Tag: kolobar

Mokra pomlad nudi zelo ugodne pogoje za razvoj ┼ítevilnih rastlinskih bolzeni. Na vinski trti je te┼żko zaustavljiva peronospora (Plasmopara viticola), te┼żave se pojavljajo tudi v sadjarstvu in vrtnarstvu. Na paradi┼żniku se ┼że pojavljajo razne glivi─Źne bolezni, ki slabijo in na koncu celo uni─Źijo rastlino, ─Źe ne pravo─Źasno ukrepamo.┬á Med boleznimi paradi┼żnika je gotovo najbolj poznana paradi┼żnikova plesen (Phytophthora infestans), poleg nje pa ┼íe rjava ┼żametna paradi┼żnikova pegavost (Fulvia fulva), okrogla listna pegavost paradi┼żnika (Septoria lycopersici) in nenazadnje ┼íe ─Źrna listna pegavost paradi┼żnika (Alternaria solani).

Slednja poleg paradi┼żnika oku┼żuje ┼íe krompir, papriko in jaj─Źevec. Gliva oku┼żuje vse nadzemne organe rastlin. Bolezenska znamenja se najprej pojavijo na starej┼íih listih bli┼żje tlom, kjer opazimo ─Źrne okroglaste do ovalne pege s koncentri─Źnimi krogi. Pege se s─Źasoma med seboj zdru┼żijo, listi pri─Źnejo rjaveti, se zvijati in su┼íiti, a ne odpadajo. Oku┼żba se kasneje ┼íiri na zgornje liste in oku┼żi tudi plodove, ki ka┼żejo znamenja na zgornji strani. Oku┼żeni plodovi pri─Źnejo pokati in gniti, v primeru oku┼żbe v bli┼żini peclja odpadejo.

Gliva Alternaria solani spada v razred Deuteromycota. Razmno┼żuje se z nespolnimi sporami, konidiji. Odgovarja ji mokro, de┼żevno vreme ter temperature med 20 in 30┬░C. Prezimi na rastlinskih ostankih na tleh, na semenu ter na drugih vrstah dru┼żine Solanaceae. Spomladi nastanejo ve─Źceli─Źni konidiji, ki se na gostiteljske rastline ┼íirijo s pomo─Źjo vetra, vode, insektov in ─Źloveka. Ko pridejo v stik z gostiteljem, kalijo 2 uri ob prisotnosti vode, pri temperaturi med 5 in 30┬░C. Oku┼żbe izvr┼íijo preko morebitnih ran na rastlini, listnih re┼ż, ali z direktno penetracijo. Po oku┼żbi se pege pojavijo ─Źez 48 do 72 ur. Gliva na gostiteljski rastlini tvori nove konidije, kateri povzro─Źajo sekundarne oku┼żbe.

Pri varstvu se poslu┼żujemo agrotehni─Źnih ukrepov v kombinaciji s kemi─Źnim varstvom. Pri sejanju uproabljamo le certificirano seme, ali sadike. Poslu┼żujemo se dovolj ┼íirokega kolobarja ter zatiramo plevele iz dru┼żine Solanaceae. Pazimo, da rastlin ne sadimo pregosto, da lahko zrak med rastlinami kro┼żi in se te po de┼żju, jutranji rosi, ali namakanju hitreje posu┼íijo. Vrste z rastlinami postavimo v smeri prevladujo─Źih vetrov. Izogibamo se sen─Źnim, ali zavetrnim legam. Rastlinske ostanke odstranimo, ali zaorjemo. ─îe nasade namakamo, le to opravimo zgodaj v dnevu, da omogo─Źimo hitro su┼íenje rastlin. Pazimo, da ne povzro─Źamo po┼íkodb na rastlinah, kar pomeni, da moramo spremljati tudi razvoj ┼íkodljivcev.

V Sloveniji je proti povzro─Źitelju registrirano le sredstvo Folpan (folpet), a na paradi┼żniku lahko uporabljamo tudi druge pripravke, ki pa so namenjeni varstvu pred drugimi boleznimi in u─Źinkujejo tudi proti ─Źrni pegavosti. Taka sredstva so Acrobat MZ WG (dimetomorf + mankozeb), Antracol WG 70 (propineb), Champion 50 WG (bakrov hidroksid), Cuprablau-Z (bakrov oksiklorid), Dithane DG Neotec ter Dithane M-45 (mankozeb), Pergado MZ (mandipropamid + mankozeb) ter Rovral Aquaflo (iprodion).

Vsa našteta sredstva lahko kupite v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

─îebulna muha (Delia antiqua sin. Hylemya antiqua) je en najpomembnej┼íih ┼íkodljivcev ─Źebule in drugih kultur iz dru┼żine lukovk. ┼ákodo dela ┼íe na poru, ─Źesnu, ┼íalotki, zimskem in ┼íopastem luku, drobnjaku in ┼íopastem ─Źesnu. Li─Źinke ─Źebulne muhe povzro─Źajo ┼íkodo z zavrtanjem v ─Źebulice, kjer se hranijo. Napadene ─Źebulice pri─Źnejo gniti in so neuporabne ter se slabo skladi┼í─Źijo.

─îebulna muha je podobna navadni hi┼íni muhi (Musca domestica), le da je manj┼ía. Njeno telo je dolgo 5 ÔÇô 7 mm in pepelno sive barve, na hrbtni strani zelenkastega sijaja. Noge so ─Źrne, tipalke puhaste. Na trebuhu samca opazimo bolj ali manj jasno izra┼żeno vzdol┼żno temno ─Źrto. Samica te ─Źrte nima. Krila so prozorna z rumenkastim nadihom. Glavni razpoznavni znak so izrazito rde─Źerjave o─Źi. Jaj─Źeca so bele barve, podolgovata z vzdol┼żnimi ─Źrtami, dolga 1,5 mm. Li─Źinka, ┼żerka, ob koncu razvoja dose┼że velikost 8 mm. Buba je svetlo, ali temno rjava, obro─Źasta in ovalne oblike. Meri 7 mm v dol┼żino in 2,5 mm v ┼íirino.

─îebulna muha prezimi v zemlji v obliki bube. Navadno pri─Źne izletati v sredini aprila, v hladnih in mokrih pomladih nekoliko kasneje. ┼ákodljivec je bolj aktiven v hladnej┼íih in bolj mokrih letih, zato lahko naredi veliko ┼íkode jeseni na poru, ko so temperature ni┼żje. Letno ima 3 generacije, najve─Ź ┼íkode na ─Źebuli povzro─Źi prva spomladanska generacija, saj je takrat ob─Źutljivost rastlin najve─Źja. Celoten razvojni krog traja 45 do 65 dni, odvisno od temperature. Li─Źinka pri 15┬░C zaklju─Źi svoj razvoj v 45 dneh, pri 25 – 30┬░C pa v 17 dneh. Muhe ┼żivijo 2 do 4 tedne in se lahko selijo na ve─Źje razdalje, do 1,5 km, dokler ne najdejo gostitelja. S parjenjem pri─Źnejo 10 dni po za─Źetku letanja. Samice odlo┼żijo jaj─Źeca v zemljo blizu rastlin, ali na mlade liste rastlin. Vsaka samica lahko izle┼że ve─Ź kot 100 jaj─Źec, ki jih odlaga v skupinah po 15 – 20. Sami─Źka le┼że jaj─Źeca 15 dni, v ve─Ź ciklih. Li─Źinke se po izleganju pomikajo do ─Źebulic in vstopijo vanje pri bazalnem delu, kjer se hranijo. Eno ─Źebulo lahko napade ve─Ź li─Źink. ─îe rastlina odmre preden se li─Źinke do konca razvijejo, se preselijo na drugo rastlino, kjer se dopolnilno hranijo. Ena li─Źinka lahko uni─Źi 20 rastlin. Li─Źinka ima 3 larvalne faze. Druga generacija ┼íkodljivca se pojavi ┼ítiri tedne po prvi, zato je varstvo ─Źebule smiselno vse tja do sredine maja. Ko je razvoj li─Źinke kon─Źan, se zabubi v tleh, na globini 5 – 10 cm. Preobrazba traja 15 – 25 dni. Muha preide v fazo zimskega mirovanja jeseni, ko temperatura tal pade pod 15┬░C.

Znamenja napada se ka┼żejo v obliki zvijanja listov, ki postanejo mlahavi in se povesijo. Sr─Źni list se su┼íi in ga zlahka izvle─Źemo. Na po┼íkodovanih ─Źebulicah se pri─Źne razvijati plesen. Rastlina propade. Na gnijo─Źih ─Źebulicah se pogosto hranijo tudi saprofitske vrste reda Diptera.

Za varstvo pred ┼íkodljivcem uporaba kemi─Źnih za┼í─Źitnih sredstev ni dovoljena. U─Źinkovitost fitofarmacevtskih sredstev je tudi vpra┼íljiva, zaradi velike mobilnosti muhe. Najbolj priporo─Źljiv je ve─Źletni kolobar. ─îebulnice na isti povr┼íini pridelujemo le vsaka tri leta. S tem se populacija ┼íkodljivca zmanj┼ía. Odstranjevati moramo samonikle in izlo─Źene ─Źebule ter jih uni─Źiti. Isto velja za ostanke ─Źebule iz skladi┼í─Ź, saj lahko predstavljajo vir novih oku┼żb. Izogibati se moramo po┼íkodbam rastlin, ker na po┼íkodovana mesta samice odlagajo jaj─Źeca. Razli─Źne sorte ─Źebule nimajo pomembnega vpliva na odpornost na ┼íkodljivca, ─Źeprav velja, da so bele sorte ─Źebule bolj ob─Źutljive. Pri varstvu se najpogosteje poslu┼żujemo pokrivanja pridelka z agro koprenami ter bioti─Źnega varstva z uporabo entomopatogenih ogor─Źic (pripravek NEMASYS GROW YOUR OWN).

V sredini aprila pri─Źnemo s spremljanjem pojava ┼íkodljivca tako, da v nasade postavimo rumene lepljive plo┼í─Źe na vi┼íino najve─Ź 30 cm nad rastline. Plo┼í─Źe obrnemo proti jugozahodu, oziroma v smer iz katere najpogosteje piha veter. Posevke pri─Źnemo pokrivati v ─Źasu najve─Źjega naleta muhe. Uporabimo agro koprene, ki nimajo lukenj. ─îebulnice plosko pokrivanje slabo prena┼íajo, saj so listi na to ob─Źutljivi. Smiselno je postaviti nizke loke, tako se koprena ne dotika listov. Pokrivanje ne pomaga, ─Źe imamo preozek kolobar. ─îebulnice pridelujemo na isti povr┼íini le vsaka tri leta.

Pripravke, ki vsebujejo Enotomopatogene ogor─Źice (nematode ÔÇô mikroskopsko majhni, ─Źrvi─Źkom podobni organizmi) dobimo na tr┼żi┼í─Źu v ┼íkatlicah, v katerih je dovolj organizmov za za┼í─Źito 60 m2 zemlji┼í─Źa. Ker gre za ┼żive organizme, ima pripravek omejen rok uporabe (3 tedne), zato ga je mogo─Źe dobiti le ob predhodnem naro─Źilu. Pripravek raztopimo v vodi, s katero zalijemo rastline in zemljo v okolici. Ogor─Źice takoj ko pridejo v zemljo pri─Źnejo z iskanjem gostitelja. Ko ga najdejo, ga parazitirajo in s tem uni─Źijo. Poleg ─Źebulne muhe, se ogor─Źice hranijo ┼íe s ┼ítevilnimi drugimi ┼íkodljivci, kot so korenjeva muha, kapusova muha, sovke, ko┼íeninar, mrtva┼íka mu┼íica, mravlje, pedici, rumena kosmuljeva grizlica, cvetli─Źni resar in jabol─Źni zavija─Ź. Ogor─Źice za svoj obstoj potrebujejo odsotnost son─Źne svetlobe, zrak za dihanje in vodo za premikanje, zato najbolje ┼żivijo v zmerno vla┼żnih tleh. Aktivne so pri temperaturah med 13 in 28┬░C. Za u─Źinkovito varstvo moramo pripravek uporabiti vsakih 14 dni do konca aktivnosti ┼íkodljivca, oziroma v ─Źasu, ko ta povzro─Źa najve─Źjo ┼íkodo.

Za naro─Źila pripravka, ki vsebuje entomopatogene ogor─Źice, pokli─Źite podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko na telefonsko ┼ítevilko 05 30 41 611. Prvo naro─Źilo bo predvidoma izvedeno v naslednjem tednu, med 22. in 24. aprilom, zato z naro─Źili pohitite! Prav tako v Enomarketu Kojsko lahko kupite tudi agrokoprene razli─Źnih velikosti, od 1,6m├Ś10m, 2,1m├Ś10m, pa do 3,2m├Ś10m.

Viri:

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin