Tag: meritve

Januar je bil letos marec. No, skoraj marec, temperaturno gledano. Bil je zagotovo med najtoplejšimi januarji v zgodovini meritev temperature. Na vremenski postaji Enomarket Kojsko v Goriških brdih je s povprečjem 6,5°C zasedel drugo mesto, takoj za slavnim in ekstremno namočenim januarjem leta 2014, ki pri 7°C uživa v udobnem prestolu temperaturnih rekorderjev. Povprečje postaje za januar znaša 4,5°C. In zakaj marec, se sprašujete? Zato ker je v 80-ih na vremenski postaji ARSO v Vedrijanu marčevsko povprečje znašalo 7,9°C. Ni bilo bistveno topleje od letošnjega januarja, kajne!?

Če zime v januarju ni bilo na spregled, nas je ponovno obiskala februarja. Mesec je medtem, kot to pišemo, še v teku in najhladnejši dnevi šele prihajajo, vseeno pa nam je že ponudil kar nekaj mraza in sneženja. Obilne padavine v začetku meseca so predvsem v hribe severne Primorske prinesle debelo snežno odejo. Na Banjški planoti in v Lokovcu je padlo med 40 in 60 cm snega, snežna odeja se je nato ob občasnih padavinah še debelila, oziroma vsaj obnavljala.

Obilna snežna odeja v Gorenjem Lokovcu ter visoki zameti, ki so nastali ob pogosti burji. Ta je pihala tudi ob tokratnem obisku mrazišča. Sonce na levi sliki sije skozi fensko jasnino, sicer so iz orografske oblačnosti naletavale snežinke, burja je suh sneg dvigovala in oblikovala vedno nove zamete. Vremenske razmere so izziv za vzdrževalce cest, saj je potrebno novonastale zamete plužiti vsake dve uri, da se ohranja prevoznost cest:

 

Dno mrazišča ‘Na Dolin’ z debelo snežno odejo. Senzor meri temperaturo 1,7 m nad tlemi. Sprva je bil postavljen na višino 2 m, a se je ta razdalja od tal zmanjšala z debeljenjem snežne odeje zaradi sneženja in nanosov snega v dno kotanje z vetrom. Senzor nima radiacijskega ščita. V februarju ob jasnih dneh sonce za dve uri okoli popoldneva obsije dno mrazišča. Izmerki dnevnih temperatur so zato netočni:

 

Konec decembra smo z meritvami v Banjških mraziščih prenehali, senzorje pa smo ponovno postavili na mesta skupaj s prvim februarskim snegom. Večinoma oblačno vreme v prvi dekadi februarja ni postreglo s kaj prida mraza. V Lokovcu se je do -17°C ohladilo 4. februarja zvečer, na Banjšicah pa je bila najhladnejša noč 6. februarja, ko smo izmerili -16°C.

Na ugodne pogoje za ohlajanje smo morali čakati skoraj do sredine druge dekade meseca. 14. februarja ob polnoči se je ozračje vendarle umirilo, veter je ponehal, oblaki so se umaknili in temperature so hitro strmoglavile globoko pod ledišče. Velja sicer opozoriti, da je bila zračna masa nad našimi kraji nekoliko toplejša kot v času decemberskih rekordov. Vseeno je mirna noč z zelo nizko zračno vlažnostjo in transparentnim ozračjem omogočila novo rekordno znamko v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu. Na dnu mrazišča, na nadmorski višini 810 m smo zjutraj, pred sončnim vzhodom izmerili -25,5°C. Isto noč je Tmin na bližni vremenski postaji Dolgi Laz znašal -4,9°C. Razlika med temperaturo v mrazišču in izven njega je torej znašala velikih 20,6°C. Kot je razvidno iz grafa poteka temperature se je ohlajati pričelo relativno pozno, šele po polnoči, ko se je oblačnost umaknila.

Vremenska situacija nad Evropo 14. februarja zjutraj ter potek temperature v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu:

 

Manj ugodna za ohlajanje je bila naslednja noč na 15. februar. Čeprav jasno ozračje z nizko zračno vlago ni predstavljalo ovire, je zrak v mrazišču občasno premešala šibka burja, ki je pihala celo noč in s tem delno zavirala ohlajanje. Na vremenski postaji Dolgi Laz je v sunkih potegnilo do 30 km/h. Nad našimi kraji se je še zadrževal hladen zrak, v Dolgem Lazu je Tmin znašal -5°C. Ker je mrazišče ‘Na Dolin’ in na splošno Lokovec v dokaj neprevetreni dolini, veter ni imel večjega upliva na proces ohlajanja. Na grafu so sicer vidne motnje ohlajanja zaradi vetra, vseeno je bilo zjutraj doseženih zavidljivih -25°C.

Vremenska situacija nad Evropo 15. februarja zjutraj ter potek temperature v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu:

 

Noč na 16. februar je bila prav tako zanimiva, saj je ob jasnem in suhem ozračju tudi veter ponehal. Žal se je najhladnejši zrak to noč že umaknil proti vzhodu. V Dolgem Lazu je bilo zjutraj le -3°C, v mrazišču pa se je ohladilo le še do -18,5°C. Je pa noč bila zanimiva iz vidika trajanja inverzije. Temperaturni obrat se je v mrazišču namreč ohranjal kar 15 ur, od 17h popoldne do 9h zjutraj naslednjega dne.

 

Mrazišče na Banjšicah tokrat ni postreglo z novim rekordom. V noči na 14. februar se je ohladilo le do -20,5°C, bližnja vremenska postaja v Okroglem je medtem zabeležila -5,1°C. Nekoliko toplejša zračna masa kot ob decembrskem rekordu, ko smo izmerili -24°C, ima kot kaže velik vpliv na minimalno temperaturo na dnu mrazišča. Za nove rekordne izmerke, bo najbrž potreben veliko hujši mraz tudi izven mrazišča.

Široka, odprta Banjška planota je zelo izpostavljena vetrovom. Burja v noči na 15. februar je izrazito vplivala na temperaturno inverzijo v mrazišču. Jezero hladnega zraka je veter ponoči pogosto premešal, kar se lepo vidi na skokih temperature na grafu. Tmin je bil skromnih -16,5°C.

Mirno ozračje naslednjo noč je dalo stabilno inverzijo, a zaradi toplejše zračne mase pod -14,5°C ni šlo.

Grafi poteka temperature v mrazišču na Banjšicah za dneve med 14. in 16. februarjem:

   

Banjška planota pozimi ni zanimiva le iz vidika nizkih temperatur. Pomembno jo sooblikuje tudi primorska burja. Ta na vrhovih grebenov pogosto presega hitrosti 100 km/h. V dnevu s šibko do zmerno burjo smo denimo na vrhu grebena Slemena izmerili sunek 70 km/h. Burja gradi zamete, na privetrnih travnikih pogosto odnese vso snežno odejo, tako da se pokaže golo travinje, kjer se sneg odlaga, pa nastajajo debeli zameti (slika levo). Ob burji je planota večinoma izven orografske oblačnosti, v katero je zavita Dinarska pregrada. Včasih oblačnost pokrije le severne dele planote in Lokovec. Iz oblačnosti naletavajo snežinke, na drevesih nastane ivje. Pogled proti oblačni gmoti vzhodno od Banjšic je na sliki desno:

 

Snežne zavese iz orografske oblačnosti na severnem delu Banjške planote (levo). Nastajanje orografskih oblakov nad grebenom Slemena (desno). Ko se zrak ob pregradi dviga, se ohlaja. Višek vodne pare pri tem kondenzira, nastanejo oblaki. Na drugi strani pregrade se zrak spušča in segreva, vodne kapljice izhlapevajo, oblaki se posušijo:

 

Ob burji pogosto lahko občudujemo virge. Gre za padavine iz oblakov, ki ne dosežejo tal, saj se zaradi zelo suhega ozračja posušijo, oziroma izhlapijo na poti proti tlom. Nekaj posebno lepih primerkov smo lahko opazovali nad Banjško planoto 19. februarja:

 

Meritve v mraziščih Banjške planote še naprej dajejo zanimive rezultate. Še vedno nismo bili deležni mirne noči z zelo mrzlo zračno maso. Mogoče jo dobimo v zaključku februarja, zato vas vabimo, da redno spremljate nove objave na naši spletni strani, kjer vas bomo obveščali o morebitnih novih temperaturnih rekordih.

Viri:

Poglejmo si nekaj zadnjih rezultatov analiz grozdja in mošta v avgustu 2012. Trgatev je že v teku, vendar je dozorelost grozdja posameznih sort zelo različna in odvisna od mnogih dejavnikov, predvsem lege, tipa tal, obremenitve, vpliva suše, itd. Izpleni pri stiskanju so nizki. Ponekod iz istih vinogradov dobijo le 40 % lanske količine mošta, redčenju grozdja navkljub. Zadnje deževje, ko je povsod padlo med 30 in 40 litrov/m2, je nekoliko povečalo težo grozdja, a ta ostaja nizka, kar kažejo tudi meritve teže 100 jagod v Kmetijskem zavodu Nova Gorica. Pri sorti ‘Sivi pinot’ je teža 100 jagod marsikje celo pod 100 grami!

Za spodnja Brda (okolico Vipolž), so značilne nizke kisline. Marsikje smo pri sortah ‘Chardonnay’ in ‘Sivi pinot’ izmerili zelo nizko skupno kislino, le malenkost nad 4 g/l. Posledično so pH-ji visoki, tudi do 3,70. Pri proizvodnji mirnih vin moramo paziti, da pH ne presega 3,40, saj sicer lahko pride do težav v fermentaciji. pH-ji nad 3,50 pomenijo ugodne pogoje za razvoj vrst mlečnokislinskih bakterij, ki lahko povzročajo razne bolezni vina. Več o tem v članku o mlečnokislinski fermentaciji.

Sladkorne stopnje so pri zgodnjih sortah prav tako odvisne od lege in drugih dejavnikov (prizadetost trt od suše). Ponekod so na nagnjenih terenih in južnih ter jugozahodnih legah lahko sladkorne stopnje že zelo visoke (23°BRIX), spet drugod precej nizke. Tu prednjačijo zgornja Brda in nekatere vzhodne lege. Zanimiva je sorta ‘Sauvignon’, katere sladkorne stopnje so večinoma nizke, a so nizke tudi kisline.

Žal nismo uspeli pridobiti nobenih meritev vsebnosti dušika v grozdju in moštu, a se predvideva, da je ta nizka, zato je dodajanje dušične hrane za kvasovke (Mycoattiv) med alkoholno fermentacijo zelo pomembno. Povsod tam, kjer so predvidene alkoholne stopnje visoke, je priporočljivo dodajati hrano na osnovi sterolov in maščobnih kislin (Ruler Starter, Genezis Native), ki okrepi celične stene kvasovk, da le te postanejo odporne na višje alkoholne stopnje. Ker majhne količine dežja še niso izprale ostankov fitofarmacevtskih sredstev z listov, je predbistrenje mošta zelo pomembno, saj tako te snovi odstranimo. V fermentaciji je priporočljivo dodajati tudi sredstva na osnovi celičnih sten kvasovk (Les Ecorces), ki absorbirajo ostanke škropiv in srednje verižne maščobne kisline (C6, C8, C10), oziroma vse snovi, ki lahko inhibirajo fermentacijo. Ob tem še enkrat opozorimo na novo evropsko zakonodajo, ki predvideva posebno označevanje vin, pri proizvodnji katerih je bil uporabljen kazein, ali jajčni beljak! Nekatera sredstva na osnovi celičnih sten kvasovk namreč vsebujejo kazein.

Vsa navedena enološka sredstva proizvajalcev Art Enology in Oenofrance dobite v podjetju Enomarket d.o.o. Kojsko v Goriških Brdih, kjer boste dobili tudi natančne napotke za uspešno pot skozi letošnjo trgatev in predelavo mošta v vino.

Rezultati analiz mošta v Goriških Brdih od sredine do konca avgusta. Vse analize so bile narejene v laboratoriju podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko:

Če želite tudi sami spremljati dozorevanje grozdja v vaših vinogradih, lahko prinesete vzorec na analizo v podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko. Vzorec cca. 200 jagod odvzamite v skladu z navodili v tem članku. Cena osnovne analize mošta, katere rezultate imate priložnost spremljati nekaj vrstic višje, znaša vsega 6,50 EUR. Rezultati so navadno znani že v 15 minutah. Če želite še meritev jabolčne kisline, boste za analizo odšteli skupno 12,50 EUR. Meritev vsebnosti jabolčne kisline navadno traja dlje, približno 1 uro. DDV je že vštet v cenah. Iste cene veljajo tudi za meritve zgornjih parametrov v že stisnjenem moštu pred začetkom alkoholne fermentacije.

Tokratna objava je del septembrskih novic podjetja Enomarket d.o.o. Kojsko.

Leto 2012 kmetijstvu zagotovo ne prizanaša. Intenzivni vremenski pojavi so škodo povzročali že pozimi, ko je pihala orkanska burja ter pritiskal hud mraz in je posledično odmrla tudi kakšna trta, ali pomrznila oljka. Pomlad je prinesla točo in zmrzal, ki sta dodatno oklestila pridelek. V poletnih mesecih nas pesti še huda suša, ki marsikje ogroža ne samo pridelek, pač pa tudi celotne rastline v trajnih nasadih, da o stanju na poljščinah niti ne govorimo. Letošnji pridelek grozdja dozoreva v teh težkih razmerah, v kakšnem stanju je, si bomo podrobneje pogledali v tem članku. Zaradi suše je prizadeta celotna Primorska. Obala je dobila zelo malo padavin v letošnjem letu, saj skupna kumulativa ne dosega niti 300 mm. Na Goriškem in okolici je bilo dežja več, vendar se zaradi lažjih tal suša prav tako močno pozna.

O vplivu vremena na proces dozorevanja grozdja smo govorili že lani (KLIK). Vemo, da sušne razmere v tem času lahko pozitivno vplivajo na kvaliteto pridelka, vendar mora biti minimalna količina vode trti še vedno na voljo. Letos je razpoložljiva voda v tleh marsikje že pod točko venenja in s tem rastlinam nedostopna. Posledice se na pridelku močno poznajo. Da to pokažemo, si poglejmo nekaj številk.

VZOREC

V letih 2011 in 2012 smo ob približno enakem času pobrali vzorce grozdja treh sort iz istega vinograda. Jagode so bile pobrane naključno iz posameznih grozdov, ki so izpostavljeni soncu in tistih, ki so delno ali popolnoma v senci. Jagode smo pobirali iz vrha, sredine in spodnjega dela grozda. Vzorec smo nabrali v celotnem vinogradu tako, da smo šli po vsaki drugi vrsti in pobirali jagode izmenično iz leve in desne strani vrste. Skupno smo nabrali med 150 in 200 jagod. Vzorec je bil pobran dne 16. avgusta.

VINOGRAD

Vinograd, iz katerega so bili pobrani vzorci stoji v Kojskem, na blagem pobočju, obrnjenem na jugozahod. Vrste so dolge okoli 100 metrov, vzgojna oblika je dvojni Guyot. Od zgoraj proti dnu vinograda so posajene sorte ‘Sauvignon’, ‘Modri pinot’ in ‘Chardonnay’. Obremenitev trt je velika, saj redčenje ni bilo opravljeno. Vinograd je zatravljen s herbicidnim pasom pod trtami. Na prvi pogled vinograd ne trpi suše. Na delu, kjer so tla pretežno flišne sestave, je rast slabša. Tam je na grozdju, ki je močneje izpostavljeno soncu, opaziti sončne ožige.

ANALIZE

Analize so bile opravljene v laboratoriju podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko. Nabrane jagode vsake sorte smo stehtali in njihovo maso preračunali na 100 jagod. Refraktometrsko smo izmerili sladkorno stopnjo v °BRIX ter izračunali predviden alkohol. Kislino smo izmerili z nevtralizacijo vzorca do pH 7 z NaOH do preskoka barve iz rumene v modro zeleno ob uporabi indikatorja bromtimol modro. pH vrednost smo izmerili s pomočjo pH metra.

REZULTATI ANALIZ GROZDJA

Navedeni so rezultati meritev nabranih vzorcev in primerjava z letom 2011. Lanski vzorec je bil pobran dva dni kasneje, 18. avgusta:

Chardonnay 2012 / Chardonnay 2011

  • Masa 100 jagod (g): 137,90 / 172,20
  • Sladkor (°BRIX): 19,94 / 19,65
  • Predviden alkohol (vol.%): 11,14 / 11,18
  • Skupne kisline (g/l): 8,90 / 10,00
  • pH: 3,09 / 2,95

Sauvignon 2012 / Sauvignon 2011

  • Masa 100 jagod (g): 130,30 / 165,50
  • Sladkor (°BRIX): 18,33 / 20,95
  • Predviden alkohol (vol.%): 10,29 / 11,80
  • Skupne kisline (g/l): 12,10 / 12,60
  • pH: 2,98 / 2,83

Modri pinot 2012 / Modri pinot 2011

  • Masa 100 jagod (g): 123,25 / 164,10
  • Sladkor (°BRIX): 19,34 / 19,20
  • Predviden alkohol (vol.%): 10,99 / 10,87
  • Skupne kisline (g/l): 8,60 / 9,90
  • pH: 3,12 / 2,89

Takoj nam pade v oči masa 100 jagod, ki je od 35 do 40 gramov manjša kot v lanskem letu. Ob tem ne pozabimo, da so bile sušne razmere tudi v lanskem letu, kar je delno vplivalo na manjšo maso jagod. Sladkorne stopnje so povsod približno enake, razen pri sorti ‘Sauvignon’ je sladkorna stopnja približno 1,5 °BRIX nižja. Kisline so pri vseh sortah nižje kot lani ob istem času, posledično je pH višji.

SUŠA

Sušne razmere bodo letos bistveno vplivale na zmanjšan pridelek. Poleg manjšega pridelka grozdja, je tudi dobit mošta pri prešanju majhna. Vinogradniki, ki so bili prisiljeni potrgati manjše količine grozdja v vinogradih, ki so bili močno prizadeti od suše, poročajo o zelo majhnih izplenih. Recimo iz 300 kg Chardonnay-a je nekdo dobil vsega 130 litrov mošta. Kjer so vinogradi posajeni na lažjih, flišnatih tleh, ali na vrhovih gričev, kjer je razpoložljive vode najmanj, se suša močno pozna na trtah. Listje v coni grozdja rumeni, se suši in odpada. Grozdne jagode so majhne, se stiskajo in sušijo. Opaziti je veliko trt z znamenji kapi vinske trte. Znamenja suše so najbolj vidna na vrhovih gričev in so na nižjih terasah takih vinogradov manj izrazita, a še vedno močno odvisna od tipa tal. Najbolj trpijo mladi vinogradi, še posebej tisti, ki so že v tretjem letu starosti bolj obremenjeni s pridelkom. Mlade trte nimajo popolnoma razvitega koreninskega sistema, zato jih suša hitreje prizadene.

Več fotografij suše v Goriških Brdih…

Naredili smo nekaj primerjav dozorevanja grozdja v zadnjih letih ter v letošnjem letu in jih poizkusili povezati z vremenskimi podatki. Uporabili smo podatke analiz grozdja, ki so jih na področju Goriških Brd naredili na Kmetijskem zavodu Nova Gorica v letih 2008, 2010 in 2012 ob približno istem času na sredini avgusta. Gre za povprečja meritev vzorcev v več vinogradih na različnih lokacijah v Goriških Brdih:

Analize grozdja:

Akumulacija padavin v posameznih letih na padavinski postaji Agencije za okolje RS v Vedrijanu:

Leti 2008 in 2010 sta bili v prvih osmih mesecih po količini padavin primerljivi, medtem ko je leto 2012 bistveno bolj sušno. Letos smo imeli velik deficit padavin pozimi, nato je med aprilom in junijem padlo nekaj več dežja, a pomanjkanje vode pozimi se je bistveno poznalo ob začetku poletja. Zimska zaloga vode je zelo pomembna za poletne mesece, saj ob močnih poletnih nalivih večina vode odteče, ali izhlapi in ne vpliva toliko na preprečevanje suše. Ker julija in avgusta ni več padlo veliko dežja, je suša takoj pritisnila. Ob koncu julija je razlika znašala že 300 – 400 litrov. Do sredine avgusta v Brdih nismo zabeležili več dežja, torej je ta razlika trenutno še večja. To se v podatkih pozna na masi 100 jagod, ki je povsod precej nižja kot v letih 2008 in 2010. Sladkorne stopnje so v letu 2012 precej višje kot v ostalih dveh letih predvsem na račun povečanja koncentracije grozdnega soka zaradi izhlapevanja vode skozi jagodno kožico. Letošnje visoke poletne temperature pospešujejo razgradnjo jabolčne kisline, kar se na podatkih lepo vidi. Iz tega razloga so tudi skupne kisline precej nižje kot ob istem času v prejšnjih letih. Nizke skupne kisline bodo letos zagotovo predstavljale problem, tako v fermentaciji, kot kasneje v procesu zorenja vin. V vinorodni deželi Primorska je dokisanje vin dovoljeno in bo letos marskje tudi potrebno!

Primerjava povprečnih mesečnih temperatur na vremenski postaji Bilje pri Novi Gorici v letih 2008, 2010 in 2012 (obdobje julij – julij) ter povprečje 1971 – 2000. Z grafa je razvidno, da je temperatura letos poleti bistveno višja od ostalih let posledično je povečana razgradnja jabolčne kisline:

Več o letošnji suši bomo še pisali kasneje v letošnjem letu, ko bodo s strani ARSO dostopni tudi podatki o izhlapevanju v rastni dobi. Končajmo še z nekaj rezultati analiz grozdja, ki smo jih opravili v podjetju Enomarket d.o.o. Kojsko:

Če želite tudi sami spremljati dozorevanje grozdja v vaših vinogradih, lahko prinesete vzorec na analizo v podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko. Vzorec cca. 200 jagod odvzamite v skladu z navodili v tem članku. Cena osnovne analize mošta, katere rezultate imate priložnost spremljati nekaj vrstic višje, znaša vsega 6,50 EUR. Rezultati so navadno znani že v 15 minutah. Če želite še meritev jabolčne kisline, boste za analizo odšteli skupno 12,50 EUR. Meritev vsebnosti jabolčne kisline navadno traja dlje, približno 1 uro. DDV je že vštet v cenah. Iste cene veljajo tudi za meritve zgornjih parametrov v že stisnjenem moštu pred začetkom alkoholne fermentacije.

Viri:

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin