Tag: kmetijski zavod

Leto 2012 kmetijstvu zagotovo ne prizanaša. Intenzivni vremenski pojavi so škodo povzročali že pozimi, ko je pihala orkanska burja ter pritiskal hud mraz in je posledično odmrla tudi kakšna trta, ali pomrznila oljka. Pomlad je prinesla točo in zmrzal, ki sta dodatno oklestila pridelek. V poletnih mesecih nas pesti še huda suša, ki marsikje ogroža ne samo pridelek, pač pa tudi celotne rastline v trajnih nasadih, da o stanju na poljščinah niti ne govorimo. Letošnji pridelek grozdja dozoreva v teh težkih razmerah, v kakšnem stanju je, si bomo podrobneje pogledali v tem članku. Zaradi suše je prizadeta celotna Primorska. Obala je dobila zelo malo padavin v letošnjem letu, saj skupna kumulativa ne dosega niti 300 mm. Na Goriškem in okolici je bilo dežja več, vendar se zaradi lažjih tal suša prav tako močno pozna.

O vplivu vremena na proces dozorevanja grozdja smo govorili že lani (KLIK). Vemo, da sušne razmere v tem času lahko pozitivno vplivajo na kvaliteto pridelka, vendar mora biti minimalna količina vode trti še vedno na voljo. Letos je razpoložljiva voda v tleh marsikje že pod točko venenja in s tem rastlinam nedostopna. Posledice se na pridelku močno poznajo. Da to pokažemo, si poglejmo nekaj številk.

VZOREC

V letih 2011 in 2012 smo ob približno enakem času pobrali vzorce grozdja treh sort iz istega vinograda. Jagode so bile pobrane naključno iz posameznih grozdov, ki so izpostavljeni soncu in tistih, ki so delno ali popolnoma v senci. Jagode smo pobirali iz vrha, sredine in spodnjega dela grozda. Vzorec smo nabrali v celotnem vinogradu tako, da smo šli po vsaki drugi vrsti in pobirali jagode izmenično iz leve in desne strani vrste. Skupno smo nabrali med 150 in 200 jagod. Vzorec je bil pobran dne 16. avgusta.

VINOGRAD

Vinograd, iz katerega so bili pobrani vzorci stoji v Kojskem, na blagem pobočju, obrnjenem na jugozahod. Vrste so dolge okoli 100 metrov, vzgojna oblika je dvojni Guyot. Od zgoraj proti dnu vinograda so posajene sorte ‘Sauvignon’, ‘Modri pinot’ in ‘Chardonnay’. Obremenitev trt je velika, saj redčenje ni bilo opravljeno. Vinograd je zatravljen s herbicidnim pasom pod trtami. Na prvi pogled vinograd ne trpi suše. Na delu, kjer so tla pretežno flišne sestave, je rast slabša. Tam je na grozdju, ki je močneje izpostavljeno soncu, opaziti sončne ožige.

ANALIZE

Analize so bile opravljene v laboratoriju podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko. Nabrane jagode vsake sorte smo stehtali in njihovo maso preračunali na 100 jagod. Refraktometrsko smo izmerili sladkorno stopnjo v °BRIX ter izračunali predviden alkohol. Kislino smo izmerili z nevtralizacijo vzorca do pH 7 z NaOH do preskoka barve iz rumene v modro zeleno ob uporabi indikatorja bromtimol modro. pH vrednost smo izmerili s pomočjo pH metra.

REZULTATI ANALIZ GROZDJA

Navedeni so rezultati meritev nabranih vzorcev in primerjava z letom 2011. Lanski vzorec je bil pobran dva dni kasneje, 18. avgusta:

Chardonnay 2012 / Chardonnay 2011

  • Masa 100 jagod (g): 137,90 / 172,20
  • Sladkor (°BRIX): 19,94 / 19,65
  • Predviden alkohol (vol.%): 11,14 / 11,18
  • Skupne kisline (g/l): 8,90 / 10,00
  • pH: 3,09 / 2,95

Sauvignon 2012 / Sauvignon 2011

  • Masa 100 jagod (g): 130,30 / 165,50
  • Sladkor (°BRIX): 18,33 / 20,95
  • Predviden alkohol (vol.%): 10,29 / 11,80
  • Skupne kisline (g/l): 12,10 / 12,60
  • pH: 2,98 / 2,83

Modri pinot 2012 / Modri pinot 2011

  • Masa 100 jagod (g): 123,25 / 164,10
  • Sladkor (°BRIX): 19,34 / 19,20
  • Predviden alkohol (vol.%): 10,99 / 10,87
  • Skupne kisline (g/l): 8,60 / 9,90
  • pH: 3,12 / 2,89

Takoj nam pade v oči masa 100 jagod, ki je od 35 do 40 gramov manjša kot v lanskem letu. Ob tem ne pozabimo, da so bile sušne razmere tudi v lanskem letu, kar je delno vplivalo na manjšo maso jagod. Sladkorne stopnje so povsod približno enake, razen pri sorti ‘Sauvignon’ je sladkorna stopnja približno 1,5 °BRIX nižja. Kisline so pri vseh sortah nižje kot lani ob istem času, posledično je pH višji.

SUŠA

Sušne razmere bodo letos bistveno vplivale na zmanjšan pridelek. Poleg manjšega pridelka grozdja, je tudi dobit mošta pri prešanju majhna. Vinogradniki, ki so bili prisiljeni potrgati manjše količine grozdja v vinogradih, ki so bili močno prizadeti od suše, poročajo o zelo majhnih izplenih. Recimo iz 300 kg Chardonnay-a je nekdo dobil vsega 130 litrov mošta. Kjer so vinogradi posajeni na lažjih, flišnatih tleh, ali na vrhovih gričev, kjer je razpoložljive vode najmanj, se suša močno pozna na trtah. Listje v coni grozdja rumeni, se suši in odpada. Grozdne jagode so majhne, se stiskajo in sušijo. Opaziti je veliko trt z znamenji kapi vinske trte. Znamenja suše so najbolj vidna na vrhovih gričev in so na nižjih terasah takih vinogradov manj izrazita, a še vedno močno odvisna od tipa tal. Najbolj trpijo mladi vinogradi, še posebej tisti, ki so že v tretjem letu starosti bolj obremenjeni s pridelkom. Mlade trte nimajo popolnoma razvitega koreninskega sistema, zato jih suša hitreje prizadene.

Več fotografij suše v Goriških Brdih…

Naredili smo nekaj primerjav dozorevanja grozdja v zadnjih letih ter v letošnjem letu in jih poizkusili povezati z vremenskimi podatki. Uporabili smo podatke analiz grozdja, ki so jih na področju Goriških Brd naredili na Kmetijskem zavodu Nova Gorica v letih 2008, 2010 in 2012 ob približno istem času na sredini avgusta. Gre za povprečja meritev vzorcev v več vinogradih na različnih lokacijah v Goriških Brdih:

Analize grozdja:

Akumulacija padavin v posameznih letih na padavinski postaji Agencije za okolje RS v Vedrijanu:

Leti 2008 in 2010 sta bili v prvih osmih mesecih po količini padavin primerljivi, medtem ko je leto 2012 bistveno bolj sušno. Letos smo imeli velik deficit padavin pozimi, nato je med aprilom in junijem padlo nekaj več dežja, a pomanjkanje vode pozimi se je bistveno poznalo ob začetku poletja. Zimska zaloga vode je zelo pomembna za poletne mesece, saj ob močnih poletnih nalivih večina vode odteče, ali izhlapi in ne vpliva toliko na preprečevanje suše. Ker julija in avgusta ni več padlo veliko dežja, je suša takoj pritisnila. Ob koncu julija je razlika znašala že 300 – 400 litrov. Do sredine avgusta v Brdih nismo zabeležili več dežja, torej je ta razlika trenutno še večja. To se v podatkih pozna na masi 100 jagod, ki je povsod precej nižja kot v letih 2008 in 2010. Sladkorne stopnje so v letu 2012 precej višje kot v ostalih dveh letih predvsem na račun povečanja koncentracije grozdnega soka zaradi izhlapevanja vode skozi jagodno kožico. Letošnje visoke poletne temperature pospešujejo razgradnjo jabolčne kisline, kar se na podatkih lepo vidi. Iz tega razloga so tudi skupne kisline precej nižje kot ob istem času v prejšnjih letih. Nizke skupne kisline bodo letos zagotovo predstavljale problem, tako v fermentaciji, kot kasneje v procesu zorenja vin. V vinorodni deželi Primorska je dokisanje vin dovoljeno in bo letos marskje tudi potrebno!

Primerjava povprečnih mesečnih temperatur na vremenski postaji Bilje pri Novi Gorici v letih 2008, 2010 in 2012 (obdobje julij – julij) ter povprečje 1971 – 2000. Z grafa je razvidno, da je temperatura letos poleti bistveno višja od ostalih let posledično je povečana razgradnja jabolčne kisline:

Več o letošnji suši bomo še pisali kasneje v letošnjem letu, ko bodo s strani ARSO dostopni tudi podatki o izhlapevanju v rastni dobi. Končajmo še z nekaj rezultati analiz grozdja, ki smo jih opravili v podjetju Enomarket d.o.o. Kojsko:

Če želite tudi sami spremljati dozorevanje grozdja v vaših vinogradih, lahko prinesete vzorec na analizo v podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko. Vzorec cca. 200 jagod odvzamite v skladu z navodili v tem članku. Cena osnovne analize mošta, katere rezultate imate priložnost spremljati nekaj vrstic višje, znaša vsega 6,50 EUR. Rezultati so navadno znani že v 15 minutah. Če želite še meritev jabolčne kisline, boste za analizo odšteli skupno 12,50 EUR. Meritev vsebnosti jabolčne kisline navadno traja dlje, približno 1 uro. DDV je že vštet v cenah. Iste cene veljajo tudi za meritve zgornjih parametrov v že stisnjenem moštu pred začetkom alkoholne fermentacije.

Viri:

V dneh med 5. in 6. majem so bili izpolnjeni primarni pogoji za okužbo vinske trte s peronosporo (Plasmopara viticola). Inkubacijska doba je v teku in bo predvidoma potekla ta vikend (petek 11., sobota 12. maj), zato je potrebno v teh dveh dneh opraviti prva škropljenja proti tej bolezni. Pri tem moramo upoštevati, da se v soboto popoldne/zvečer pričnejo padavine, torej je najprimernejši čas za škropljenje petek, ali sobota dopoldne. Količina padavin kot kažejo modeli sicer ne bo velika, najbrž bo padlo med 10 in 15 mm dežja. Pri škropljenju uporabimo kontaktne fungicide na osnovi mankozeba, propineba, metirama, folpeta, ditianona, zoksamida in ciazofamida. Fitofarmacevtska sredstva na osnovi večine omenjenih aktivnih snovi lahko kupite v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

OPIS BOLEZNI IN IZRAČUNI INKUBACIJSKIH DOB

Gliva Plasmopara viticola okužuje vse nadzemne organe vinske trte od sredine maja do pozne jeseni. Obseg okužb je odvisen predvsem od vremenskih razmer in iz leta v leto niha. Gliva prične svoj razvoj na Primorskem navadno konec aprila, začetek maja, ko dozorijo zimski spolni trosi ‘oospore’, katere prezimijo med listjem na tleh. Oospore vzkalijo, iz njih izrastejo trosovniki (sporangiji), na katerih se razvijejo nespolne spore ‘zoospore’. Slednje veter in dež zaneseta na mlade lističe trte. Za primarno okužbo je potrebna prisotnost vode, oziroma vlage, saj zoospore sprva plavajo v kapljicah vode in nato vzkalijo skozi listne reže s pomočjo kličnega mešička (PRIMARNA OKUŽBA). Iz kličnega mešička se razvije micelij, ki se razraste v medcelične prostore mezofila listov (listna sredica). Kasneje micelij požene sesalne bradavice, ki se vrastejo v notranjost posameznih celic.

POGOJI ZA PRIMARNO OKUŽBO

Oospore pridobijo sposobnost kalitve, ko vsota efektivnih temperatur razvoja doseže 170°C (gre za vsoto temperatur od 1. januarja naprej, ki so višje od temperaturnega praga 8°C). Tako vsoto efektivnih temperatur smo denimo v Kojskem v Goriških Brdih letos dosegli že 13. aprila. Vendar, ker je bil aprila razvoj trte počasen, oziroma je trta kmalu po brstenju prenehala z razvojem zaradi nizkih temperatur, kljub obilnim padavinam v aprilu ni bilo pogojev za primarno okužbo. Le ta se namreč zgodi, ko so listi trte dovolj razviti (premer lističev 2 – 3 cm), da že imajo odprte listne reže, le te so namreč vdorno mesto za glivo. Poleg tega mora v treh dneh pasti vsaj 10 mm dežja (v Goriških Brdih je v začetku maja ta količina padla v enem dnevu – 6.5.), povprečna dnevna temperatura mora biti višja od 11°C ( V Goriških Brdih v prvi dekadi maja 2012 med 14 in 20°C, pri čemer tudi minimalna jutranja temperatura ne pade pod 11°C, razen v nižinah), lističi pa morajo biti mokri vsaj 10 – 12 ur. Ob tem omenimo še, da nekatere tuje raziskave navajajo drugačne pogoje za primarno okužbo, ki naj bi se zgodila že v fenofazi 5 – 6 listov, pri količini padavin 2,5 mm in temperaturi višji od 11°C (manjka citat).

Na okužbo vpliva tudi vzgojna oblika, predvsem višina debla trt. Nižje kot je deblo, hitreje pride do okužbe, saj je pot zoospor od tal do lističev krajša.

INKUBACIJSKA DOBA

Obdobju med primarno okužbo in pojavom prvih bolezenskih znamenj pravimo inkubacijska doba. Odvisna je od temperatur v času po primarni okužbi. V tem času se micelij razraste v medceličevju in je pripravljen na oblikovanje trosonoscev in trosov. Inkubacijsko dobo si lahko enostavno izračunamo po Hillovi enačbi. Na dan primarne okužbe še ne nanašamo fungicidov. Zabeležimo si ta dan (temperatura, količina padavin) in pričnemo spremljati inkubacijsko dobo. Fungicide prvič uporabimo kak dan pred iztekom inkubacijske dobe. S tem preprečimo sekundarne okužbe. V nekaterih zelo suhih letih lahko to škropljenje izpustimo, vendar pri tem tvegamo poznejše okužbe.

V  formuli je Hill vsaki povprečni dnevni temperaturi priredil ‘faktor poteka inkubacije’. Ob dnevu, ko so bili izpolnjeni pogoji za primarno okužbo, pričnemo seštevati faktorje poteka. Ko se vsota približa 100, se inkubacijska doba izteka in potrebno je uporabiti fungicide.

Poglejmo si potek inkubacijske dobe v Goriških Brdih v maju 2012 na podlagi podatkov iz dveh amaterskih vremenskih postaj (VP Enomarket Kojsko in VP Biljana – bjana.net):

VP Enomarket Kojsko:

  • 6.5.: 14,1°C – faktor 9
  • 7.5.: 14,1°C – faktor 9
  • 8.5.: 16,6°C – faktor 13
  • 9.5.: 17,9°C – faktor 14
  • 10.5.: 20,6°C – faktor 18

Seštevek faktorjev znaša 63. Če upoštevamo, da bo petek 11.05. zelo topel dan, ko pričakujemo maksimalne temperature preko 30°C in povprečne preko 20°C, ugotovimo, da se bo vsota faktorjev že precej približala številki 100. Torej moramo danes, ali jutri nanesti fungicide.

Podobno velja za Biljano, kjer je vsota faktorjev zaradi višjih povprečnih temperatur še nekoliko višja:

  • 6.5.: 14,9°C – faktor 10
  • 7.5.: 15,0°C – faktor 10
  • 8.5.: 17,4°C – faktor 13
  • 9.5.: 18,6°C – faktor 16
  • 10.5.: 21,5°C – faktor 21

Seštevek je 70, ob koncu današnjega dne lahko domnevamo, da bo 91, torej bi lahko prva bolezenska znamenja že opazili v soboto, 12.05., ko se bo inkubacijska doba iztekla.

Pri varstvu pred peronosporo vinske trte je zelo pomembno preventivno ukrepanje, saj je kurativno manj uspešno, pa tudi sredstev, ki bi imela dobro kurativno delovanje, ni. Včasih začnemo s škropljenji tudi veliko prej, predvsem če imamo v vinogradu težave s črno pegavostjo vinske trte (Phomopsis viticola). V tem primeru škropimo v začetnem obdobju rasti mladik, ko se pojavljajo izbruhi spor. Odvisno od potrebe izvedemo 1 – 2 škropljenji, 1. ko so mladike velike 2 – 3 cm in drugič, ko so velike 3 – 5 cm. Proti bolezni učinkujejo sredstva na osnovi propineba, ditianona, folpeta, metirama, krezoksim-metila in azoksistrobina. Stransko delovanje imajo tudi pripravki na podlagi mankozeba.

Po izteku prve inkubacijske dobe za peronosporo, pričnemo spremljati tudi pojav sekundarnih okužb. Za ta namen uporabljamo Blaeser-Weltzein-ovo metodo za napoved sekundarnih okužb. Sekundarne okužbe so možne, ko je produkt: temperatura×čas omočenosti lista = 50 stopinj ur. Za ta namen potrebujemo senzorje, ki merijo omočenost lista. Vremenske postaje na WineAndWeather.net zaenkrat teh senzorjev še nimajo, jih imajo pa agrometeorološke postaje na Fito-info, katere uporabljajo prognostiki kmetijskih zavodov za napovedovanje verjetnosti pojava bolezni.

Prva škropljenja proti peronospori torej opravimo s fungicidi na podlagi karbamatov-ditiokarbamatov (mankozeb, propineb, metirama – DITHANE DG, MANFIL, ANTRACOL, POLYRAM DF), ftalimidnih spojin (folpet, ditianon – FOLPAN 80 WDG, DELAN 700 WG), ali pripravki na podlagi zoksamida (ELECTIS 75 WG) in ciazofamida (MILDICUT). Slednji je zelo odporen na izpiranje z dežjem, saj se močno veže v voščeno povrhnjico listov. Zdrži lahko vse do 90 mm padavin. Uporabi folpeta se pri prvem škropljenju raje izognemo, saj ga še večkrat dodamo pri kasnejših škropljenjih. 6 – 10 dni po prvem škropljenju, odvisno od vremena ponovno uporabimo kontaktne fungicide, ali polsistemike.

Za več informacij in nakup potrebnih fitofarmacevtskih sredstev, obiščite Enomarket d.o.o., Kojsko.

Za konec objavljamo še kmetijske nasvete, ki jih je 10. maja izdal Kmetijski zavod Nova Gorica:

PERONOSPORA IN OIDIJ VINSKE TRTE

Pogoji za okužbe vinske trte s peronosporo so izpolnjeni na celotnem območju Primorske zato priporočamo, da v naslednjih dveh dneh vinograde poškropite proti peronospori vinske trte.

Uporabimo kontaktne pripravke na osnovi mankozeba, propineba, metirama, folpeta, ditianona in fungicidov na osnovi zoksamida in mankozeba ter ciazofamida. Taki pripravki so: Delan 700 WG v 0,05% konc., Folpan 80 WDG v 0,15% konc., Dithane DG Neotec, Dithane M-45, Manfil 75 WG, Manfil 80 WP in Pinozeb M 45 v 0,20% konc., Polyram DF v 0,24% konc., Antracol in Antracol WG 70 v 0,2% konc., Electis 75 WG v 0,15-0,18% konc. in Mildicut v 0,4% konc.

Za razvoj oidija so razmere zelo ugodne.
Predvsem v tistih vinogradih, kjer smo imeli v lanskem letu težave z oidijem vinske trte je smiselno preventivno škropljenje proti oidiju.
Uporabimo lahko pripravke na osnovi močljivega žvepla in druge ustrezne kontaktne pripravke.

Uporabimo lahko:
Quadris v 0,10 % konc.
Universalis v 0,20 % konc.
Cabrio Top v 0,20% konc.
Collis v 0,03 – 0,04 % konc.
Stroby WG v 0,01 – 0,02 % konc.
Crystal v 0,016 – 0,02 % konc.
Talendo v 0,025 % konc.
Vivando v 0,016 – 0,02 % konc.
Cosan v 0,3 – 0,6 % konc.
Vindex 80 WG v 0,3 – 0,6 % konc.
Kumulus DF v 0,3 – 0,6 % konc.
Močljivo žveplo v 0,3 – 0,6 % konc.
Pepelin v 0,3-0,6 % konc.
Thiovit Jet v 0,3-0,6 % konc.
Topas 100 EC v 0,025 % konc.
Folicur EW 250 v 0,03 % konc.
Orius 25 EW v 0,03 % konc.
Mystic 250 EC v 0,4 l/ha
Tebusha 25% EW v 0,4 l/ha
Falcon EC 460 v 0,03-0,04 % konc.
Nativo 75 WG v 0,018 % konc.
Domark 100 EC v 0,025 % konc.
Postalon 90 SC v 0,10-0,125 % konc.
Karathane gold 350 EC v 0,05-0,06 % konc.
Topsin-M v 1,6 kg/ha

pripravil: dr. Ivan Žežlina

Originalen članek je dostopen TUKAJ!

Viri:

  • Vršič S., Lešnik M. 2010. Vinogradništvo – druga dopolnjena izdaja. ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 403 str.
  • Agrometeorološke postaje na Fito-info
  • Vremenske postaje dostopne na WineAndWeather.net

V petek, 22/04/2011 je Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica izdal opozorilo za varstvo vinske trte pred pepelovko vinske trte, oziroma oidijem, kakor to glivično bolezen pogosto imenujemo. Obvestilo in seznam sredstev, ki jih lahko uporabimo, najdete TUKAJ!

Vse kaže, da bi letošnje leto lahko bilo leto oidija. Topel začetek pomladi je že ugoden za zgodnji razvoj te bolezni. Suh zrak, ki se zadržuje pri nas te dni, glive ne ovira pri razvoju, saj nespolne spore (oidiji) ne potrebujejo veliko vlage za kalitev. Spore namreč vsebujejo veliko vode, sladkorjev in maščobnih kapljic, kar jim omogoča kaljenje pri nizki vsebnosti vlage v zraku. Sicer so najboljše razmere za kalitev spor 70 – 80 % zračna vlaga, zelo vroče vreme 25 – 30°C in dokaj nizke nočne temperature.

Gliva prezimuje v obliki micelija v brstih vinske trte, ali v obliki spolnih trosišč, kleistotecijev. To so črna trosišča okrogle oblike, ki se razvijejo jeseni na listih, rozgah in nedozorelih grozdičih (martinčkih). Dozorijo spomladi, ki izpuščajo askospore. Slednje pri razvoju bolezni nimajo pomembne vloge, glavnino okužb izvaja prezimeli micelij, na katerem se spomladi razvijejo nespolni trosi, oidiji.

Za varstvo pred boleznijo uporabljamo dotikalne in sistemične pripravke, ki jih delimo v štiri skupine:

  • pripravki na podlagi žvepla (močljiva žvepla, žvepla v prahu) – uporabljamo jih vse leto pri temperaturah od 15 – 25°C. Če je ob uporabi zelo vroče, lahko povzročimo ožige!
  • pripravki na podlagi kontaktno delujočega dinokarpa in meptildinkarpa (uporaba je zaradi neugodnih ekotoksikoloških učinkov omejena)
  • sistemični organski IBE pripravki na podlagi triazolnih snovi (uporabljamo jih, ko je nevarnost oidija največja)
  • mezosistemični strobilurinski pripravki na podlagi krezoksim-metila, trifloksistrobina, azoksistrobina, piraklostrobina, spiroksamina, kvinoksifena, metrafenona in prokvinazida (najbolj učinkovita skupina pripravkov, ki jih hranimo za najtežje razmere).

Preverite seznam registriranih fitofarmacevtsih sredstev!

Oidij na rozgi vinske trte. Gre za lanski micelij, ki ne preživi zimskega mraza. Nove okužbe povzročajo oidiji iz micelija, ki je prezimil v brstih:

Natančen in dopolnjen opis bolezni sledi v naslednjih dneh!

VIRI:

Vršič S., Lešnik M., 2010. Vinogradništvo – druga dopolnjena izdaja. ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 403 str.

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin