Tag: kmetijski zavod

Leto 2012 kmetijstvu zagotovo ne prizana┼ía. Intenzivni vremenski pojavi so ┼íkodo povzro─Źali ┼że pozimi, ko je pihala orkanska burja ter pritiskal hud mraz in je posledi─Źno odmrla tudi kak┼ína trta, ali pomrznila oljka. Pomlad je prinesla to─Źo in zmrzal, ki sta dodatno oklestila pridelek. V poletnih mesecih nas pesti ┼íe huda su┼ía, ki marsikje ogro┼ża ne samo pridelek, pa─Ź pa tudi celotne rastline v trajnih nasadih, da o stanju na polj┼í─Źinah niti ne govorimo. Leto┼ínji pridelek grozdja dozoreva v teh te┼żkih razmerah, v kak┼ínem stanju je, si bomo podrobneje pogledali v tem ─Źlanku. Zaradi su┼íe je prizadeta celotna Primorska. Obala je dobila zelo malo padavin v leto┼ínjem letu, saj skupna kumulativa ne dosega niti 300 mm. Na Gori┼íkem in okolici je bilo de┼żja ve─Ź, vendar se zaradi la┼żjih tal su┼ía prav tako mo─Źno pozna.

O vplivu vremena na proces dozorevanja grozdja smo govorili ┼że lani (KLIK). Vemo, da su┼íne razmere v tem ─Źasu lahko pozitivno vplivajo na kvaliteto pridelka, vendar mora biti minimalna koli─Źina vode trti ┼íe vedno na voljo. Letos je razpolo┼żljiva voda v tleh marsikje ┼że pod to─Źko venenja in s tem rastlinam nedostopna. Posledice se na pridelku mo─Źno poznajo. Da to poka┼żemo, si poglejmo nekaj ┼ítevilk.

VZOREC

V letih 2011 in 2012 smo ob pribli┼żno enakem ─Źasu pobrali vzorce grozdja treh sort iz istega vinograda. Jagode so bile pobrane naklju─Źno iz posameznih grozdov, ki so izpostavljeni soncu in tistih, ki so delno ali popolnoma v senci. Jagode smo pobirali iz vrha, sredine in spodnjega dela grozda. Vzorec smo nabrali v celotnem vinogradu tako, da smo ┼íli po vsaki drugi vrsti in pobirali jagode izmeni─Źno iz leve in desne strani vrste. Skupno smo nabrali med 150 in 200 jagod. Vzorec je bil pobran dne 16. avgusta.

VINOGRAD

Vinograd, iz katerega so bili pobrani vzorci stoji v Kojskem, na blagem pobo─Źju, obrnjenem na jugozahod. Vrste so dolge okoli 100 metrov, vzgojna oblika je dvojni Guyot. Od zgoraj proti dnu vinograda so posajene sorte ‘Sauvignon’, ‘Modri pinot’ in ‘Chardonnay’. Obremenitev trt je velika, saj red─Źenje ni bilo opravljeno. Vinograd je zatravljen s herbicidnim pasom pod trtami. Na prvi pogled vinograd ne trpi su┼íe. Na delu, kjer so tla prete┼żno fli┼íne sestave, je rast slab┼ía. Tam je na grozdju, ki je mo─Źneje izpostavljeno soncu, opaziti son─Źne o┼żige.

ANALIZE

Analize so bile opravljene v laboratoriju podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko. Nabrane jagode vsake sorte smo stehtali in njihovo maso prera─Źunali na 100 jagod. Refraktometrsko smo izmerili sladkorno stopnjo v ┬░BRIX ter izra─Źunali predviden alkohol. Kislino smo izmerili z nevtralizacijo vzorca do pH 7 z NaOH do preskoka barve iz rumene v modro zeleno ob uporabi indikatorja bromtimol modro. pH vrednost smo izmerili s pomo─Źjo pH metra.

REZULTATI ANALIZ GROZDJA

Navedeni so rezultati meritev nabranih vzorcev in primerjava z letom 2011. Lanski vzorec je bil pobran dva dni kasneje, 18. avgusta:

Chardonnay 2012 / Chardonnay 2011

  • Masa 100 jagod (g): 137,90 / 172,20
  • Sladkor (┬░BRIX): 19,94 / 19,65
  • Predviden alkohol (vol.%): 11,14 / 11,18
  • Skupne kisline (g/l): 8,90 / 10,00
  • pH: 3,09 / 2,95

Sauvignon 2012 / Sauvignon 2011

  • Masa 100 jagod (g): 130,30 / 165,50
  • Sladkor (┬░BRIX): 18,33 / 20,95
  • Predviden alkohol (vol.%): 10,29 / 11,80
  • Skupne kisline (g/l): 12,10 / 12,60
  • pH: 2,98 / 2,83

Modri pinot 2012 / Modri pinot 2011

  • Masa 100 jagod (g): 123,25 / 164,10
  • Sladkor (┬░BRIX): 19,34 / 19,20
  • Predviden alkohol (vol.%): 10,99 / 10,87
  • Skupne kisline (g/l): 8,60 / 9,90
  • pH: 3,12 / 2,89

Takoj nam pade v o─Źi masa 100 jagod, ki je od 35 do 40 gramov manj┼ía kot v lanskem letu. Ob tem ne pozabimo, da so bile su┼íne razmere tudi v lanskem letu, kar je delno vplivalo na manj┼ío maso jagod. Sladkorne stopnje so povsod pribli┼żno enake, razen pri sorti ‘Sauvignon’ je sladkorna stopnja pribli┼żno 1,5 ┬░BRIX ni┼żja. Kisline so pri vseh sortah ni┼żje kot lani ob istem ─Źasu, posledi─Źno je pH vi┼íji.

SUŠA

Su┼íne razmere bodo letos bistveno vplivale na zmanj┼ían pridelek. Poleg manj┼íega pridelka grozdja, je tudi dobit mo┼íta pri pre┼íanju majhna. Vinogradniki, ki so bili prisiljeni potrgati manj┼íe koli─Źine grozdja v vinogradih, ki so bili mo─Źno prizadeti od su┼íe, poro─Źajo o zelo majhnih izplenih. Recimo iz 300 kg Chardonnay-a je nekdo dobil vsega 130 litrov mo┼íta. Kjer so vinogradi posajeni na la┼żjih, fli┼ínatih tleh, ali na vrhovih gri─Źev, kjer je razpolo┼żljive vode najmanj, se su┼ía mo─Źno pozna na trtah. Listje v coni grozdja rumeni, se su┼íi in odpada. Grozdne jagode so majhne, se stiskajo in su┼íijo. Opaziti je veliko trt z znamenji kapi vinske trte. Znamenja su┼íe so najbolj vidna na vrhovih gri─Źev in so na ni┼żjih terasah takih vinogradov manj izrazita, a ┼íe vedno mo─Źno odvisna od tipa tal. Najbolj trpijo mladi vinogradi, ┼íe posebej tisti, ki so ┼że v tretjem letu starosti bolj obremenjeni s pridelkom. Mlade trte nimajo popolnoma razvitega koreninskega sistema, zato jih su┼ía hitreje prizadene.

Ve─Ź fotografij su┼íe v Gori┼íkih Brdih…

Naredili smo nekaj primerjav dozorevanja grozdja v zadnjih letih ter v leto┼ínjem letu in jih poizkusili povezati z vremenskimi podatki. Uporabili smo podatke analiz grozdja, ki so jih na podro─Źju Gori┼íkih Brd naredili na Kmetijskem zavodu Nova Gorica v letih 2008, 2010 in 2012 ob pribli┼żno istem ─Źasu na sredini avgusta. Gre za povpre─Źja meritev vzorcev v ve─Ź vinogradih na razli─Źnih lokacijah v Gori┼íkih Brdih:

Analize grozdja:

Akumulacija padavin v posameznih letih na padavinski postaji Agencije za okolje RS v Vedrijanu:

Leti 2008 in 2010 sta bili v prvih osmih mesecih po koli─Źini padavin primerljivi, medtem ko je leto 2012 bistveno bolj su┼íno. Letos smo imeli velik deficit padavin pozimi, nato je med aprilom in junijem padlo nekaj ve─Ź de┼żja, a pomanjkanje vode pozimi se je bistveno poznalo ob za─Źetku poletja. Zimska zaloga vode je zelo pomembna za poletne mesece, saj ob mo─Źnih poletnih nalivih ve─Źina vode odte─Źe, ali izhlapi in ne vpliva toliko na prepre─Źevanje su┼íe. Ker julija in avgusta ni ve─Ź padlo veliko de┼żja, je su┼ía takoj pritisnila. Ob koncu julija je razlika zna┼íala ┼że 300 – 400 litrov. Do sredine avgusta v Brdih nismo zabele┼żili ve─Ź de┼żja, torej je ta razlika trenutno ┼íe ve─Źja. To se v podatkih pozna na masi 100 jagod, ki je povsod precej ni┼żja kot v letih 2008 in 2010. Sladkorne stopnje so v letu 2012 precej vi┼íje kot v ostalih dveh letih predvsem na ra─Źun pove─Źanja koncentracije grozdnega soka zaradi izhlapevanja vode skozi jagodno ko┼żico. Leto┼ínje visoke poletne temperature pospe┼íujejo razgradnjo jabol─Źne kisline, kar se na podatkih lepo vidi. Iz tega razloga so tudi skupne kisline precej ni┼żje kot ob istem ─Źasu v prej┼ínjih letih. Nizke skupne kisline bodo letos zagotovo predstavljale problem, tako v fermentaciji, kot kasneje v procesu zorenja vin. V vinorodni de┼żeli Primorska je dokisanje vin dovoljeno in bo letos marskje tudi potrebno!

Primerjava povpre─Źnih mese─Źnih temperatur na vremenski postaji Bilje pri Novi Gorici v letih 2008, 2010 in 2012 (obdobje julij – julij) ter povpre─Źje 1971 – 2000. Z grafa je razvidno, da je temperatura letos poleti bistveno vi┼íja od ostalih let posledi─Źno je pove─Źana razgradnja jabol─Źne kisline:

Ve─Ź o leto┼ínji su┼íi bomo ┼íe pisali kasneje v leto┼ínjem letu, ko bodo s strani ARSO dostopni tudi podatki o izhlapevanju v rastni dobi. Kon─Źajmo ┼íe z nekaj rezultati analiz grozdja, ki smo jih opravili v podjetju Enomarket d.o.o. Kojsko:

─îe ┼żelite tudi sami spremljati dozorevanje grozdja v va┼íih vinogradih, lahko prinesete vzorec na analizo v podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko. Vzorec cca. 200 jagod odvzamite v skladu z navodili v tem ─Źlanku. Cena osnovne analize mo┼íta, katere rezultate imate prilo┼żnost spremljati nekaj vrstic vi┼íje, zna┼ía vsega 6,50 EUR. Rezultati so navadno znani ┼że v 15 minutah. ─îe ┼żelite ┼íe meritev jabol─Źne kisline, boste za analizo od┼íteli skupno 12,50 EUR. Meritev vsebnosti jabol─Źne kisline navadno traja dlje, pribli┼żno 1 uro. DDV je ┼że v┼ítet v cenah. Iste cene veljajo tudi za meritve zgornjih parametrov v ┼że stisnjenem mo┼ítu pred za─Źetkom alkoholne fermentacije.

Viri:

V dneh med 5. in 6. majem so bili izpolnjeni primarni pogoji za oku┼żbo vinske trte s peronosporo (Plasmopara viticola). Inkubacijska doba je v teku in bo predvidoma potekla ta vikend (petek 11., sobota 12. maj), zato je potrebno v teh dveh dneh opraviti prva ┼íkropljenja proti tej bolezni. Pri tem moramo upo┼ítevati, da se v soboto popoldne/zve─Źer pri─Źnejo padavine, torej je najprimernej┼íi ─Źas za ┼íkropljenje petek, ali sobota dopoldne. Koli─Źina padavin kot ka┼żejo modeli sicer ne bo velika, najbr┼ż bo padlo med 10 in 15 mm de┼żja. Pri ┼íkropljenju uporabimo kontaktne fungicide na osnovi mankozeba, propineba, metirama, folpeta, ditianona, zoksamida in ciazofamida. Fitofarmacevtska sredstva na osnovi ve─Źine omenjenih aktivnih snovi lahko kupite v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

OPIS BOLEZNI IN IZRA─îUNI INKUBACIJSKIH DOB

Gliva Plasmopara viticola oku┼żuje vse nadzemne organe vinske trte od sredine maja do pozne jeseni. Obseg oku┼żb je odvisen predvsem od vremenskih razmer in iz leta v leto niha. Gliva pri─Źne svoj razvoj na Primorskem navadno konec aprila, za─Źetek maja, ko dozorijo zimski spolni trosi ‘oospore’, katere prezimijo med listjem na tleh. Oospore vzkalijo, iz njih izrastejo trosovniki (sporangiji), na katerih se razvijejo nespolne spore ‘zoospore’. Slednje veter in de┼ż zaneseta na mlade listi─Źe trte. Za primarno oku┼żbo je potrebna prisotnost vode, oziroma vlage, saj zoospore sprva plavajo v kapljicah vode in nato vzkalijo skozi listne re┼że s pomo─Źjo kli─Źnega me┼íi─Źka (PRIMARNA OKU┼ŻBA). Iz kli─Źnega me┼íi─Źka se razvije micelij, ki se razraste v medceli─Źne prostore mezofila listov (listna sredica). Kasneje micelij po┼żene sesalne bradavice, ki se vrastejo v notranjost posameznih celic.

POGOJI ZA PRIMARNO OKU┼ŻBO

Oospore pridobijo sposobnost kalitve, ko vsota efektivnih temperatur razvoja dose┼że 170┬░C (gre za vsoto temperatur od 1. januarja naprej, ki so vi┼íje od temperaturnega praga 8┬░C). Tako vsoto efektivnih temperatur smo denimo v Kojskem v Gori┼íkih Brdih letos dosegli ┼że 13. aprila. Vendar, ker je bil aprila razvoj trte po─Źasen, oziroma je trta kmalu po brstenju prenehala z razvojem zaradi nizkih temperatur, kljub obilnim padavinam v aprilu ni bilo pogojev za primarno oku┼żbo. Le ta se namre─Ź zgodi, ko so listi trte dovolj razviti (premer listi─Źev 2 – 3 cm), da ┼że imajo odprte listne re┼że, le te so namre─Ź vdorno mesto za glivo. Poleg tega mora v treh dneh pasti vsaj 10 mm de┼żja (v Gori┼íkih Brdih je v za─Źetku maja ta koli─Źina padla v enem dnevu – 6.5.), povpre─Źna dnevna temperatura mora biti vi┼íja od 11┬░C ( V Gori┼íkih Brdih v prvi dekadi maja 2012 med 14 in 20┬░C, pri ─Źemer tudi minimalna jutranja temperatura ne pade pod 11┬░C, razen v ni┼żinah), listi─Źi pa morajo biti mokri vsaj 10 – 12 ur. Ob tem omenimo ┼íe, da nekatere tuje raziskave navajajo druga─Źne pogoje za primarno oku┼żbo, ki naj bi se zgodila ┼że v fenofazi 5 – 6 listov, pri koli─Źini padavin 2,5 mm in temperaturi vi┼íji od 11┬░C (manjka citat).

Na oku┼żbo vpliva tudi vzgojna oblika, predvsem vi┼íina debla trt. Ni┼żje kot je deblo, hitreje pride do oku┼żbe, saj je pot zoospor od tal do listi─Źev kraj┼ía.

INKUBACIJSKA DOBA

Obdobju med primarno oku┼żbo in pojavom prvih bolezenskih znamenj pravimo inkubacijska doba. Odvisna je od temperatur v ─Źasu po primarni oku┼żbi. V tem ─Źasu se micelij razraste v medceli─Źevju in je pripravljen na oblikovanje trosonoscev in trosov. Inkubacijsko dobo si lahko enostavno izra─Źunamo po Hillovi ena─Źbi. Na dan primarne oku┼żbe ┼íe ne nana┼íamo fungicidov. Zabele┼żimo si ta dan (temperatura, koli─Źina padavin) in pri─Źnemo spremljati inkubacijsko dobo. Fungicide prvi─Ź uporabimo kak dan pred iztekom inkubacijske dobe. S tem prepre─Źimo sekundarne oku┼żbe. V nekaterih zelo suhih letih lahko to ┼íkropljenje izpustimo, vendar pri tem tvegamo poznej┼íe oku┼żbe.

V┬á formuli je Hill vsaki povpre─Źni dnevni temperaturi priredil ‘faktor poteka inkubacije’. Ob dnevu, ko so bili izpolnjeni pogoji za primarno oku┼żbo, pri─Źnemo se┼ítevati faktorje poteka. Ko se vsota pribli┼ża 100, se inkubacijska doba izteka in potrebno je uporabiti fungicide.

Poglejmo si potek inkubacijske dobe v Gori┼íkih Brdih v maju 2012 na podlagi podatkov iz dveh amaterskih vremenskih postaj (VP Enomarket Kojsko in VP Biljana – bjana.net):

VP Enomarket Kojsko:

  • 6.5.: 14,1┬░C – faktor 9
  • 7.5.: 14,1┬░C – faktor 9
  • 8.5.: 16,6┬░C – faktor 13
  • 9.5.: 17,9┬░C – faktor 14
  • 10.5.: 20,6┬░C – faktor 18

Se┼ítevek faktorjev zna┼ía 63. ─îe upo┼ítevamo, da bo petek 11.05. zelo topel dan, ko pri─Źakujemo maksimalne temperature preko 30┬░C in povpre─Źne preko 20┬░C, ugotovimo, da se bo vsota faktorjev ┼że precej pribli┼żala ┼ítevilki 100. Torej moramo danes, ali jutri nanesti fungicide.

Podobno velja za Biljano, kjer je vsota faktorjev zaradi vi┼íjih povpre─Źnih temperatur ┼íe nekoliko vi┼íja:

  • 6.5.: 14,9┬░C – faktor 10
  • 7.5.: 15,0┬░C – faktor 10
  • 8.5.: 17,4┬░C – faktor 13
  • 9.5.: 18,6┬░C – faktor 16
  • 10.5.: 21,5┬░C – faktor 21

Se┼ítevek je 70, ob koncu dana┼ínjega dne lahko domnevamo, da bo 91, torej bi lahko prva bolezenska znamenja ┼że opazili v soboto, 12.05., ko se bo inkubacijska doba iztekla.

Pri varstvu pred peronosporo vinske trte je zelo pomembno preventivno ukrepanje, saj je kurativno manj uspe┼íno, pa tudi sredstev, ki bi imela dobro kurativno delovanje, ni. V─Źasih za─Źnemo s ┼íkropljenji tudi veliko prej, predvsem ─Źe imamo v vinogradu te┼żave s ─Źrno pegavostjo vinske trte (Phomopsis viticola). V tem primeru ┼íkropimo v za─Źetnem obdobju rasti mladik, ko se pojavljajo izbruhi spor. Odvisno od potrebe izvedemo 1 – 2 ┼íkropljenji, 1. ko so mladike velike 2 – 3 cm in drugi─Ź, ko so velike 3 – 5 cm. Proti bolezni u─Źinkujejo sredstva na osnovi propineba, ditianona, folpeta, metirama, krezoksim-metila in azoksistrobina. Stransko delovanje imajo tudi pripravki na podlagi mankozeba.

Po izteku prve inkubacijske dobe za peronosporo, pri─Źnemo spremljati tudi pojav sekundarnih oku┼żb. Za ta namen uporabljamo Blaeser-Weltzein-ovo metodo za napoved sekundarnih oku┼żb. Sekundarne oku┼żbe so mo┼żne, ko je produkt: temperatura├Ś─Źas omo─Źenosti lista = 50 stopinj ur. Za ta namen potrebujemo senzorje, ki merijo omo─Źenost lista. Vremenske postaje na WineAndWeather.net zaenkrat teh senzorjev ┼íe nimajo, jih imajo pa agrometeorolo┼íke postaje na Fito-info, katere uporabljajo prognostiki kmetijskih zavodov za napovedovanje verjetnosti pojava bolezni.

Prva ┼íkropljenja proti peronospori torej opravimo s fungicidi na podlagi karbamatov-ditiokarbamatov (mankozeb, propineb, metirama – DITHANE DG, MANFIL, ANTRACOL, POLYRAM DF), ftalimidnih spojin (folpet, ditianon – FOLPAN 80 WDG, DELAN 700 WG), ali pripravki na podlagi zoksamida (ELECTIS 75 WG) in ciazofamida (MILDICUT). Slednji je zelo odporen na izpiranje z de┼żjem, saj se mo─Źno ve┼że v vo┼í─Źeno povrhnjico listov. Zdr┼żi lahko vse do 90 mm padavin. Uporabi folpeta se pri prvem ┼íkropljenju raje izognemo, saj ga ┼íe ve─Źkrat dodamo pri kasnej┼íih ┼íkropljenjih. 6 – 10 dni po prvem ┼íkropljenju, odvisno od vremena ponovno uporabimo kontaktne fungicide, ali polsistemike.

Za ve─Ź informacij in nakup potrebnih fitofarmacevtskih sredstev, obi┼í─Źite Enomarket d.o.o., Kojsko.

Za konec objavljamo še kmetijske nasvete, ki jih je 10. maja izdal Kmetijski zavod Nova Gorica:

PERONOSPORA IN OIDIJ VINSKE TRTE

Pogoji za oku┼żbe vinske trte s peronosporo so izpolnjeni na celotnem obmo─Źju Primorske zato priporo─Źamo, da v naslednjih dveh dneh vinograde po┼íkropite proti peronospori vinske trte.

Uporabimo kontaktne pripravke na osnovi mankozeba, propineba, metirama, folpeta, ditianona in fungicidov na osnovi zoksamida in mankozeba ter ciazofamida. Taki pripravki so: Delan 700 WG v 0,05% konc., Folpan 80 WDG v 0,15% konc., Dithane DG Neotec, Dithane M-45, Manfil 75 WG, Manfil 80 WP in Pinozeb M 45 v 0,20% konc., Polyram DF v 0,24% konc., Antracol in Antracol WG 70 v 0,2% konc., Electis 75 WG v 0,15-0,18% konc. in Mildicut v 0,4% konc.

Za razvoj oidija so razmere zelo ugodne.
Predvsem v tistih vinogradih, kjer smo imeli v lanskem letu te┼żave z oidijem vinske trte je smiselno preventivno ┼íkropljenje proti oidiju.
Uporabimo lahko pripravke na osnovi mo─Źljivega ┼żvepla in druge ustrezne kontaktne pripravke.

Uporabimo lahko:
Quadris v 0,10 % konc.
Universalis v 0,20 % konc.
Cabrio Top v 0,20% konc.
Collis v 0,03 ÔÇô 0,04 % konc.
Stroby WG v 0,01 – 0,02 % konc.
Crystal v 0,016 – 0,02 % konc.
Talendo v 0,025 % konc.
Vivando v 0,016 ÔÇô 0,02 % konc.
Cosan v 0,3 – 0,6 % konc.
Vindex 80 WG v 0,3 – 0,6 % konc.
Kumulus DF v 0,3 – 0,6 % konc.
Mo─Źljivo ┼żveplo v 0,3 – 0,6 % konc.
Pepelin v 0,3-0,6 % konc.
Thiovit Jet v 0,3-0,6 % konc.
Topas 100 EC v 0,025 % konc.
Folicur EW 250 v 0,03 % konc.
Orius 25 EW v 0,03 % konc.
Mystic 250 EC v 0,4 l/ha
Tebusha 25% EW v 0,4 l/ha
Falcon EC 460 v 0,03-0,04 % konc.
Nativo 75 WG v 0,018 % konc.
Domark 100 EC v 0,025 % konc.
Postalon 90 SC v 0,10-0,125 % konc.
Karathane gold 350 EC v 0,05-0,06 % konc.
Topsin-M v 1,6 kg/ha

pripravil: dr. Ivan ┼Że┼żlina

Originalen ─Źlanek je dostopen TUKAJ!

Viri:

  • Vr┼íi─Ź S., Le┼ínik M. 2010. Vinogradni┼ítvo ÔÇô druga dopolnjena izdaja. ─îZD Kme─Źki glas, Ljubljana, 403 str.
  • Agrometeorolo┼íke postaje na Fito-info
  • Vremenske postaje dostopne na WineAndWeather.net

V petek, 22/04/2011 je Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica izdal opozorilo za varstvo vinske trte pred pepelovko vinske trte, oziroma oidijem, kakor to glivi─Źno bolezen pogosto imenujemo. Obvestilo in seznam sredstev, ki jih lahko uporabimo, najdete TUKAJ!

Vse ka┼że, da bi leto┼ínje leto lahko bilo leto oidija. Topel za─Źetek pomladi je ┼że ugoden za zgodnji razvoj te bolezni. Suh zrak, ki se zadr┼żuje pri nas te dni, glive ne ovira pri razvoju, saj nespolne spore (oidiji) ne potrebujejo veliko vlage za kalitev. Spore namre─Ź vsebujejo veliko vode, sladkorjev in ma┼í─Źobnih kapljic, kar jim omogo─Źa kaljenje pri nizki vsebnosti vlage v zraku. Sicer so najbolj┼íe razmere za kalitev spor 70 – 80 % zra─Źna vlaga, zelo vro─Źe vreme 25 – 30┬░C in dokaj nizke no─Źne temperature.

Gliva prezimuje v obliki micelija v brstih vinske trte, ali v obliki spolnih trosi┼í─Ź, kleistotecijev. To so ─Źrna trosi┼í─Źa okrogle oblike, ki se razvijejo jeseni na listih, rozgah in nedozorelih grozdi─Źih (martin─Źkih). Dozorijo spomladi, ki izpu┼í─Źajo askospore. Slednje pri razvoju bolezni nimajo pomembne vloge, glavnino oku┼żb izvaja prezimeli micelij, na katerem se spomladi razvijejo nespolni trosi, oidiji.

Za varstvo pred boleznijo uporabljamo dotikalne in sistemi─Źne pripravke, ki jih delimo v ┼ítiri skupine:

  • pripravki na podlagi ┼żvepla (mo─Źljiva ┼żvepla, ┼żvepla v prahu) – uporabljamo jih vse leto pri temperaturah od 15 – 25┬░C. ─îe je ob uporabi zelo vro─Źe, lahko povzro─Źimo o┼żige!
  • pripravki na podlagi kontaktno delujo─Źega dinokarpa in meptildinkarpa (uporaba je zaradi neugodnih ekotoksikolo┼íkih u─Źinkov omejena)
  • sistemi─Źni organski IBE pripravki na podlagi triazolnih snovi (uporabljamo jih, ko je nevarnost oidija najve─Źja)
  • mezosistemi─Źni strobilurinski pripravki na podlagi krezoksim-metila, trifloksistrobina, azoksistrobina, piraklostrobina, spiroksamina, kvinoksifena, metrafenona in prokvinazida (najbolj u─Źinkovita skupina pripravkov, ki jih hranimo za najte┼żje razmere).

Preverite seznam registriranih fitofarmacevtsih sredstev!

Oidij na rozgi vinske trte. Gre za lanski micelij, ki ne pre┼żivi zimskega mraza. Nove oku┼żbe povzro─Źajo oidiji iz micelija, ki je prezimil v brstih:

Natan─Źen in dopolnjen opis bolezni sledi v naslednjih dneh!

VIRI:

Vr┼íi─Ź S., Le┼ínik M., 2010. Vinogradni┼ítvo ÔÇô druga dopolnjena izdaja. ─îZD Kme─Źki glas, Ljubljana, 403 str.

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin