu Agriotes. V Sloveniji najdemo 10 vrst tega rodu, od teh je 5 gozdnih vrst in se ne pojavljajo na obdelovalnih povr┼íinah. Med ┼íkodljive vrste ┼ítejemo:

  • A. sputator – solatna pokalica
  • A obscurus – motna pokalica
  • A. lineatus – poljska pokalica
  • A. ustulatus – ┼żitna pokalica
  • A. litigiosus

Te se redno pojavljajo na travnikih in vrtovih ter njivah. Najpogostej┼íe so na zemlji┼í─Źih, ki so ve─Ź kot eno rastno dobo prekrita s strnjenim rastlinstvom (travniki, detelje, travno deteljne me┼íanice, zapleveljene njive, posevki strnih ┼żit). ─îe na taka zemlji┼í─Źa posadimo okopavine, katerih je ┼ítevil─Źno manj, je ┼íkoda zaradi strun lahko zelo velika. Strune najdemo tudi v starem, zapleveljenem, ule┼żanem hlevskem gnoju, ali zapleveljenem kompostu.

OPIS ŠKODLJIVCA IN RAZVOJNI KROG

Hro┼í─Źki so temne barve, temno rjavi, ali ─Źrni, razen nekaterih vrst, ki so zelene, rumene, ali rde─Źe. Veliki so 7 – 11 mm. Telo je podolgovato, splo┼í─Źeno in se proti zadku zo┼żi. Glava je pove─Źini skrita pod vratnim ┼í─Źitom. Pokalice so slabi letalci, zato se ve─Źinoma plazijo. Samci so manj┼íi od samic in imajo kraj┼ío ┼żivljenjsko dobo. Samice poleti odlagajo jaj─Źeca, ki so okrogle, ali ovalne oblike in velikosti 0,4 do 0,8 mm, v povr┼íinski sloj tal, 1 do 2 cm globoko. Samica odlo┼żi 70 do 660 jaj─Źec posami─Źno, ali v skupinah v bli┼żino rastlinskih korenin, pod kepe tal, ali v talne razpoke. Jaj─Źeca odlagajo v tla z gostim rastlinskim pokrovom (travniki, pa┼íniki, detelji┼í─Źa, ┼żitna polja). Po odlaganju jaj─Źec samice poginejo. Li─Źinke, strune, se iz jaj─Źec izle┼żejo po 2 – 4 tednih. Li─Źinke so sprva brezbarvne in se prehranjujejo z organsko snovjo v tleh. Prvo leto zrastejo 5 – 6 mm v dol┼żino in se 2 do 5-krat levijo. Skupno se levijo 15-krat. Odrasle li─Źinke dose┼żejo dol┼żino 35 mm, njihovo telo postane rumeno in ─Źvrsto. Za pre┼żivetje jaj─Źec in li─Źink mora biti zra─Źna vlaga v tleh 100 %, za uspe┼íen razvoj pa 90 %. ─îe pade pod 40 %, strune poginejo.

Li─Źinke vse ┼żivljenje pre┼żivijo v tleh. Gibljejo se vertikalno in horizontalno. V horizontalni smeri i┼í─Źejo hrano. Privablja jih CO2, ki ga izlo─Źajo korenine gostiteljskih rastlin. Strune redko najdemo v povsem golih tleh. Vertikalno se gibljejo predvsem zaradi izsu┼íevanja tal in zaradi zimskega mraza. Proti povr┼íju se premaknejo, ko se tla segrejejo nad 4,5┬░C. Li─Źinke prezimijo v razli─Źnih razvojnih stadijih, ali kot mladi hro┼í─Źki. Strune so najbolj ┼íkodljive v zadnjih dveh letih razvoja. Razvojni krog traja 2 do 4 leta, odvisno od vremenskih razmer, predvsem temperature.

ŠKODA

Pokalice rodu Agriotes so ve─Źinoma aktivne zve─Źer in pono─Źi. Potrebujejo visoko zra─Źno vla┼żnost. ─îe je temperatura zraka visoka in vlaga nizka, se skrivajo. Strune se v tleh hranijo s koreninami, ali preobra┼żenimi koreninami (gomolji, koreni) razli─Źnih rastlinskih vrst in povzro─Źajo ┼íkodo vse leto. Hro┼í─Źki niso ┼íkodljivi in se hranijo s cvetnim prahom, ali objedajo liste rastlin. Izlegle li─Źinke se hranijo z organsko snovjo. S koreninami se prehranjujejo li─Źinke vi┼íjih razvojnih stopenj. Obgrizejo rastlinski vrat in se zavrtajo vanj. Zavrtajo tudi gomolje krompirja, korene korenja in repe ter objedajo kal─Źke. V rastlinah i┼í─Źejo tudi vodo, zato so posebej nevarne v su┼ínih letih, ko primanjkuje talne vode. Obseg ┼íkode niha iz leta v leto in je odvisen od:

  • ┼ítevila strun v tleh
  • sklopa polj┼í─Źine
  • ─Źasa setve
  • kolobarja
  • obdelave tal
  • tipa tal

Najve─Ź ┼íkode nastane zaradi red─Źenja sklopa rastlin, ali zaostajanja rastlin v razvoju. Rastline z mo─Źno po┼íkodovanim koreninskim sistemom propadejo. Pri gomoljnicah in korenovkah je zaradi izvrtin prizadet videz gomoljev in korenov, s ─Źimer je zmanj┼íana njihova uporabna vrednost.

Strune se hranijo vso rastno dobo, bolj intenzivno spomladi v ─Źasu vznika vrtnin in polj┼í─Źin in jeseni, v obdobju zorenja polj┼í─Źin.

SPREMLJANJE ŠKODLJIVCA

Hro┼í─Źki pokalice se pojavljajo na povr┼íju tal, ali na rastlinah. Njihov pojav spremljamo z lovom z metuljnico, s talnimi pastmi, z feromonskimi, ali rastlinskimi vabami, ali z nabiranjem. Strune spremljamo z lovom na rastlinske vabe, s talnimi izkopi, ali s pomo─Źjo talnih vzorcev, ki jih odvzamemo s posebnimi sondami.

  1. Feromoske vabe: V plasti─Źno vabo namestimo feromon, spolni hormon samice, ki privla─Źi sam─Źke. Hro┼í─Źki se ujamejo v posodico in ne morejo ve─Ź iz nje. Pri tem na─Źinu lova je problemati─Źna predvsem visoka cena vab in dejstvo, da vabe v Sloveniji niso dobavljive, zato se jih uporablja le v raziskovalne namene.
  2. Rastlinske vabe: Uporabimo gomolje krompirja, korene korenja in pese, ali kale─Źo p┼íenico in koruzo. Nakaljene gomolje krompirja (cele, ali prerezane na pol) zakopljemo v tla na ┼ítiri mesta, v kvadrat s stranico 0,5 m, ali 1 m, na globino 5 do 10 cm. Postopek ponovimo 4-krat. Mesto, kjer je gomolj zataknjen, ozna─Źimo s pal─Źko. Gomolje ─Źez nekaj dni izkopljemo in pre┼ítejemo strune. Metoda je uporabna predvsem na manj┼íih zemlji┼í─Źih. ─îe uporabimo korene, te vzdol┼żno prepolovimo in jih zakopljemo 10 cm globoko. Po 10 do 14 dneh jih izkopljemo, pre┼ítejemo zavrtane strune in strune v tleh, 10 cm od korena. Vabo lahko napravimo tudi iz cvetli─Źnega lon─Źka premera 11 cm. Na spodnji strani naj ima lon─Źek ve─Ź lukenj, skozi katere bodo strune vstopale v vabo. Do polovice ga napolnimo z vermikulitom, ki bo zadr┼żeval vodo. Nato dodamo 30 ml koruznega, ali p┼íeni─Źnega zrnja ter do vrha nasujemo vermikulit, nato vabo zalijemo z 1 dcl vode. V tla izkopljemo 20 cm globoko luknjo, v katero pokon─Źno postavimo vabo, jo obsujemo s prstjo in na vrhu zasujemo z 1 cm zemlje. Nato vabo pokrijemo s podstavkom cvetli─Źnega lon─Źka ter pokrov prekrijemo s 5 cm debelo plastjo zemlje. Mesto ozna─Źimo s koli─Źkom. Vabo pustimo v tleh vsaj 14 dni. ─îe so temperature ni┼żje, po─Źakamo ve─Ź ─Źasa. Ko vabo odstranimo, vsebino stresemo na ─Źrno folijo in pre┼ítejemo strune. Lahko pripravimo tudi p┼íeni─Źno vabo. Zrna p┼íenice 24 ur pred uporabo namo─Źimo v posodi z vodo. V podstavek cvetli─Źnega lon─Źka naredimo 5 do 6 odprtin velikosti 5 mm. Za eno vabo rabimo 50 ml p┼íeni─Źnih zrn. Na njivi damo v podstavek malo prsti, vanj nasujemo p┼íenico in jo pokrijemo s prstjo. Vabo zakopljemo 10 cm globoko. Po 10 do 14 dneh vabo pregledamo. ─îas postavitve vab je povezan z aktivnostjo strun. Najbolje je vabe postaviti spomladi, ko temperatura tal prese┼że 10┬░C.
  3. Talni izkopi: Naredimo jih jeseni, ali spomladi do setve. Jame kopljemo ro─Źno, ali strojno. V te┼żjih tleh naj bodo velike 25├Ś25 cm, v la┼żjih pa 50├Ś50. Jeseni kopljemo 30 do 40 cm globoko, spomladi pa 40 do 50 cm globoko. Na manj┼íih parcelah izkopljemo 4 – 5 jam na hektar, na ve─Źjih parcelah pa naredimo manj jam. Zemljo, ki jo odkopamo, odlagamo na temne folije, kjer jo pregledamo tako, da jo zdrobimo z rokami. Najdene organizme razvrstimo po skupinah in pre┼ítejemo.

PRAG ŠKODLJIVOSTI

Kriti─Źna ┼ítevila strun so odvisna od vrste strun, njihove starosti in vrste gostiteljske rastline. Kriti─Źno ┼ítevilo v krompirju je 6 strun/m2.

VARSTVO

Ohranjamo in spodbujamo naravne sovra┼żnike strun: ptice, ┼żabe, nekatere stenice in muhe, hro┼í─Źe brzce, entomopatogene glive iz rodov Metarhizium, Beauveria, Isaria, Tarihium, Oospora, Entomophthora ter nekatere vrste bakterij iz rodu Pseudomonas. Lahko tudi sejemo in nato mul─Źimo ter zaoravamo nekatere vrste rastlin (oljna redkev, sudanska trava).

Med najpomembnej┼íe na─Źine varstva spadajo agrotehni─Źni ukrepi. Poskrbeti moramo za ┼íirok kolobar. Ob─Źutljive rastlinske vrste (koruza, krompir, ─Źebula, kapusnice, koren─Źek, zelena, solata), posejemo na isto zemlji┼í─Źe samo vsakih nekaj let. Izjemoma lahko sejemo te rastline tudi pogosteje, ─Źe v kolobar vklju─Źimo ┼íe ajdo, proso, belo gorju┼íico, ali lan, saj te rastline pomembno zmanj┼íajo ┼ítevil─Źnost strun v tleh. Ob─Źutljivih rastlinskih vrst ne sejemo na zemlji┼í─Źa, ki so bila dlje ─Źasa porasla s travo, deteljami, ali plevelom. Na zmanj┼íanje ┼ítevila strun vpliva tudi ve─Źkratna obdelava tal (brananje, ─Źesanje, okopavanje). Pomembna je pravo─Źasna setev na optimalno globino. ─îe setev opravimo prezgodaj, ali ─Źe po setvi nastopi hladno vreme, ki upo─Źasni razvoj rastlin, so te bolj izpostavljene napadu strun. Bolj izpostavljeni so globoko posejani posevki. Dober vznik in razvoj zagotovimo tudi s primernim gnojenjem. Na strune negativno vplivajo gnojila, iz katerih se izlo─Źa amoniak. Namakanje strunam odgovarja in pospe┼íuje njihov razvoj. Zapleveljenost privla─Źi hro┼í─Źke pokalice, ki na takih zemlji┼í─Źih odlagajo jaj─Źeca.

Po kemi─Źnem varstvu pose┼żemo le, ko so prese┼żena kriti─Źna ┼ítevila. Izjemoma opravimo kemi─Źno varstvo na ┬ápreoranem travinju, ali detelji┼í─Źu, kamor bomo sadili okopavine in pri─Źakujemo ve─Ź te┼żav s strunami. Uporabljamo talne insekticide, ki jih trosimo po vsej povr┼íini, trosimo v vrste, ali uporabimo z insekticidi obdelano seme. V Sloveniji je registriranih malo sredstev. Uporabimo lahko:

  • FORCE 1,5G (aktivna snov teflutrin – 0,15 %) v odmerku 5 kg/ha (50 g/100 m2). Pripravka ne smemo uporabiti v zgodnjem krompirju. Uporaba sredstva je dovoljena le ob uporabi posebne opreme za zadelavo granul na globino 5 – 8 cm. Karenca je zagotovljena s ─Źasom uporabe.
  • NATURALIS (aktivna snov Beauveria bassiana, soj ATCC 74040). Gre za entomopatogeno glivo. Uporaba sredstva je dovoljena tudi v ekolo┼íkem kmetijstvu. Odmerek je 400 – 600 ml/100 l vode, oziroma 2 do 3 l/ha. Tretiramo ob saditvi, ali ob osipavanju. Gre za bioti─Źni pripravek, ki ga ni smiselno uporabiti v tleh z nizko vsebnostjo organske snovi, ali v tleh z zelo veliko koli─Źino organske snovi, saj tam delovanje ni zadovoljivo.

Za konec zapišimo, da vsi ukrepi, ki ugodno vplivajo na hitrejši vznik in razvoj rastlin, pripomorejo k zmanjšanju škode zaradi strun.

VIRI

┼ákerbot I. 2012. Strune (li─Źinke hro┼í─Źev pokalic [Coleoptera, Elateriade], Oddelek za kmetijsko svetovanje ┼Żalec, pdf datoteka

Kljub temu, da nas bo v zadnji dekadi februarja spet obiskalo hladno vreme s sne┼żenjem, moramo ┼że biti pozorni na razvoj sadnega drevja, da ne zamudimo prvega ┼íkropljenja z bakrovimi pripravki. To ┼íkropljenje mora biti opravljeno pravo─Źasno, kajti ─Źe ga zamudimo, imamo kasneje v rastni sezoni veliko te┼żav z nekaterimi boleznimi, kot so pri ko┼í─Źi─Źarjih listna luknji─Źavost ko┼í─Źi─Źarjev, pri breskvi vsem dobro znana breskova kodravost, ipd. Za slednjo moramo vedeti, da gliva pri─Źne razvoj, ko dnevne temperature dose┼żejo 6 – 8┬░C. Le te bodo kmalu dose┼żene, saj se po kraj┼íi sne┼żni epizodi konec tega tedna, obeta precej┼ínja otoplitev. Za primer dodajamo povezavo do februarskih podatkov iz vremenske postaje Enomarket Kojsko, kjer so navedene vse srednje in maksimalne vrednosti temperatur v zadnjem ─Źasu:

http://www.wineandweather.net/vpkojsko/February_2013.txt

┼átevilo spomladanskih ┼íkropljenj je odvisno od vremenskih razmer. ─îe je pomlad hladna in je za─Źetni razvoj dreves zato po─Źasen, je potrebno opraviti ve─Ź ┼íkropljenj kot v letih, ko je pomlad topla in razvoj dreves hiter. ┼ákropimo navadno pred napovedanim de┼żjem, saj tako onemogo─Źimo trosom gliv, da bi kalili, saj za to potrebujejo vodo. ─îe de┼ż ni napovedan, vseeno ┼íkropimo v fenofazi mi┼íjega u┼íesca (ff C).

Vsa potrebna sredstva za prva in tudi vsa nadaljnja ┼íkropljenja lahko kupite v podjetju Enomarket d.o.o. v Kojskem v Gori┼íkih Brdih. Tam boste dobili tudi vse nasvete, s ─Źim, kdaj in kako ┼íkropiti, da bo va┼íe sadno drevje kar najbolje za┼í─Źiteno. Na voljo so fitofarmacevtska sredstva vseh vodilnih proizvajalcev (Karsia, BASF, Bayer, Syngenta, Pinus…) tako v ve─Źjih kot v manj┼íih pakiranjih. Novost v leto┼ínji ponudbi so ┼íkropilni na─Źrti, nepogre┼íljiv pripomo─Źek vsakega sadjarja in vinogradnika. ┼ákropilni na─Źrti so narejeni v skladu s pravili integrirane pridelave in upo┼ítevajo vsa priporo─Źila za kolobarjenje s pripravki. S tem zmanj┼íamo mo┼żnost nastanka odpornosti na fitofarmacevtska sredstva pri boleznih in ┼íkodljivcih. Bolezni in ┼íkodljivci so opisani, podani so tudi nasveti, kako se proti njim boriti brez uporabe ┼íkropiv. Za vsako posamezno fitofarmacevtsko sredstvo so navedeni priporo─Źeni odmerki, ki so podani na ve─Ź mo┼żnih na─Źinov (koncentracija v %, potrebna koli─Źina/hektar, koli─Źina/10, oz. 100 litrov). Poleg vseh najbolj znanih bolezni, so opisane tudi nekatere bolezni, proti katerim ┼íe nimamo ustreznih fitofarmacevtskih sredstev, a so zelo nevarne za na┼íe sadovnjake in vinograde. Omenimo samo zlato trsno rumenico ter kap vinske trte (esca).

Vzorci ┼íkropilnih na─Źrtov:

Kako do ┼íkropilnih na─Źrtov? Preprosto, ┼íkropilne na─Źrte podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko prejme vsak, ki v podjetju kupi vsaj eno od fitofarmacevtskih sredstev iz prodajnega programa. Obi┼í─Źite torej podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko, ki obratuje po slede─Źem urniku:

Ponedeljek – petek: 8:00 – 12:30 in 14:00 – 17:00
Sobota: 8:00 – 12:30
Nedelje in prazniki: zaprto

Za dodatne informacije pokli─Źite na telefonsko ┼ítevilko 05 304 16 11, ali pi┼íite na E-mail naslov: enomarket.doo@siol.net.

Ob tej prilo┼żnosti omenimo ┼íe eno novost v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko. Od novega leta 2013 dalje je tu mogo─Źe kupiti enolo┼íka sredstva za proizvodnjo pene─Źih vin, vodilnega svetovnega proizvajalca Station Oenotechnique de Champagne iz Francoske ┼áampanije. Podjetje nudi ┼íirok spekter enolo┼íkih sredstev, ki so posebej primerna za pridelavo penin po klasi─Źni metodi ter po metodi Charmat. Med izdelki najdemo ┼ítevilne seve selekcioniranih kvasovk, od najbolj znanih EC1118 in DV10, do kvasovk posebnih oblik, namenjenih za proizvodnjo penin po charmat metodi kar v steklenici. Tu so ┼íe ┼ítevilni tipi aktivantov in hran za kvasovke, teko─Źih bentonitov in raznih stabilizantov za uporabo v osnovnih vinih. Vsa sredstva je mo┼żno dobiti po predhodnem naro─Źilu. Ve─Ź informacij najdete na spletni strani podjetja SOEC ter v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko:

Uspe┼íno pomlad vam ┼żeli WineAndWeather.net.

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin