Tag: hladna fronta

Z vstopom v leto 2018 smo na vremenski postaji Enomarket Kojsko pri─Źeli osmo leto neprekinjenih meritev meteorolo┼íkih spremenljivk. Postaja je v dobri kondiciji in skrbi za to─Źne in vseskozi dostopne podatke. Leto 2017 je bilo v Gori┼íkih brdih vremensko burno, saj nam je ponudilo skoraj vse, kar je mo┼żno. Imeli smo┬ámraz, burjo, sneg, pozebo, vro─Źinske valove, nevihte z mo─Źnim vetrom, to─Źo. Le nad su┼ío se nam na sre─Źo ni bilo treba prito┼żevati.

Povpre─Źna letna temperatura v letu 2017┬áje┬ábila┬á13,6┬░C, kar je v okviru povpre─Źja zadnjih sedem let, ki zna┼ía 13,7┬░C, a hkrati precej topleje od povpre─Źja 1978-1990 na┬ávremenski postaji ARSO v Vedrijanu, ki je z 12,5┬░C kar za 1,1┬░C hladnej┼íe. 6 mesecev leta je bilo hladnej┼íih od povpre─Źja, 6 toplej┼íih. Najbolj sta izstopala januar z 1,3┬░C za 2,9┬░C hladnej┼íi od povpre─Źja 2011-2017 in 2,2┬░C hladnej┼íi od vedrijanskega povpre─Źja (1978-1990) ter september s 16┬░C 2,7┬░C hladnej┼íi od povpre─Źja 2011-17 in 2,4┬░C od 1978-90. Absolutni minimum je bil zabele┼żen 11. januarja, ko se je temperatura spustila do -7,3┬░C. Od toplej┼íih mesecev je 1,7┬░C nad povpre─Źje postaje segel marec, ki je bil hkrati kar 3,7┬░C toplej┼íi od povpre─Źja v Vedrijanu. Ker je bil pretopel tudi februar (2,3┬░C v primerjavi z Vedrijanom), smo imeli ponovno zelo zgodnji razvoj vegetacije. Posledi─Źno je bila ┼íkoda zaradi aprilske pozebe (21.4.) velika. Pozebo smo podrobneje obravnavali v ─Źlanku na povezavi. Poletje je bilo nadpovpre─Źno toplo. Povpre─Źna temperatura poletnih mesecev (junij-julij-avgust)┬áje bila 23,1┬░C, kar je 0,7┬░C topleje od povpre─Źja 2011-17 in poletje po toploti uvr┼í─Źa na tretje mesto. Najtopleje je bilo leta 2012 s povpre─Źjem 23,6┬░C.┬áS povpre─Źno temperaturo 24,2┬░C je po toploti najbolj izstopal avgust. V letu smo zabele┼żili 32 vro─Źih dni (Tmax >= 30┬░C) in 18 tropskih no─Źi (Tmin >= 20┬░C), kar je nekoliko podpovpre─Źno.

Najtoplej┼íi dan v letu je bil zabele┼żen 5. avgusta, ko je ARSO postaja v Podnanosu izmerila rekordnih┬á40,4┬░C. V Kojskem smo letni┬ámaksimum sicer zabele┼żili ┼że 3. avgusta s 36,3┬░C.┬áNepozabna┬áje bila rekordno topla┬áno─Ź iz 5. na 6. avgust, ko se je ob burji temperatura pono─Źi┬áspustila┬ále do┬á27,8┬░C. To je┬áabsolutni najvi┼íji┬áno─Źni minimum, doslej izmerjen za tej postaji.

Grafi iz vremenske postaje Enomarket Kojsko za termin no─Źi iz 5. na 6. avgust. Iz arhivskih razlogov prilagamo grafe vseh vremenskih spremenljivk. V popoldanskem ─Źasu je 6. avgusta sledil ┼íe prehod hladne fronte, ki je prinesel uni─Źujo─Źo to─Źo v dele Gori┼íkih brd:

 

 

 

┼áe nekaj minimalnih temperatur iz amaterskih postaj na Severnem Primorskem v no─Źi iz 5. na 6. avgust:

Neblo 28,6┬░C
Biljana 28,4┬░C
Gorenje Polje – Anhovo 28,4┬░C
Hum 28,3┬░C
Kojsko 27,8┬░C
Deskle 27,8┬░C
Paljevo 25,9┬░C
Ravna pri Ligu 24,7┬░C
Okroglo – Banj┼íice 23,1┬░C
Korada 22,4┬░C
Dolgi Laz 21,6┬░C

Graf povpre─Źnih mese─Źnih temperatur po letih na vremenski postaji Enomarket Kojsko:

Padavinsko je bilo leto 2017 nadpovpre─Źno. V Kojskem je padlo 1708,1 mm de┼żja. Povpre─Źje zadnjih 7 let je 186,7 mm ni┼żje, in sicer 1521,4 mm. Dolgoletno povpre─Źje 1978-2015 za Vedrijan zna┼ía 1649,1 mm. Zima je bila precej su┼ína, predvsem na ra─Źun popolnoma suhega decembra 2016, podpovpre─Źen je bil tudi mrzli januar, ko je prevladoval sibirski anticiklon. Nizki povpre─Źni temperaturi navkljub, sne┼żnih padavin skorajda ni bilo. Vi┼íji predeli Brd, vklju─Źno s Kojskim, ┼ámartnim in Vedrijanom so bili pobeljeni le 14. januarja. Padavinsko najobilnej┼íi zimski mesec je bil februar s slabimi 150 mm. Spomladi je v zadnjih letih suh april le upravi─Źil svoj sloves s 158,5 mm. Pri tem povejmo, da aprilsko povpre─Źje zadnjih 7 let zna┼ía skromnih 90 mm. Poleti smo bili dele┼żni nadvse dinami─Źnega vremena, ko so vro─Źinske valove prekinjali pogosti prehodi hladnih front. S seboj so prina┼íale mo─Źne nevihte. Nekaj fotografij le teh je zbranih┬ápri dnu ─Źlanka. Skupno je v poletnih mesecih padlo 410,9 mm de┼żja, kar poletje po namo─Źenosti uvr┼í─Źa na tretje mesto, rekord dr┼żi leto 2015, z┬ávsega 2,9 mm ve─Źjo akumulacijo. Povpre─Źje zadnjih 7 let zna┼ía 319,5 mm.

Pobeljena Šmartno in Kojsko 14. januarja:

 

September si zaradi svoje ‘nenavadnosti’ zaslu┼żi svoj odstavek. Kot smo predhodno omenili, gre za dale─Ź najhladnej┼íi september na postaji. Temperaturno mu je ┼íe najbli┼żje september 1984 s povpre─Źjem 16,6┬░C. Mesec je z 285 mm de┼żja izstopal tudi padavinsko in postavil septembrski rekord postaje. Toda opozorimo, da smo v preteklosti ┼że poznali zelo mokre septembre. ┼Że leto 2010, ko postaja v Kojskem ┼íe ni delovala, ga znatno preka┼ía. V Vedrijanu je takrat padlo kar 350,1 mm de┼żja. ┼áe nekateri izjemno namo─Źeni septembri iz vremenske postaje Vedrijan so zbrani spodaj:

  • 1993: 427,6 mm
  • 1995: 418,5 mm
  • 2001: 365,1 mm
  • 1998: 362,1 mm
  • 2010: 350,1 mm
  • 1981: 338,3 mm
  • 1984: 312,4 mm
  • 1988: 299 mm
  • 1991: 290 mm

S povpre─Źjem 188,6 mm je september celo najbolj namo─Źen mesec na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1978-2015, kar ni najbolj┼ía novica za vinorodno obmo─Źje, kjer prav v tem ─Źasu poteka trgatev. Mogo─Źe je bolj┼ía novica, da┬áso v zadnjih letih tako namo─Źeni septembri redkej┼íi, ─Źeprav bi glede na kratko ─Źasovno obdobje te┼żko govorili o trendu, saj┬ámese─Źno povpre─Źje v Kojskem za septembre zadnjih 7 let zna┼ía 148,5 mm, kar je le 40 mm manj od Vedrijana. Hkrati je to ─Źetrti najbolj namo─Źen mesec v letu na tej postaji. Glede na te podatke lahko pri─Źakujemo v prihodnosti rast povpe─Źja tudi v Kojskem.

Preostala jesenska meseca sta bila bolj suha in umirjena. Bili smo dele┼żni nekaj genovskih ciklonov ob koncu novembra, nato je sledil zelo moker december. Dotedaj je bil december najbolj suh mesec na tej postaji. Po 261,1 mm padavin se je povpe─Źje popravilo navzgor na 97,1 mm. Za najbolj su┼ínega v Kojskem tako po novem velja avgust z dobrimi 85 mm de┼żja, drugi je april z 90 mm. Spet pa moramo poudariti, da smo tudi mokre decembre ┼że videli v preteklosti. Zadnje tako obdobje je bilo v letih 2008 – 2010.

Letne akumulacije padavin na vremenski postaji Kojsko po letih:

Vetrovno leto ni posebej izstopalo. Izrazite orkanske burje nismo bili dele┼żni, najmo─Źnej┼íi sunek le te smo zabele┼żili 17. januarja, ko je pihnilo s 103 km/h, sledi sunek 99,8 km/h, izmerjen 7. novembra po prehodu fronte. Najmo─Źnej┼íi sunek v letu smo┬áizmerili med prehodom nevihtne linije 25. junija. Zapihalo je z 114,3 km/h. Mo─Źnej┼íi sunek, 80,5 km/h┬áje bil zabele┼żen ┼íe med nevihto 24. julija.

Nevihtna linija nad Goriškimi brdi 24. julija:

Nevihte 28. junija (levo) in 25. julija (desno):

 

Nevihtna linija 10. avgusta ter shelf cloud pred nevihto 16. septembra:

 

Preostale bolj izrazite prehode hladnih front z mo─Źnej┼íimi nevihtami smo obravnavali posebej v predhodnih ─Źlankih.

Na vremenski postaji smo ob prehodih neviht, ki so povzro─Źile mo─Źne vetrove, opazili ┼íe eno zanimivost, in sicer nenadni porast zra─Źnega pritiska. Ob prehodih neviht 25. junija ter 6. avgusta je tlak ob sunkih nevihtnega pi┼ía narastel za kar 5 hPa:

 

Ob koncu dodajmo ┼íe klimagram vremenske postaje Enomarket Kojsko za obdobje 2011 – 2017 v primerjavi s klimagramom ARSO postaje v Vedrijanu. Primerjava dveh obdobij meritev temperature v Gori┼íkih brdih razkrije bistveno toplej┼íe spomladanske in poletne mesece, medtem ko je┬ájesen z izjemo novembra izena─Źena z obdobjem 1978-90. Zime so danes okoli 1┬░C toplej┼íe:

Viri:

Leto┼ínje poletje je bilo zelo skromno s padavinami. Na Primorskem je zadnji konkreten de┼ż padel ob za─Źetku druge dekade meseca junija, ki pa je s seboj prinesel tudi to─Źo in ┼íkodo na kmetijskih povr┼íinah. Slednja se je ┼íe stopnjevala s poletno su┼ío, zato so pridelki na vseh pomembnih vinogradni┼íkih, sadjarskih in oljkarskih obmo─Źjih na Primorskem precej prizadeti. Dolgo pri─Źakovan de┼ż je pri┼íel 26. avgusta in prekinil vro─Źino v drugi polovici avgusta, ko smo marsikje bele┼żili temperature preko 38┬░C.

Prizemna hladna fronta nas je dosegla v jutranjih urah, energije v ozra─Źju je bilo malo. Nekaj neviht je nastalo le na hribovitem obmo─Źju zahodne Slovenije, kjer je padlo do okoli 10 mm de┼żja. V Gori┼íkih Brdih je zjutraj zgolj nekoliko namo─Źilo tla, saj so postaje bele┼żile samo nekaj nad 5 mm padavin. Nekaj neviht se je vseeno pojavilo tudi na obali in Krasu, kjer je v mo─Źnih nalivih padlo okoli 10 mm de┼żja.

Sinopti─Źna situacija 26/08/2012 ob 12z:

Radarska slika jutranjih neviht nad Z Slovenijo:

Marko Korošec (Weather-Photos.NET) je ob eni od jutranjih neviht ujel izjemen trenutek, ko je strela udarila v anteno mobilne telefonije:

Po prehodu fronte je zapihala burja, padavine so ponehale. V poznih popoldanskih urah nas je dosegla hladna fronta z ohladitvijo v vi┼íinah, kar je vodilo do nastanka nevihtne linije, ki je po─Źasi potovala proti jugovzhodu. Ob 1000 J/kg CAPE-a in 30 vozlih DLS-ja, so se pojavljale mo─Źnej┼íe nevihte, med njimi tudi superceli─Źne. Ena od njih je potovala severno od Udin in naprej proti ─îedadu, kjer je dosegla hribe in oslabela. Okoli 17:10 je nastala nova supercelica severnozahodno od Krmina in kmalu pre┼íla v linearno multicelico ter kot tak┼ína dosegla Gori┼íka Brda.

V mo─Źnih nalivih je padlo med 25 in 35 mm de┼żja. Vremenske postaje v Gori┼íkih Brdih so zabele┼żile slede─Źe jakosti nalivov:

  • Neblo: 213,4 mm/h
  • Biljana: 126,0 mm/h
  • Kojsko: 113,0 mm/h

Radarska slika:

Druga mo─Źna celica v tej liniji, ki jo na zgornji radarski sliki vidimo pri Pordenone-ju, je kasneje dosegla severni Jadran. Nad morjem je bilo energije precej ve─Ź, okoli 2500 J/kg. Nevihta se je mo─Źno okrepila, nastala je masivna supercelica, ki je potovala proti slovenski in hrva┼íki obali. Iz okolice Umaga so poro─Źali o mo─Źnih downburstih ter to─Źi, ki je naredila ogromno ┼íkode na kmetijskih pridelkih. Veliko je bilo poro─Źil o izruvanih drevesih, po┼íkodovanih avtomobilih in drugi gmotni ┼íkodi.

Radarska slika supercelice v Tr┼ża┼íkem zalivu:

Fotografije supercelice nad Tr┼ża┼íkim zalivom:

Amaterske vremenske postaje na obmo─Źju Primorske so v celotnem poslab┼íanju zabele┼żile naslednje koli─Źine padavin:

  • Zatolmin (So┼íka dolina): 51,8 mm
  • Ravna pri Ligu (Kanalski Kolovrat): 49,8 mm
  • Dutovlje (Kras): 42,8 mm
  • Neblo (Gori┼íka Brda): 40,4 mm
  • Gorenje Polje (So┼íka dolina): 39,0 mm
  • Deskle (So┼íka dolina): 38,1 mm
  • Biljana (Gori┼íka Brda): 34,8 mm
  • Korada (Kanalski Kolovrat): 32,8 mm
  • Kojsko (Gori┼íka Brda): 32,0 mm
  • Okroglo (Kal nad Kanalom): 28,5 mm
  • Nova Gorica: 18,6 mm
  • Sela na Krasu (Gori┼íki Kras): 12,0 mm

Viri:

Pestro vremensko dogajanje se je ponovno obetalo v soboto 12/05/2012. Kazalo je na nov globok prodor hladnega arkti─Źnega zraka nad na┼íe kraje in naprej v Sredozemlje. Ozra─Źje pred fronto je bilo pregreto, saj so marsikje po Sloveniji namerili popoldne preko 30┬░C, vla┼żnost je bila visoka in z njo rosi┼í─Źa, kar je pomenilo, da smo imeli tudi preko 1000 J/kg CAPE-a. Ob prehodu fronte smo pri─Źakovali nastanek squall linije, za fronto pa mo─Źno burjo. Vseeno je iz ve─Ź razlogov ┼ílo dvomiti v intenzivnost vremenskih pojavov, predvsem neviht. Za za─Źetek si poglejmo sinopti─Źno situacijo nad Evropo:

Modeli so kazali, da bo prehod fronte hiter. V Sredozemlju ni pri┼ílo do nastanka sekundarnega ciklona, prizemna fronta pa je bila potisnjena precej pred hladen zrak v vi┼íinah. Ta nas je od severovzhoda dosegla ┼że zgodaj popoldne. V Prekmurju in osrednji Sloveniji je zapihal severovzhodnik, nastalo je nekaj konvergenc, ob katerih so se spro┼żile prve nevihte. ┼álo je predvsem za dvignjene (elevated) nevihte, od katerih si ni ┼ílo obetati posebnih struktur. Strig je bil sicer ┼íibek, vendar je bil v Sloveniji tu pa tam vseeno zabele┼żen kak morebiten mezociklon. Ponekod so imeli drobno to─Źo, predvsem pa so se pojavljali mo─Źni nalivi ter mo─Źnej┼íi sunki vetra.

Radarska slika ob za─Źetku dogajanja v osrednji Sloveniji:

Pogled na stebre vzgornikov neviht v osrednji Sloveniji:

V zahodni Sloveniji, Furlaniji in Bene─Źiji se med tem ni dogajalo ni─Ź posebnega. Primorsko je burja prepihala ┼íele okoli 19. ure po lokalnem ─Źasu. S tem je CAPE dvignilo (elevated). Hladen zrak v vi┼íinah nas je dosegel okoli 22. ure, ko so se prve nevihte pri─Źele pojavljati v severozahodni Furlaniji. Vzdol┼ż hladne fronte je nastala squall linija. ┼álo je izklju─Źno za nevihte dvignjenega tipa (elevated storms). Bliskanja v oblakih je sicer bilo veliko, medtem ko so bile CG razelektritve redkost. Menda so to─Źo zabele┼żili na Kobari┼íkem v So┼íki dolini, a informacija ni preverjena. Drugod so se pojavljali predvsem mo─Źni nalivi, brez mo─Źnej┼íih sunkov vetra. Amaterska vremenska postaja Enomarket Kojsko v Gori┼íkih Brdih je zabele┼żila najvi┼íjo jakost naliva 137,2 mm/h.

Nekaj CG razelektritev se je v Goriških Brdih in zahodni Furlaniji vendarle ujelo v fotoaparate:

Med 22:55 in 23:45 po lokalnem ─Źasu je Marko Koro┼íec (Weather-Photos.NET) v Furlaniji fotografiral dva dvignjena (elevated) mezociklona v squall liniji:

Dodajamo ┼íe radarski sliki v trenutku fotografiranja zgornjih dveh slik. Gre za najmo─Źnej┼íi celici na meji med Furlanijo in Bene─Źijo. Vidna je tudi celotna squall linija vzdol┼ż hladne fronte ter mo─Źni nalivi nad Gori┼íkimi Brdi.

22:55:

23:45:

Po prehodu hladne fronte se je burja mo─Źno okrepila. Med 4:00 in 7:00 zjutraj so bili v v Gori┼íkih Brdih zabele┼żeni najmo─Źnej┼íi sunki. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je v tem ─Źasu zabele┼żila kar precej sunkov preko 100 km/h. Najmo─Źnej┼ía sunka sta zna┼íala 114,3 km/h in 122,3 km/h, kar je tudi nov rekord postaje. Drugod po Brdih so postaje bele┼żile sunke med 50 in 76 km/h. Podobno je bilo stanje v So┼íki dolini. Vremenska postaja Korada je izmerila najmo─Źnej┼íi sunek 85 km/h, vendar gre dvomiti v natan─Źnost izmere, saj senzor naredi le eno meritev na vsakih 14 sekund, zato so mo┼żnosti za izmero najmo─Źnej┼íih sunkov majhne.

Grafi─Źni prikaz sunkov burje in smeri vetra na vremenski postaji Enomarket Kojsko:

┼áe mo─Źnej┼ía burja je pihala v Vipavski dolini. Zabele┼żeni so bili naslednji najmo─Źnej┼íi sunki:

  • 164,2 km/h – viadukt Lozice (Rebrnice – DARS)
  • 150,8 km/h – Podnanos 1 (DRSC)
  • 149,0 km/h – Man─Źe (DRSC)
  • 135,0 km/h – AC priklju─Źek Ajdov┼í─Źina (DARS)
  • 132,0 km/h – izpostava Vipava (DARS)
  • 131,0 km/h – Podnanos 2 (DRSC)
  • 123,8 km/h – viadukt Selo (DARS)
  • 122,4 km/h – streli┼í─Źe Mlake (DARS)
  • 119,2 km/h – viadukt Tabor (Rebrnice – DARS)
  • 112,0 km/h – viadukt ┼áumljak (Rebrnice – DARS)
  • 110,2 km/h – Vitovlje (DRSC)
  • 105,1 km/h – ┼Żapu┼że (DRSC)
  • 94,3 km/h – ─îebulovica-Zaj─Źica (DARS)
  • 90,0 km/h – Zemono (DARS)
  • 87,1 km/h – razcep Nanos (DARS)
  • 81,0 km/h – Poto─Źe (DRSC)
  • 77,0 km/h – viadukt Ribnik (DARS)
  • 71,3 km/h – viadukt Lijak (DARS)

Vir: postaje DRSC in DARS – Marko Koro┼íec

Burja je pihala ┼íe cel 13. in del 14. maja, vendar sunki niso bili ve─Ź tako ekstremni. ┼ákode na olisatnih rastlinah pa je kar nekaj. Predvsem so jo skupile trte v Vipavski dolini. Ponekod izgledajo kot bi jih prizadela mo─Źna to─Źa, saj listne povr┼íine skorajda ni ve─Ź. Vseeno bi veljalo dejansko stanje tam ┼íe preveriti. Poro─Źajo tudi o ┼íkodi v sadovnjakih, kjer je odpadlo precej plodov. V Gori┼íkih Brdih ┼íkoda ni tako velika, vendar je ┼íe vseeno polomljenih precej mladik, predvsem na obmo─Źju Kojskega, kjer je bila burja najmo─Źnej┼ía. Po┼íkodovani so tudi listi trte. Podobno je stanje na drugih kulturah (aktinidija, figa…).

Fotografije polomljenih mladih vinske trte ter precej zdelanega listja v vinogradu v Kojskem v Goriških Brdih:

Spodaj so ┼íe grafi iz Vremenske postaje Enomarket Kojsko, ki prikazujejo prehod hladne fronte preko Gori┼íkih Brd. Omeniti velja izjemen padec temperature v zelo kratkem ─Źasu. V Kojskem je iz slabih 28┬░C padlo na 10┬░C, drugod po Sloveniji so bile te razlike ┼íe ve─Źje.

Temperatura in temperatura rosi┼í─Źa:

Padavine in jakost padavin:

Zra─Źni tlak:

Poglejmo si ┼íe koli─Źine padavin po vremenskih postajah v Gori┼íkih Brdih in So┼íki dolini:

  • Kojsko (Brda): 35,8 mm – amaterska
  • Paljevo (So┼íka dolina): 29,0 mm – amaterska
  • Ravna pri Ligu (Kanalski Kolovrat): 29,0 mm – amaterska
  • Biljana (Brda): 26,4 mm – amaterska
  • Vi┼ínjevik (Brda): 26,4 mm – agrometeorolo┼íka
  • Gorenje Polje (So┼íka dolina): 25,8 mm – amaterska
  • Neblo (Brda): 25,2 mm – amaterska
  • Vipol┼że (Brda): 13,6 mm – agrometeorolo┼íka

Padavine so se najdlje zadr┼żale na jugu Slovenije, kjer se je v nedeljo dopoldne de┼ż me┼íal s snegom. Na vi┼íje le┼że─Źih to─Źkah je sne┼żilo. Obilne sne┼żne padavine so imeli na Hrva┼íkem, v Gorskem Kotarju ter drugod na Balkanu. V Sarajevu so po nekaterih podatkih v nedeljo zjutraj izmerili kar 9 cm snega. Morje v Piranskem zalivu se je v enem dnevu ohladilo iz 22┬░C na vsega 13┬░C!

Ob tem ne pozabimo omeniti, da so bili ponovno izpolnjeni pogoji za primarne oku┼żbe vinske trte s peronosporo in je v teku nova inkubacijska doba. Poleg tega smo se zaradi podalj┼íane omo─Źenosti listja ┼że nekoliko bli┼żje sekundarnim oku┼żbam s to glivo. Glede pojava slednjih spremljajte prognoze Kmetijskega zavoda Nova Gorica! Vabljeni tudi k branju ─Źlanka Peronospora vinske trte (Plasmopara viticola) ÔÇô pri─Źetek varstva v letu 2012.

Viri:

Storm chase ter poro─Źilo sta izvedla in pripravila Danijel Konjedic (WineAndWeather.net) ter Marko Koro┼íec (Weather-Photos.NET).

Page 1 of 712345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin