Leto 2012 kmetijstvu zagotovo ne prizanaša. Intenzivni vremenski pojavi so škodo povzročali že pozimi, ko je pihala orkanska burja ter pritiskal hud mraz in je posledično odmrla tudi kakšna trta, ali pomrznila oljka. Pomlad je prinesla točo in zmrzal, ki sta dodatno oklestila pridelek. V poletnih mesecih nas pesti še huda suša, ki marsikje ogroža ne samo pridelek, pač pa tudi celotne rastline v trajnih nasadih, da o stanju na poljščinah niti ne govorimo. Letošnji pridelek grozdja dozoreva v teh težkih razmerah, v kakšnem stanju je, si bomo podrobneje pogledali v tem članku. Zaradi suše je prizadeta celotna Primorska. Obala je dobila zelo malo padavin v letošnjem letu, saj skupna kumulativa ne dosega niti 300 mm. Na Goriškem in okolici je bilo dežja več, vendar se zaradi lažjih tal suša prav tako močno pozna.
O vplivu vremena na proces dozorevanja grozdja smo govorili že lani (KLIK). Vemo, da sušne razmere v tem času lahko pozitivno vplivajo na kvaliteto pridelka, vendar mora biti minimalna količina vode trti še vedno na voljo. Letos je razpoložljiva voda v tleh marsikje že pod točko venenja in s tem rastlinam nedostopna. Posledice se na pridelku močno poznajo. Da to pokažemo, si poglejmo nekaj številk.
VZOREC
V letih 2011 in 2012 smo ob približno enakem času pobrali vzorce grozdja treh sort iz istega vinograda. Jagode so bile pobrane naključno iz posameznih grozdov, ki so izpostavljeni soncu in tistih, ki so delno ali popolnoma v senci. Jagode smo pobirali iz vrha, sredine in spodnjega dela grozda. Vzorec smo nabrali v celotnem vinogradu tako, da smo šli po vsaki drugi vrsti in pobirali jagode izmenično iz leve in desne strani vrste. Skupno smo nabrali med 150 in 200 jagod. Vzorec je bil pobran dne 16. avgusta.
VINOGRAD
Vinograd, iz katerega so bili pobrani vzorci stoji v Kojskem, na blagem pobočju, obrnjenem na jugozahod. Vrste so dolge okoli 100 metrov, vzgojna oblika je dvojni Guyot. Od zgoraj proti dnu vinograda so posajene sorte ‘Sauvignon’, ‘Modri pinot’ in ‘Chardonnay’. Obremenitev trt je velika, saj redčenje ni bilo opravljeno. Vinograd je zatravljen s herbicidnim pasom pod trtami. Na prvi pogled vinograd ne trpi suše. Na delu, kjer so tla pretežno flišne sestave, je rast slabša. Tam je na grozdju, ki je močneje izpostavljeno soncu, opaziti sončne ožige.
ANALIZE
Analize so bile opravljene v laboratoriju podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko. Nabrane jagode vsake sorte smo stehtali in njihovo maso preračunali na 100 jagod. Refraktometrsko smo izmerili sladkorno stopnjo v °BRIX ter izračunali predviden alkohol. Kislino smo izmerili z nevtralizacijo vzorca do pH 7 z NaOH do preskoka barve iz rumene v modro zeleno ob uporabi indikatorja bromtimol modro. pH vrednost smo izmerili s pomočjo pH metra.
REZULTATI ANALIZ GROZDJA
Navedeni so rezultati meritev nabranih vzorcev in primerjava z letom 2011. Lanski vzorec je bil pobran dva dni kasneje, 18. avgusta:
Chardonnay 2012 / Chardonnay 2011
- Masa 100 jagod (g): 137,90 / 172,20
- Sladkor (°BRIX): 19,94 / 19,65
- Predviden alkohol (vol.%): 11,14 / 11,18
- Skupne kisline (g/l): 8,90 / 10,00
- pH: 3,09 / 2,95
Sauvignon 2012 / Sauvignon 2011
- Masa 100 jagod (g): 130,30 / 165,50
- Sladkor (°BRIX): 18,33 / 20,95
- Predviden alkohol (vol.%): 10,29 / 11,80
- Skupne kisline (g/l): 12,10 / 12,60
- pH: 2,98 / 2,83
Modri pinot 2012 / Modri pinot 2011
- Masa 100 jagod (g): 123,25 / 164,10
- Sladkor (°BRIX): 19,34 / 19,20
- Predviden alkohol (vol.%): 10,99 / 10,87
- Skupne kisline (g/l): 8,60 / 9,90
- pH: 3,12 / 2,89
Takoj nam pade v oči masa 100 jagod, ki je od 35 do 40 gramov manjša kot v lanskem letu. Ob tem ne pozabimo, da so bile sušne razmere tudi v lanskem letu, kar je delno vplivalo na manjšo maso jagod. Sladkorne stopnje so povsod približno enake, razen pri sorti ‘Sauvignon’ je sladkorna stopnja približno 1,5 °BRIX nižja. Kisline so pri vseh sortah nižje kot lani ob istem času, posledično je pH višji.
SUŠA
Sušne razmere bodo letos bistveno vplivale na zmanjšan pridelek. Poleg manjšega pridelka grozdja, je tudi dobit mošta pri prešanju majhna. Vinogradniki, ki so bili prisiljeni potrgati manjše količine grozdja v vinogradih, ki so bili močno prizadeti od suše, poročajo o zelo majhnih izplenih. Recimo iz 300 kg Chardonnay-a je nekdo dobil vsega 130 litrov mošta. Kjer so vinogradi posajeni na lažjih, flišnatih tleh, ali na vrhovih gričev, kjer je razpoložljive vode najmanj, se suša močno pozna na trtah. Listje v coni grozdja rumeni, se suši in odpada. Grozdne jagode so majhne, se stiskajo in sušijo. Opaziti je veliko trt z znamenji kapi vinske trte. Znamenja suše so najbolj vidna na vrhovih gričev in so na nižjih terasah takih vinogradov manj izrazita, a še vedno močno odvisna od tipa tal. Najbolj trpijo mladi vinogradi, še posebej tisti, ki so že v tretjem letu starosti bolj obremenjeni s pridelkom. Mlade trte nimajo popolnoma razvitega koreninskega sistema, zato jih suša hitreje prizadene.
Več fotografij suše v Goriških Brdih…
Naredili smo nekaj primerjav dozorevanja grozdja v zadnjih letih ter v letošnjem letu in jih poizkusili povezati z vremenskimi podatki. Uporabili smo podatke analiz grozdja, ki so jih na področju Goriških Brd naredili na Kmetijskem zavodu Nova Gorica v letih 2008, 2010 in 2012 ob približno istem času na sredini avgusta. Gre za povprečja meritev vzorcev v več vinogradih na različnih lokacijah v Goriških Brdih:
Analize grozdja:
Akumulacija padavin v posameznih letih na padavinski postaji Agencije za okolje RS v Vedrijanu:
Leti 2008 in 2010 sta bili v prvih osmih mesecih po količini padavin primerljivi, medtem ko je leto 2012 bistveno bolj sušno. Letos smo imeli velik deficit padavin pozimi, nato je med aprilom in junijem padlo nekaj več dežja, a pomanjkanje vode pozimi se je bistveno poznalo ob začetku poletja. Zimska zaloga vode je zelo pomembna za poletne mesece, saj ob močnih poletnih nalivih večina vode odteče, ali izhlapi in ne vpliva toliko na preprečevanje suše. Ker julija in avgusta ni več padlo veliko dežja, je suša takoj pritisnila. Ob koncu julija je razlika znašala že 300 – 400 litrov. Do sredine avgusta v Brdih nismo zabeležili več dežja, torej je ta razlika trenutno še večja. To se v podatkih pozna na masi 100 jagod, ki je povsod precej nižja kot v letih 2008 in 2010. Sladkorne stopnje so v letu 2012 precej višje kot v ostalih dveh letih predvsem na račun povečanja koncentracije grozdnega soka zaradi izhlapevanja vode skozi jagodno kožico. Letošnje visoke poletne temperature pospešujejo razgradnjo jabolčne kisline, kar se na podatkih lepo vidi. Iz tega razloga so tudi skupne kisline precej nižje kot ob istem času v prejšnjih letih. Nizke skupne kisline bodo letos zagotovo predstavljale problem, tako v fermentaciji, kot kasneje v procesu zorenja vin. V vinorodni deželi Primorska je dokisanje vin dovoljeno in bo letos marskje tudi potrebno!
Primerjava povprečnih mesečnih temperatur na vremenski postaji Bilje pri Novi Gorici v letih 2008, 2010 in 2012 (obdobje julij – julij) ter povprečje 1971 – 2000. Z grafa je razvidno, da je temperatura letos poleti bistveno višja od ostalih let posledično je povečana razgradnja jabolčne kisline:
Več o letošnji suši bomo še pisali kasneje v letošnjem letu, ko bodo s strani ARSO dostopni tudi podatki o izhlapevanju v rastni dobi. Končajmo še z nekaj rezultati analiz grozdja, ki smo jih opravili v podjetju Enomarket d.o.o. Kojsko:
Če želite tudi sami spremljati dozorevanje grozdja v vaših vinogradih, lahko prinesete vzorec na analizo v podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko. Vzorec cca. 200 jagod odvzamite v skladu z navodili v tem članku. Cena osnovne analize mošta, katere rezultate imate priložnost spremljati nekaj vrstic višje, znaša vsega 6,50 EUR. Rezultati so navadno znani že v 15 minutah. Če želite še meritev jabolčne kisline, boste za analizo odšteli skupno 12,50 EUR. Meritev vsebnosti jabolčne kisline navadno traja dlje, približno 1 uro. DDV je že vštet v cenah. Iste cene veljajo tudi za meritve zgornjih parametrov v že stisnjenem moštu pred začetkom alkoholne fermentacije.
Viri:
Žal nismo uspeli pridobiti nobenih meritev vsebnosti dušika v grozdju in moštu, a se predvideva, da je ta nizka, zato je dodajanje dušične hrane za kvasovke (Mycoattiv) med 
