Tag: ložice

Lokalna vremenska zanimivost, ki jo bomo obravnavali v tej objavi se navezuje na prihodnje članke, ki bodo govorili o mraziščih. Za le ta je značilen nočni nastanek temperaturnega obrata, ko temperatura z višino narašča. Čeprav dolin po definiciji ne obravnavamo kot mrazišč, v njih pogosto prihaja do nastanka temperaturnega obrata, oziroma inverzije. Če je vlaga na dnu doline dovolj visoka, oziroma se temperatura spusti pod temperaturo rosišča, pride do pojava megle, ali nizke oblačnosti zaradi kondenzacije presežne vodne pare v zraku.

Tak primer smo opazovali v spodnjem delu Soške doline 02/01/2018 zvečer. Glede na opažanja je bil prvi sprožilec nastanka megle v dolini vklop hidroelektrarne Plave II. Nad reko Sočo so se dolvodno od iztoka elektrarne pojavile meglice. Sčasoma je megla zajela kraje Ložice in Plave ter se po 21. uri hitro razširila na celoten spodnji del doline proti Solkanu. V megli je bila tudi dolina potoka Rohota.

Meglice nad reko Sočo pri hidroelektrarni HE Plave I (levo) ter že dodobra razvita megla nad Desklami v Soški dolini (desno):

 

V Desklah se je temperatura z dnevnega maksimuma pri 8°C zvečer spustila do 0°C. Medtem je postaja na pobočju nad dolino v Ravni pri Ligu (516 m) merila temperature med 2 in 3°C. Kasneje se je okoli polnoči temperatura tudi na dnu doline dvignila do 2°C, inverzija je bila večinoma razkrojena, megla je izginila, oziroma ostala le ob pobočjih hribov. Nenadni dvig temperature je bil posledica srednje oblačnosti, ki se je takrat navlekla nad dolino od severozahoda.

Graf poteka temperature na VP Deskle (1.1. – 3.1.) ter VP Ravna pri Ligu (2.1. – 3.1. – 516 m):

 

Ob polno razviti inverziji se prične hladen zrak iz doline izlivati pri Solkanu, kjer je močan nočni in jutranji veter gornik običajen. Del hladnega zraka se preliva tudi prek nižjega dela v grebenu Korade (812 m), med vasjo Vrhovlje pri Kojskem ter pobočjem predvrha Korade ‘Nad robom’ (632 m). V tokratnem primeru, ko je ob inverziji nastala tudi megla, je le ta vizualizirala prelivanje zraka prek grebena na teh mestih ter se ob padcu prek pregrade sušila zaradi adiabatnega segrevanja zraka ob spuščanju v nižje ležeča Goriška brda. Prek celotnega vzhodnega dela Brd se je pojavil veter gornik, ki je bil bolj izrazit na običajno vetrovnih mestih (Gonjače, Kojsko).

Prikaz smeri in moči vetrov prek Goriških brd in spodnje Soške doline (debelejša puščica = močnejši veter):

Razvita inverzija z meglo nad Soško dolino. Megla se preliva v Goriška brda prek nižjega dela grebena Korade (na desnem delu slike):

 

Prelivanje megle prek grebena v Goriška brda (cerkvica pripada kraju Vedrijan – slika levo). Slika desno prikazuje vas Vrhovlje pri Kojskem. Na sliki je že vidna srednja oblačnost, ki je razbila inverzijo v Soški dolini:

 

Potek temperature ter razvoj vetra gornika na vremenski postaji Kojsko. Veter je bil najmočnejši pred razpadom inverzije v Soški dolini. Opazite tudi nenaden skok temperature ob slabitvi vetra ob polnoči, ko je bilo jedro hladnega zraka v dolini že razbito:

 

Viri:

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin