Tag: količina

Šesti dan v juniju je dodobra zalil žejne briške griče. Največ padavin smo si obetali v večernih urah, ob prehodu hladne fronte, popoldne pa smo trepetali pred točo iz predfrontalnih neviht. Že pozno dopodne je prva konvekcija nastala v Furlaniji, v okolici Latisane. Nevihte so hitro potovale v smeri S-SZ. 20 minut pred poldnevom je ena od neviht pridobila supercelične lastnosti in začela zavijati v desno (right moover), naravnost proti Goriškim brdom. V okolju z okoli 2000 J/kg CAPE-a in med 30 in 40 vozlov DLS-ja ter ugodnim veeringom se je hitro okrepila. Toča je padala med dežjem na območju Nebla, Fojane in Vipolž. Poročila o zrnih velikosti oreha prihajajo iz Nebla, vendar o večji škodi ne poročajo. Nevihta je bila na pogled ena lepše strukturiranih v naših krajih, zato si jo velja podrobneje ogledati.

Pogled na zgodnejše faze HP supercelice nad Furlanijo. Vidni so wall cloud, inflow tail ter striacije mezociklona. Dobro je bila vidna tudi rotacija srednjih plasti vzgornika. Pogoste so bile  CG razelektritve:
 

V kasnejših fazah, ko se je nevihta približala Brdom, so postale lepo vidne vse tipične strukture supercelice: Mezociklon z wall cloud-om in inflow tailom, shelf cloud, RFD ter FFD, iz katerega je močan inflow dobesedno srkal padavine nazaj v nevihto, kar se vidi po poševni dežni zavesi:

 

Nadaljnje približevanje nevihte je razkrilo vso njeno silovitost. Neverjetna hitrost inflow-a, oziroma dotoka zraka v nevihto, izrazit RFD ter pogoste pozitivne razelektritve nedvomno pustijo močan vtis. Na sliki desno je bližnji posnetek inflow-a ter lepo vidna nagnjena padavinska zavesa FFD-ja, ki jo vleče nazaj v vzgornik:

 

Radarski sliki padavin prikazujeta iniciacijo supercelice SV od Latisane ter poznejšo fazo nevihte nad Goriškimi Brdi:

 

Nevihta je kasneje, ko je prešla v hribe zahodne Slovenije, hitro oslabela. Nastale so nove nevihte, ki so prek Idrijskega hribovja potovale proti Ljubljanski kotlini, kjer so dokončno zamrle.

Pozno popoldne in zvečer ob prehodu hladne fronte so se še pojavljale številne nevihte z močnimi nalivi. Razlike med skupnimi akumulacijami padavin med kraji so velike, največ padavin je prejela vremenska postaja v Vedrijanu, skupno kar 177 mm. Prek dneva je bila izpostavljena prav vsem padavinskim linijam, medtem ko so postaje južneje in severneje prejele padavine zdaj enih, zdaj drugih linij. Skupne količine padavin po postajah v Goriških brdih in Soški dolini (v mm):

177.0 Vedrijan
145.5 Biljana
137.0 Šlovrenc
123.4 Deskle
116.4 Ravna pri Ligu
107.2 Kozana
97.0 Kojsko
92.0 Paljevo
85.2 Gorenje Polje – Anhovo
84.0 Hum
79.2 Vipolže
72.8 Višnjevik
50.4 Neblo

Slika razporeditve padavin v Sloveniji, na kateri so lepo vidni maksimumi v Goriških brdih in okolici (vir: ARSO, via Neurje.si):

Še slika razporeditve padavin po vremenskih postajah v Furlaniji:

Grafi iz vremenske postaje Enomarket Kojsko prikazujejo dnevno gibanje temperature, rosišča, jakosti padavin (Rain Rate v mm/h) ter hitrosti sunkov vetra. Viden je izrazit padec temperature ob prehodu opoldanske supercelične nevihte:

 

 

Obilne padavine so v vinogradih izprale škropilno oblogo, zato je v vseh vinogradih potrebno ponoviti škropljenja proti peronospori in oidiju vinske trte. Trta je že odcvetela, ali pa odcveta. V tej fazi je rast trte bujna, zato uporabimo sistemične fungicide, ki imajo sposobnost hitrega premeščanja po rastlini. Priporoča se uporaba RIDOMIL GOLD v odmerku 2,5 kg/ha v kombinaciji s triazoli (TEBUSHA 0,4 L/ha) in močljivim žveplom (3 – 4 kg/ha). Če smo triazole že uporabljali pri predhodnih škropljenjih, sedaj uporabimo DYNALI v odmerku 0,65 L/ha. Za boljšo razporeditev sredstva po listni površini priporočamo uporabo močil NU-FILM, ali AQUASCOPE. Slednji tudi zakisa škropilno brozgo in s tem poveča učinkovitost uporabljenih fungicidov.

V ekološki pridelavi obnovimo škropilno oblogo s kombinacijo PREVIEN BIO v odmerku 2,5 L/ha, FERTIRAME FLOW 10 % v odmerku 3,5 kg/ha ter FERTIZOLFO BIO v odmerku 4 kg/ha. Namesto FERTIZOLFO BIO lahko uporabimo tudi močljivo žveplo v odmerku 4 kg/ha.

Vsa potrebna sredstva za zaščito vašega vinograda lahko nakupite v trgovini Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Jutranje sneženje v Novi Gorici 4.1.

Po dolgem času dodajamo nekaj statičnih podatkov iz vremenskih postaj Kojsko, Korada in Dolgi Laz. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je vstopila v šesto leto neprekinjenega delovanja, medtem ko si na preostalih dveh lokacijah še prizadevamo za zagotovitev neprekinjenih nizov podatkov. Žal je to zaradi pomanjkanja časa kar zahteven projekt.

Januar 2016 je prinesel nekaj zimskih trenutkov, predvsem s sneženjem 4.1. tudi na Goriškem in v Goriških brdih. Še ene zimske epizode smo bili deležni med 14. in 22. januarjem, ko je nad 700 m n.m.v. 14.1. zapadlo okoli 10 cm snega, nato pa je naše kraje preplavil mrzel polarni zrak. V nižinah smo te dni beležili mrzla jutra ter razmeroma hladne, a večinoma sončne popoldneve. V hribih temperatura pogosto ni segla nad ledišče. Konec meseca je sledila izrazita otoplitev, ki je predvsem na Primorsko prinesla nizko oblačnost in dolgočasne, nadpovprečno tople, sive dneve pod jugozahodnim vetrom v višinah.

Preidimo k januarski statistiki vremenskih postaj:

  • Kojsko – Goriška Brda – 243 m n.m.v.

Povprečna mesečna temperatura = 4°C (po dekadah: 3,1°C; 3,8°C; 5,1°C)
Najvišje dnevno povprečje = 10,7°C (11.1.)
Najnižje dnevno povprečje = -1,5°C (4.1.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 14
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najnižja izmerjena temperatura = -4,1°C (19.1.)
Najvišja izmerjena temperatura = 12,7°C (12.1.)

Večer po sneženju v Kojskem 4.1.

Če primerjamo letošnji januar s preostalimi petimi, ki jih je postaja na tej lokaciji beležila, ugotovimo, da je bil tretji najhladnejši in 0,7°C hladnejši od šestletnega povprečja postaje. Zanimivo je, da gre za januar z največ hladnimi dnevi v zgodovini postaje. V preteklosti smo le te šteli takole:

2015: 1
2014: 0
2013: 5
2012: 10; 1 leden dan
2011: 13

Posebej bodeta v oči januarja 2014 in 2015, ki sta bila zelo topla, zanimivo je tudi, da smo v šestih letih zmogli le en leden dan. 4.1.2016 smo sicer ledeni dan zgrešili za vsega desetinko stopinje.

Število dni s padavinami = 11
Število dni s padavinami (>2 mm) = 7
Skupne mesečne padavine = 98 mm
Najvišja dnevna količina padavin = 34,8 mm (9.1.)
Najvišja intenziteta padavin = 16,8 mm/h (10.1.)
Število dni s snežno odejo = 1 (4.1.)
Maksimalna višina snežne odeje = 5 cm

Sneženje 14.1. v Dolgem Lazu (Foto: alviva.si)

Z 98 mm je januar 2016 celo drugi najbolj moker mesec na vremenski postaji Kojsko v zadnjih 6 letih. Najbolj moker je seveda januar 2014 s 411,5 mm, tretji pa januar 2013 s 96,4 mm. Zaradi ekstremno namočenega januarja 2014 je januarsko povprečje trenutno postavljeno na 134,8 mm. Več o namočenosti letošnje zime pa konec februarja.

  • Korada – Kanalski Kolovrat – 812 m n.m.v.

Povprečna mesečna temperatura = 1,3°C (po dekadah: 1,3°C; 0,1°C; 2,5°C)
Najvišje dnevno povprečje = 7,1°C (11.1.)
Najnižje dnevno povprečje = -4,6°C (19.1.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 16
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 4
Najnižja izmerjena temperatura = -6,4°C (19.1.)
Najvišja izmerjena temperatura = 8,9°C (26.1.)

Skupna količina padavin: 118,6 mm
Največja dnevna količina padavin: 41,1 mm (11.1.)

  • Dolgi Laz – severna Banjška Planota – 888 m n.m.v.

Povprečna mesečna temperatura = 0,6°C (po dekadah: 0,4°C; -0,7°C; 1,9°C)
Najvišje dnevno povprečje = 6,8°C (11.1.)
Najnižje dnevno povprečje = -6,1°C (3.1.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 20
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 6
Najnižja izmerjena temperatura = -7,9°C (19.1.)
Najvišja izmerjena temperatura = 10,8°C (26.1.)

Skupna količina padavin: 215,4 mm
Največja dnevna količina padavin: 104,1 mm (11.1.)

Zaradi neogrevanega dežemera je težko izvleči iz podatkov točno število dni s padavinami, saj se je sneg v dežemeru topil več dni zapored, skupno imamo tako 20 padavinskih dni. Ustrezno rešitev za ogrevanje dežemera na tej lokaciji še iščemo. Nasploh bo leto 2016 leto novih izivov. Predvsem se bo treba osredotočiti na boljše, redno vzdrževanje teh dveh višje ležečih postaj in skušati zagotoviti čimmanj izpadov podatkov, ki so se v preteklosti redno dogajali. Težave so jasno povezane predvsem in samo s časom, katerega vedno primanjkuje.

Snežna idila 15.1. v od žledu opustošenih gozdovih pod Špilami (1020 m) – S Banjška Planota

Snežna meja 15.1. nad vasjo Kanalski Lom na severu Banjške Planote

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za konec še ena zanimivost s področja astronomije. Tekom decembra 2015 in januarja 2016 smo imeli na nebu obisk v obliki kometa C/2013 US10 Catalina. Spodnji širokokotni posnetki kometa so nastali v noči iz 16. na 17. januar iz vasi Dolgi Laz na severu Banjške Planote. Zanimiv dvorepi komet je te dni potoval skozi ozvezdje Velikega medveda, med svetlo dvojno zvezdo Mizar ter galaksijo M101 (spodaj). Komet s sijem okoli sedme magnitude s prostim očesom ni bil viden. Razmeroma dobre posnetke je dovoljevala dobra transparenca ozračja v polarni zračni masi in na razmeroma visoki nadmorski višini, čeprav je tudi v tem delu Slovenije žal nebo že zelo močno svetlobno onesnaženo.

Komet Catalina z okolico

Povečana slika kometa Catalina z galaksijo M101 spodaj in dvozvezdjem Mizar (Zeta Velikega medveda)

Letošnji maj prav gotovo spada med najhladnejše in najbolj mokre v zadnjih letih. Povprečna temperatura v Kojskem trenutno znaša vsega 15,2°C (leta 2012 je bila 16,5°C, 2011 pa 18,2°C). Nekatere vremenske postaje so ta mesec že presegle 300 mm padavin, s tem da je v drugi polovici meseca padlo okoli 150 mm v več poslabšanjih. Letna kumulativa je v zgornjem Posočju že presegla 1000 mm. Obilna moča povzroča sive lase predvsem sadjarjem, saj češnje slabo dozorevajo, pokajo in gnijejo. V vinogradništvu je treba škropljenja pogosto ponavljati, saj velike količine padavin škropilno oblogo hitro sperejo. Nad naše kraje v višinah vseskozi prodira hladen polarni zrak, posledica česar je nestabilno vreme s pogostimi padavinami, plohami in nevihtami.

Poslabšanja smo imeli 16. in 17. maja, ko je padlo v Goriških Brdih okoli 40 mm, v spodnji Soški dolini 55 mm, v zgornjem Posočju pa med 60 in 75 mm. Veliko dežja je bilo tudi na območju Kanalskega Kolovrata, saj je postaja na Koradi zabeležila kar 68,6 mm padavin. Prvi dan poslabšanja je ob južni advekciji pred hladno fronto večinoma zmerno deževalo, medtem ko so se 17.5. pojavljale nevihte in močnejši nalivi z jakostjo tja do 105,9 mm/uro (Korada ob 20:05). O poplavah pa so te dni poročali iz okolice Vicenze v Benečiji, kjer je lokalno padlo do 170 mm dežja. Vremenska postaja ‘Seren del Grapa’, 1326 m n.m.v. nad Montebelluno je zabeležila celo izjemnih 264,8 mm dežja. Še ena hladna fronta nas je prešla 19. maja. Nekaj neviht se je pojavilo predvsem v obalnem pasu Furlanije, v zahodni Sloveniji pa smo dobili močne nalive, padlo je tja do 10 litrov dežja.

Primerjava kumulative padavin v letih 2011, 2012 in 2013 na vremenski postaji Enomarket Kojsko do 28. maja 2013, na katerem lahko vidimo, da je letos doslej padlo še 2-krat toliko dežja kot lani:

Akumulacije padavin na vremenskih postajah v Benečiji 16. maja:

20. maja se je dogajalo predvsem v popoldanskem času, najprej z multicelično nevihto v Benečiji ter Furlaniji med Trevisom in Udinami in kasneje s supercelico severno od Latisane. Nevihte so se zvečer razširile nad Zahodno Slovenijo, kjer so se obnavljale tja do 2:00 zjutraj. Imeli smo veliko grmenja in močnih razelektritev, na območju med Solkanom in Lokvami je ponoči padala toča, ki pa večje škode vendarle ni povzročila. Točonosne so bile tudi popoldanske nevihte v Furlaniji. Nepotrjena poročila iz Udin so govorila o 10 cm toče na tleh, iz Venzone-ja (Gemona) pa so poročali celo o prek 30 cm debeli odeji toče. Količina padavin je bila po postajah zelo različna. V Goriških Brdih je padlo med 15 mm (Biljana) in 19,6 mm (Neblo) dežja, ponekod v Vipavski dolini pa so bile količine precej večje, recimo v Budanjah 31,4 mm. Dvodnevna kumulativa v Slapu (19. in 20. maj) je znašala celo 63,2 mm. Nevihta linija je prek Furlanije nastala tudi 21. maja zvečer. Padavine smo beležili predvsem v severnem delu Goriških Brd, kjer je padlo okoli 10 mm dežja, medtem ko v južnem delu padavin ni bilo.

Radarska slika multicelice 20. maja, ko se je okrepila in se pričela pomikati proti kraju Codroipo v Furlaniji:

Multicelična nevihta, na prvi sliki nad Codroipom, ter na drugi nekaj kilometrov zahodno od Vidma (ura med 19:40 in 20:00):

Radarska slika z nevihto, ki je prinesla točo na Trnovsko planoto in okolico:

Razelektritve 20. maja v večernem času nad Vipavsko dolino, ter razelektritve v liniji nad Furlanijo 21. maja zvečer:

V zadnji dekadi maja je bil gotovo najbolj zanimiv 24. maj, predvsem zaradi ugodnih pogojev na severnem Jadranu, kjer so nastajale nevihte in nosile obilne padavine nad Furlanijo in naše kraje. Ob obali hrvaške Istre je nastala močna tornadna supercelica. Tornado je bil viden z obale v mestu Novigrad. V nekaj urah je pri nas padlo precej dežja. Postaje v Goriških Brdih so beležile med 39,8 mm (Vipolže) in 56,6 mm (Kojsko) padavin.

Radarska slika tornadne supercelice nad severnim Jadranom z vidnim hook echom ter obilne padavine nad Goriškimi Brdi:

Nevihte so nastajale še popoldne, ko je bilo nad morjem zahodno od Gradeža opaziti še eno šibkejšo supercelico, ki je kasneje ob prihodu na obalo oslabela in prešla v multicelico. Ta je potovala v smeri SV vse do Nove Gorice in nato končala svojo pot v Vipavski dolini:

25. maja se je na severnem Jadranu zadrževalo središče ciklona. Čez dan in zvečer so se pojavljale plohe. 26. maja je vreme ostajalo nestabilno. Prek Furlanije je ponovno nastala nevihtna linija s supercelico v jugovzhodni Benečiji. Nekaj fotografij tega dogodka najdete na tej POVEZAVI.

Tudi v preostalih dveh dneh meseca maja pričakujemo nestabilno vreme, kateremu zaenkrat ni videti konca niti v začetku junija. Spremljajte nas še naprej, za sprotna poročila o dogajanju na terenu nas spremljajte na naši Facebook strani.

Viri:

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin