Tag: neblo

Zgodnji razvoj vegetacije je spri─Źo toplih zim in predvsem mesecev marcev v zadnjih letih postal ┼że kar nekaj obi─Źajnega. Pozno spomladanski prodori polarnih zra─Źnih mas v aprilu in celo maju nad na┼íe kraje niso tako neobi─Źajni niti danes, v dobi globalnega segrevanja. Nizka meja sne┼żenja, mrzli severni vetrovi, ki se po prehodu hladne fronte umirijo in nato najhuj┼íe, pozeba. Posledice le te so za rastline pogosto uni─Źujo─Źe, najbolj jih ob─Źutijo ljudje, ki z njimi ┼żivijo, torej kmetje.

Leto┼ínja pozna pozeba z izrazito nizkimi temperaturami po vsej dr┼żavi je vseeno dokaj redek dogodek, ki se zgodi enkrat na desetletje. Primerljive, ali celo huj┼íe pozebe v preteklosti, smo zabele┼żili v letih 1953 in 1957, v bli┼żnji zgodovini pa v letih 1988 in 1997. V slednjem letu so v Postojni zabele┼żili -8┬░C, v Portoro┼żu pa -2,5┬░C (ARSO, 2017). Zaradi omenjenega zgodnej┼íega razvoja rastlin v toplih pomladih zadnjih let, je pogostost pozeb ve─Źja, zaradi dalj┼íega ─Źasa nevarnosti pojava le teh. Glede na razpolo┼żljive temperaturne podatke, pa te┼żko sklepamo na spremembo pogostosti pojavljanja pozeb v smislu pogostej┼íih spomladanskih prodorov polarnih zra─Źnih mas nad na┼íe kraje (ARSO, 2017).

V Gori┼íkih brdih se meritve temperature zraka izvajajo na treh tipih vremenskih postaj. Imamo eno vremensko postajo najvi┼íjega reda, to je avtomatska postaja agencije za okolje v Vedrijanu. Poleg te temperaturne meritve izvajajo ┼íe 4 agrometeorolo┼íke postaje (Vipol┼że, ┼álovrenc, Kozana in Vi┼ínjevik) ter 4 amaterske vremenske postaje (Neblo, Biljana, Kojsko in Korada). Dalj┼íih, 30 letnih nizov temperaturnih meritev v Brdih nimamo. Le slednji veljajo za znanstveno uporabne. Postaja v Vedrijanu je neprekinjeno merila temperaturo zraka med leti 1978 in 1990. Ker je to najdalj┼íi dostopen niz podatkov, ga bomo primerjali z drugim najdalj┼íim dostopnim nizom podatkov iz amaterske vremenske postaje na podobni nadmorski vi┼íini, v Kojskem, kar naj vsaj na grobo ori┼íe temperaturne spremembe v zadnjih letih.

Postaja v Kojskem je postavljena na nadmorski vi┼íini 243 m (Vedrijan 285 m) in neprekinjeno meri podatke od decembra 2010. Za temperaturno najbolj variabilne mesece (razlika v povpre─Źni temperaturi med najhladnej┼íim in najtoplej┼íim mesecem v nizu) so se v tem ─Źasu izkazali zimski januar (dT = 5,7┬░C), februar (dT = 5,2┬░C), zgodnje spomladanski marec (dT = 6┬░C) ter poletna julij (dT = 4,3┬░C) in avgust (dT = 4,6┬░C). Predvsem izstopa mesec marec, ko smo zabele┼żili najni┼żje temperaturno povpre─Źje 6,4┬░C (2013), najvi┼íje pa 12,4┬░C (2012). Mese─Źno povpre─Źje marca vseh 7 let v nizu zna┼ía 9,9┬░C, kar je celi 2┬░C topleje od povpre─Źne temperature marca v obdobju 1978 do 1990 na vremenski postaji Vedrijan. Od Vedrijanskega povpre─Źja mo─Źno odstopa tudi mesec april, ki je z 13,2┬░C prav tako 2┬░C toplej┼íi od niza iz osemdesetih. Odstopanja v ostalih mesecih so manj┼ía, okoli 1┬░C, najbolj izstopajo poletja, ki so toplej┼ía za dobre 1,5┬░C.

Primerjava klimagramov vremenskih postaj v Vedrijanu in Kojskem:

Tople pomladi, kot ┼że re─Źeno, za posledico nosijo zgodnej┼íi razvoj rastlin. Posledi─Źno se podalj┼ía obdobje nevarnosti pozeb. V zadnjih dveh letih smo imeli dva zelo pozna spomladanska prodora hladnega zraka, lani 27. aprila ter letos 18. aprila, ko se je nad na┼íe kraje s severa spustila polarna zra─Źna masa. Prva polovica aprila 2017 je bila izrazito pretopla, povpre─Źje prve dekade na vremenski postaji Kojsko je zna┼íalo 14,9┬░C, kar je 3,7┬░C topleje od aprilskega povpre─Źja v Vedrijanu v obdobju 1978 do 1990. 18. aprila nas je dosegel hladen zrak s severa. Ob prehodu fronte je najprej de┼żevalo, kasneje so se pojavljale tudi sne┼żne plohe. Temperature ob prodoru hladnega zraka so padle izrazito pod povpre─Źje. V gorah se je ohladilo za okoli 15┬░C, po ni┼żinah za 10┬░C (ARSO, 2017).

Fotografija linije sne┼żnih ploh nad Gori┼íkimi brdi 18. aprila┬á(levo) ter slika iz vremenske kamere na Koradi, ki je bila v sne┼żnih plohah rahlo pobeljena:

Leva slika prikazuje razporeditev zra─Źnih mas nad Evropo 20. aprila zjutraj. Viden je globok prodor polarne zra─Źne mase s severa Evrope. Na desni sliki je prikazana temperatura na ploskvi 850 hPa (cca.1500 m):

 

V Kojskem so se temperaturna povpre─Źja v dneh med 18. in 21. aprilom gibala med 7,9 in 8,9┬░C.,┬átorej okoli 5┬░C pod aprilskim povpre─Źjem na tej lokaciji.┬á19. in 20. aprila je pihala burja, ki se je v no─Źi na 21. april umirjala. Da se bodo v zati┼ínih legah temperatre pono─Źi spustile zelo nizko, je nakazovala tudi nizka zra─Źna vlaga, ki se je spustila pod 20 %. V zati┼ínih legah je jutro 21. aprila prineslo eno huj┼íih pozeb v zadnjih letih. Najni┼żja izmerjena temperatura na vremenski postaji v Kojskem je 21. aprila zjutraj zna┼íala 2,6┬░C. Precej ni┼żje temperature so bile izmerjene po ni┼żje le┼że─Źih predelih Gori┼íkih brd. V Vipol┼żah je agrometorolo┼íka postaja zabele┼żila Tmin pri -1,4┬░C, v ┼álovrencu -2,2┬░C, amaterska postaja v Neblem pa je ┼íla najni┼żje, do -2,5┬░C. Ni┼żine okoli Vipol┼ż so bile bolj izpostavljene motnjam ohlajanja zaradi vetra. Sama postaja v Vipol┼żah je bele┼żila negativne temperature le slabi 2 uri, medtem ko je bilo stanje v dolini reke Reke med Neblim in Dobrovim precej slab┼íe. Vetra je bilo manj, negativne temperature so vztrajale tudi do dve uri ve─Ź. Posledi─Źno je ┼íkoda tam huj┼ía, vinogradi so na mnogih lokacijah prizadeti 100 %. Pozebe so ponekod segale visoko v pobo─Źja vinogradov, spet drugod ┼że nekaj metrov nad dnom doline ni bilo opaziti ┼íkode na mladikah vinske trte. Klju─Źno vlogo pri tem je igrala predvsem prevetrenost posamezne mikrolokacije.

Vertikalna sonda┼ża iz Vidma ob 00z na 21. april. Celoten vertikalni profil atmosfere je bil zelo suh, kar je dodatno prispevalo k hitremu ohlajanju zraku pri tleh:

MERITVE TEMPERATURE V VINOGRADIH IN SADOVNJAKU BRESKEV

Poleg meritev s klasi─Źnimi vremenskimi postajami s senzorji na 2 m vi┼íine, smo v no─Źeh med 20. in 22. aprilom opravljali meritve s temperaturnimi senzorji Homechip ibutton, model DS1922L-F5 ter senzorjem, ki poleg temperature meri tudi relativno zra─Źno vlago, Homechip ibutton DS1923-F5. Senzorji so temperaturo merili na 10 minut. Merili smo na treh lokacijah:

  • Lokacija 1: Vipol┼że ÔÇô pri bencinski postaji, jugozahodna lega, v vinogradu, 3 senzorji DS1922 so bili postavljeni na vi┼íino 1 m, torej na vi┼íino mladik vinske trte. Merili smo na treh lokacijah znotraj dveh vinogradov:
    • merlot, 59 m n.m.v.
    • cabernet sauvignon, 63 m n.m.v.
    • chardonnay, 71 m n.m.v.
  • Lokacija 2: Vipol┼że ÔÇô pri kmetiji Moro, v vinogradu, 2 senzorja DS1922, postavljena na vi┼íino 1 m. Podatki te lokacije so primerljivi s podatki iz agrometeorolo┼íke vremenske postaje Vipol┼że, ki je postavljena v neposredni bli┼żini. Senzorja sta bila postavljena v vinogradu na pobo─Źju pod cerkvijo v Vipol┼żah severozahodni legi:
    • sauvignon, 65 in 71 m n.m.v.
  • Lokacija 3: Hru┼íevlje ÔÇô pri igri┼í─Źu ─îelo, na dnu doline, v sadovnjaku breskev z vrstami orientiranimi s potekom doline, torej v smeri sever – jug, 1 senzor DS1923 na zunanjem robu nasada, na vi┼íini 1,7 m in 98 m n.m.v. ter 1 senzor DS1922 v sredini nasada, na vi┼íini 1,7 m in 95 m n.m.v.

REZULTATI

LOKACIJA 1: VIPOL┼ŻE ÔÇô BENCINSKA POSTAJA

Najni┼żje temperature so bile izmerjene v no─Źi z 20. na 21. april. Senzor v vinogradu merlota, na 59 m n.m.v. je izmeril najni┼żjo temperaturo -4┬░C, senzor v cabernet sauvignonu se je izkazal za defektnega, podatkov s te lokacije zato ni, senzor v chardonnay-u na 71 m n.m.v. je zabele┼żil Tmin pri -2┬░C.

Graf poteka temperature na obeh merilnih mestih na lokaciji 1. Temperatura spodaj (merlot), temperatura zgoraj (chardonnay). Temperatura je pod 0┬░C precej dlje vztrajala na ni┼żjem merilnem mestu, in sicer med 4:00 in 7:00. Na vi┼íjem merilnem mestu je bilo pod ni─Źlo okoli uro manj:

Kriti─Źna temperatura za pozebo mladik vinske trte je -1┬░C. Poglejmo si ─Źas trajanja temperature pod tem pragom:

  • Vipol┼że ÔÇô bencinska ÔÇô spodnje merilno mesto: 2h 10 minut
  • Vipol┼że ÔÇô bencinska ÔÇô zgornje merilno mesto: 40 minut

LOKACIJA 2: VIPOL┼ŻE ÔÇô KMETIJA MORO

Agrometeorolo┼íka postaja v Vipol┼żah, na 55 m n.m.v., 100 metrov zahodno od kmetije Moro, je v no─Źi iz 20. na 21. april zabele┼żila Tmin pri -1,4┬░C.

V isti no─Źi je senzor na spodnji terasi vinograda zabele┼żil Tmin -2┬░C, senzor na terasi vi┼íje pa -2,5┬░C. Temperatura je prvi─Ź padla pod 0┬░C okoli 0:30, nato je narasla prek 5┬░C v sredini no─Źi, se gibala okoli 0┬░C med 4:00 in 5:00 ter padla globje pod 0┬░C v urah pred son─Źnim vzhodom:

─îas trajanja temperature pod pragom -1┬░C:

  • Vipol┼że ÔÇô Kmetija Moro ÔÇô spodnje merilno mesto: 1h 30 minut
  • Vipol┼że ÔÇô Kmetija Moro ÔÇô zgornje merilno mesto: 1h 40 minut

LOKACIJA 3: HRU┼áEVLJE ÔÇô IGRI┼á─îE ─îELO

Najni┼żja temperatura, ki sta jo izmerila senzorja je bila -3┬░C. Razlika je bila v trajanju minimuma, ki je pri senzorju zunaj nasada trajal 10 minut, v notranjosti nasada pa 40 minut. Podobno kot v Vipol┼żah je ┼íla temperatura pod 0┬░C hitro po polno─Źi, nato smo imeli obdobje temperatur nad 0┬░C 2:30 in 3:30 in nato intenzivno ohlajanje in temperature pod 0┬░C med 3:30 in 7:30.

Kriti─Źna temperatura za pozebo mladik vinske trte je -1┬░C. Poglejmo si ─Źas trajanja temperature pod tem pragom:

  • Hru┼íevlje ÔÇô ─îelo ÔÇô zunaj nasada: 3 ure 30 minut
  • Hru┼íevlje ÔÇô ─îelo ÔÇô v nasadu: 4 ure 40 minut

PODATKI AGROMETEOROLOŠKIH IN AMATERSKIH POSTAJ V GORIŠKIH BRDIH TER RAZPRAVA

Pri pregledu vinogradov na obmo─Źju ni┼żin Gori┼íkih Brd (Vipol┼że, ┼álovrenc, Neblo, Hru┼íevlje) je bilo opaziti velike razlike v ┼íkodi med vinogradi. Debelina inverzne plasti se je med lokacijami mo─Źno razlikovala, ponekod je bilo ┼íkodo opaziti le na strogem dnu dolin, na drugih pa je ta segala tudi do 50 m v pobo─Źja. Klju─Źno vlogo pri obsegu ┼íkode je igrala prevetrenost posamezne lokacije. Dan in ve─Źer pred pozebo sta bila precej vetrovna, pihala je ┼íibka do zmerna burja. Ta je zve─Źer pojemala, a je ┼íe dovolj pihala, da je prepre─Źevala izrazitej┼íe padce temperature. To je razvidno iz skokov temperature na zgornjih grafih v obdobju po polno─Źi na 21. april. Veter se je po 2:30 pono─Źi ┼íe okrepil, na nekaterih merilnih mestih smo zabele┼żili velike skoke temperature, v Vipol┼żah pri kmetiji Moro celo do 5┬░C. Na grafu iz Hru┼íevlja je prisotnost vetra razvidna iz padcev zra─Źne vlage, ki je ob krepitvi vetra padla za 20 %.

V drugemu delu no─Źi se je veter skoraj popolnoma umiril, temperatura je hitro padla pod 0┬░C ter nazadnje ┼íla ┼íe ni┼żje v obmo─Źje, ki ┼że povzro─Źa ┼íkodo na kulturnih rastlinah. Bolj kot je bila lega zati┼ína, ni┼żje je temperatura padla, dalj┼íe je bilo obdobje negativnih temperatur, ve─Źja je bila ┼íkoda zaradi pozebe. Razlike v ┼íkodi v vinogradih so opazne tako med lokacijami (Vipol┼że, Neblo), slednje je bolj prizadeto, kot tudi znotraj posamezne lokacije. V Vipol┼żah na primer, vinograd na izrazito neprevetreni lokaciji bele┼żi 100 % ┼íkodo (sliki zgoraj), vinograd 20 metrov stran, na zra─Źni lokaciji in s kordonsko gojitveno obliko┬ápa je prakti─Źno brez ┼íkode (slika spodaj levo). Vinograd z nizko gojitveno obliko v neposredni┬ábli┼żini in spet na manj prevetreni lokaciji┬áje znatno po┼íkodovan (slika┬áspodaj desno):

 

 

Primerjava poteka temperature med agrometeorolo┼íkima postajama v Vipol┼żah in ┼álovrencu v no─Źi iz 20. na 21. april. Postaji bele┼żita podatke na pol ure. Na grafu so dodane tudi vrednosti hitrosti vetra na postaji v Vipol┼żah. Postaja v ┼álovrencu ni opremljena s senzorjem za hitrost vetra:

Iz grafa je lepo razviden vpliv vetra na ohlajanje na vremenski postaji v Vipol┼żah. V Neblem je bilo vetra manj, s tem je bilo manj motenj ohlajanja. Po 3:00 zjutraj se je temperatura spustila pod 0┬░C in tam ostala do 6:30 zjutraj. Posledi─Źno je ┼íkoda velika. Nasprotno je bilo v Vipol┼żah pod 0┬░C le eno uro in pol. ┼ákoda je na tej lokaciji manj┼ía.

Potek temperature in hitrosti vetra na amaterski vremenski postaji v Neblem ÔÇô hotel Venko:

Tudi na tej lokaciji vidimo odziv temperature na veter ob 2:30 pono─Źi. Proti jutru je bilo vetra vse manj, temperatura je pod 0┬░C padla po 3:00 zjutraj, pod -1┬░C pa po 4:30. Nad 0┬░C se je dvignila ┼íele po 7:00 zjutraj.

Razlike v ┼íkodi so bile tudi glede na vzgojno obliko vinske trte. ┼ákoda je bila manj┼ía na visokodebelnih, kordonskih vzgojah, ve─Źja na nizkih eno┼íparonskih G├╝jot-ih. Prav tako so bile opazne razlike med razli─Źnimi sortami trte. Zgodnje sorte, ki so imele ┼że dalj┼íe poganjke, na lokacijah kjer nizke temperature niso vztrajale ve─Ź ur, niso do┼żivele ve─Źje ┼íkode, nasprotno je bila ta ve─Źja na sortah, pri katerih so bile mladike ┼íe kratke, a so vsa o─Źesa ┼że odgnala.

Primerjava ┼íkode v sosednjih vinogradih z razli─Źno vzgojno obliko (enokraki G├╝jot, slika levo; kordon, slika desno) v dolini potoka Ko┼żbanj┼í─Źka pod vasjo Hru┼íevlje:

 

Razlike v temperaturah smo opazili tudi znotraj nasada breskev. Na bolj prevetrenem merilnem mestu ob robu nasada so nizke temperautre vztrajale manj ─Źasa kot na merilnem mestu v sami sredini nasada. Ozra─Źje je v nasadu, kjer drevesa upo─Źasnijo hitrost vetra, bolj mirno, posledi─Źno je temperatura tam ni┼żja, ┼íkoda pa ve─Źja.

─îe primerjamo ─Źas trajanja pozebe na posamezni lokaciji s ┼íkodo, ugotovimo zna─Źilne razlike na lokaciji ┼ít.1. Nasad na vi┼íji in bolj vetrovni lokaciji prakti─Źno ni utrpel ┼íkode. Opazili smo le nekaj pomrznjenih mladik. V vinogradu v ni┼żini bo izpad pridelka med 30 in 50 %.

Primerjava škode na lokaciji št.1, na zgornjem merilnem mestu (slika levo) in spodnjem merilnem mestu (slika desno):

 

Na lokaciji ┼ít.2 ┼íkode, razen par pomrznjenih mladik, ni bilo. Na tej lokaciji je bila temperatura pod -1┬░C najmanj ─Źasa. Na sliki levo je vinograd na spodnjem merilnem mestu, na sliki desno pa na zgornjem merilnem mestu:

 

Lokacija ┼ít.3 lepo ilustrira pomen vetra za temperaturo. Senzor znotraj nasada je bele┼żil temperaturo pod -1┬░C kar 1 uro in 10 minut ve─Ź, kot senzor na robu nasada. Glede na to, da je pozeba trajala ve─Ź kot 3 ure, je izguba pridelka 100 %. V vinogradih v okolici je tudi opaziti veliko ┼íkodo, s tem da so najbolj prizadeti vinogradi na dnu doline. ┼Że 5 do 10 metrov nad dnom doline, na terasah ni ve─Ź omembe vredne ┼íkode. Opaziti je le par pomrznjenih mladik tu in tam. To nam pove, da je bila inverzija v dolini zelo plitva. Smiselno bi bilo ob morebitnih novih podobnih situacijah opraviti nove vzporedne meritve na vi┼íjih legah, predvsem z ugotavljanjem prisotnosti vetra. Od te to─Źke je dolina potoka Ko┼żbajn┼í─Źka gor vodno bolj gozdnata. Mo┼żno je, da gozd vpliva na manj┼ío preto─Źnost zraka na dnu tega dela doline, posledi─Źno je ┼íkoda zaradi pozebe ve─Źja.

Pogled na nasad breskev (slika levo) ter škoda na poganjkih mladega drevesa (slika desno):

 

Primerjava ┼íkode v vinogradu na lokaciji 3, na dnu doline (slika levo) ter na prvi terasi nad dolino (slika desno). Na prvi terasi, 7 metrov nad dnom doline, je ┼íkoda bistveno manj┼ía, kar ka┼że na plitvost inverzije oziroma slabo prevetreno dno doline:

 

V no─Źi iz 21. na 22. april je ┼íe obstajala nevarnost pozebe, ─Źeprav je nad nas v vi┼íinah ┼że prihajal toplej┼íi zrak. Temperature so se pod 0┬░C spustile le na najbolj zati┼ínih legah, drugje je ostalo na 0┬░C, nove ┼íkode ni bilo.

Za omogo─Źanje izvedbe meritev temperature┬áse zahvaljujemo kmetiji Moro iz Vipol┼ż┬áin kmetiji Zarova iz Gonja─Ź.

Podatki o to─Źnih lokacijah meritev in surovi podatki iz senzorjev so na voljo pri avtorju. Za kontakt se obrnite na podjetje Enomarket d.o.o. Kojsko.

Viri:

 

 

Vreme v letu 2013 primorske kmete ponovno postavlja pred zahtevne preizku┼ínje. Po dveh relativno su┼ínih letih, smo imeli letos sne┼żeno zimo, ki se je prevesila v mokro pomlad. Narava je sposobna sestaviti le 3 zaporedne dni brez de┼żja, zato se zemlja med posameznimi poslab┼íanji ne posu┼íi, kar ote┼żuje dela v sadovnjakih in vinogradih ter na drugih kmetijskih povr┼íinah. Zahtevnej┼íe je varstvo vinske trte pred boleznimi, predvsem peronosporo, ki ji taka leta najbolj ustrezajo.

Na vremenski postaji Enomarket Kojsko v Gori┼íkih Brdih smo letos doslej namerili 714,4 mm padavin, a je dejanska ┼ítevilka ┼íe nekaj ve─Źja, saj zaradi neogrevanega de┼żemera nismo mogli izmeriti padavin, ki so padle v obliki snega. Teh je bilo skupaj za okoli 30 mm. Za primerjavo, ob koncu meseca maja v letu 2012 smo namerili le 455 mm padavin, medtem ko smo 700 mm presegli ┼íele septembra. Pri─Źakovati je, da bo skupna letna akumulacija padavin ob koncu meseca maja dosegla okoli 800 mm, saj nas ┼że v ─Źetrtek, 16. maja ─Źaka novo poslab┼íanje, ki lahko prinese preko 50 mm padavin.

Graf akumulacije padavin v letu 2013 na vremenski postaji Enomarket Kojsko in primerjava za leti 2011 in 2012:

Leto 2013 je bilo doslej tudi hladnej┼íe od svojih predhodnikov, ─Źeprav zima ni bila izrazito hladna. Zelo mrzel je bil le mesec marec, ko je bila povpre─Źna mese─Źna temperatura kar 6┬░C ni┼żja kot leto poprej. Mesec maj 2013 je bil doslej pribli┼żno enako topel kot maj 2012, saj je povpre─Źna temperatura v prvi polovici meseca zna┼íala 16,6┬░C, v maju 2012 pa smo namerili povpre─Źno temperaturo 16,5┬░C, ko je bila hladna predvsem druga dekada meseca s povpre─Źno temperaturo 14,9┬░C.

Graf povpre─Źnih temperatur v letu 2013 na VP Enomarket Kojsko in primerjava z leti 2011 in 2012:

Koli─Źina padavin v mesecu maju 2013, ko smo za─Źeli z varstvom vinske trte pred peronosporo, je velika. V prvi polovici meseca je na vremenski postaji Enomarket Kojsko padlo 140,5 mm de┼żja, v Biljani 104,1 mm, v Neblem pa 112,4 mm. Imeli smo dve poslab┼íanji z ve─Źjo koli─Źino padavin, in sicer prvo 6. ÔÇô 7. maja, ko je v Kojskem padlo 61,3 mm de┼żja in drugo med 10. in 12. majem, ko je padlo 63,8 mm de┼żja. V Oslavju je v teh treh dneh padlo 86,8 mm, v Dolenjem 67,6 mm, v Krminu pa kar 94,8 mm. Te koli─Źine seveda povsem zadostujejo za izpiranje ┼íkropilne obloge z listov vinske trte, zato je potrebno ┼íkropljenja proti peronospori in oidiju po takih poslab┼íanjih ponavljati, sicer obstaja velika verjetnost pojava bolezenskih znamenj. Kurativno varstvo vinske trte pa je bistveno dra┼żje in vpra┼íljive u─Źinkovitosti v primerjavi s preventivnim varstvom.

Fotografije neviht nad Gori┼íkimi Brdi 7. in 8. maja 2013. Nevihta na sliki levo je prinesla mo─Źne nalive in nekaj zrn sodre. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je ob njenem prehodu zabele┼żila intenziteto naliva kar 210 mm/uro:

Radarska slika ob mo─Źnih no─Źnih padavinah v soboto, 11. maja:

Ker je velikost mladik vinske trte ┼że presegla 50 cm, je v teh razmerah za za┼í─Źito zelo priporo─Źljivo uporabljati polsistemi─Źna in sistemi─Źna sredstva, ki so kombinirana s kontaktnimi. Uporabljamo sredstva na osnovi dimetomorfa (Acrobat, Forum Star), benalaksil-a-M (Fantic), ali metalaksila-M (Ridomil). V ekolo┼íkem varstvu se priporo─Źa uporaba bakrovih pripravkov. Proti oidiju se lahko uporabijo IBE sistemiki (Tebusha, Postalon…), ali sredstva na osnovi metrafenona (Vivando). Omenimo ┼íe, da se sredstvo na osnovi kvinoksifena (Crystal) mo─Źno ve┼że v povrhnjico listov vinske trte in je bolj odporno na izpiranje z de┼żjem.

Vsa navedena sredstva dobite v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko v Gori┼íkih Brdih. Za ve─Ź informacij pokli─Źite na telefonsko ┼ítevilko 05 30 41 611 (Enomarket).

Poglejmo si ┼íe modelsko napoved padavin modela WRF-ARW, ki v 00z zagonu 15. maja daje za Gori┼íka Brda med 30 in 40 mm padavin v obdobju do petka 17/05/2013. Kot lahko vidimo bo glavnina padavin padla ob gorskih pregradah v Karnijskih Alpah, kjer gre pri─Źakovati preko 200 mm padavin ter na obmo─Źju U─Źje, ki ji model namenja okoli 100 mm padavin. Nekateri drugi modeli, recimo Aladin, ka┼że za Gori┼íka Brda celo 68 mm padavin do petka 00z:

─îisto na koncu vabljeni ┼íe k ogledu timelapse videoposnetka, ki prikazuje prehod iz zime v pomlad, kakor ga je bilo videti skozi oko webkamere pri planinski ko─Źi na Koradi (803m n.m.v.):

Viri:

Leto┼ínje poletje je bilo zelo skromno s padavinami. Na Primorskem je zadnji konkreten de┼ż padel ob za─Źetku druge dekade meseca junija, ki pa je s seboj prinesel tudi to─Źo in ┼íkodo na kmetijskih povr┼íinah. Slednja se je ┼íe stopnjevala s poletno su┼ío, zato so pridelki na vseh pomembnih vinogradni┼íkih, sadjarskih in oljkarskih obmo─Źjih na Primorskem precej prizadeti. Dolgo pri─Źakovan de┼ż je pri┼íel 26. avgusta in prekinil vro─Źino v drugi polovici avgusta, ko smo marsikje bele┼żili temperature preko 38┬░C.

Prizemna hladna fronta nas je dosegla v jutranjih urah, energije v ozra─Źju je bilo malo. Nekaj neviht je nastalo le na hribovitem obmo─Źju zahodne Slovenije, kjer je padlo do okoli 10 mm de┼żja. V Gori┼íkih Brdih je zjutraj zgolj nekoliko namo─Źilo tla, saj so postaje bele┼żile samo nekaj nad 5 mm padavin. Nekaj neviht se je vseeno pojavilo tudi na obali in Krasu, kjer je v mo─Źnih nalivih padlo okoli 10 mm de┼żja.

Sinopti─Źna situacija 26/08/2012 ob 12z:

Radarska slika jutranjih neviht nad Z Slovenijo:

Marko Korošec (Weather-Photos.NET) je ob eni od jutranjih neviht ujel izjemen trenutek, ko je strela udarila v anteno mobilne telefonije:

Po prehodu fronte je zapihala burja, padavine so ponehale. V poznih popoldanskih urah nas je dosegla hladna fronta z ohladitvijo v vi┼íinah, kar je vodilo do nastanka nevihtne linije, ki je po─Źasi potovala proti jugovzhodu. Ob 1000 J/kg CAPE-a in 30 vozlih DLS-ja, so se pojavljale mo─Źnej┼íe nevihte, med njimi tudi superceli─Źne. Ena od njih je potovala severno od Udin in naprej proti ─îedadu, kjer je dosegla hribe in oslabela. Okoli 17:10 je nastala nova supercelica severnozahodno od Krmina in kmalu pre┼íla v linearno multicelico ter kot tak┼ína dosegla Gori┼íka Brda.

V mo─Źnih nalivih je padlo med 25 in 35 mm de┼żja. Vremenske postaje v Gori┼íkih Brdih so zabele┼żile slede─Źe jakosti nalivov:

  • Neblo: 213,4 mm/h
  • Biljana: 126,0 mm/h
  • Kojsko: 113,0 mm/h

Radarska slika:

Druga mo─Źna celica v tej liniji, ki jo na zgornji radarski sliki vidimo pri Pordenone-ju, je kasneje dosegla severni Jadran. Nad morjem je bilo energije precej ve─Ź, okoli 2500 J/kg. Nevihta se je mo─Źno okrepila, nastala je masivna supercelica, ki je potovala proti slovenski in hrva┼íki obali. Iz okolice Umaga so poro─Źali o mo─Źnih downburstih ter to─Źi, ki je naredila ogromno ┼íkode na kmetijskih pridelkih. Veliko je bilo poro─Źil o izruvanih drevesih, po┼íkodovanih avtomobilih in drugi gmotni ┼íkodi.

Radarska slika supercelice v Tr┼ża┼íkem zalivu:

Fotografije supercelice nad Tr┼ża┼íkim zalivom:

Amaterske vremenske postaje na obmo─Źju Primorske so v celotnem poslab┼íanju zabele┼żile naslednje koli─Źine padavin:

  • Zatolmin (So┼íka dolina): 51,8 mm
  • Ravna pri Ligu (Kanalski Kolovrat): 49,8 mm
  • Dutovlje (Kras): 42,8 mm
  • Neblo (Gori┼íka Brda): 40,4 mm
  • Gorenje Polje (So┼íka dolina): 39,0 mm
  • Deskle (So┼íka dolina): 38,1 mm
  • Biljana (Gori┼íka Brda): 34,8 mm
  • Korada (Kanalski Kolovrat): 32,8 mm
  • Kojsko (Gori┼íka Brda): 32,0 mm
  • Okroglo (Kal nad Kanalom): 28,5 mm
  • Nova Gorica: 18,6 mm
  • Sela na Krasu (Gori┼íki Kras): 12,0 mm

Viri:

Page 1 of 612345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin