Tag: grozdje

Avgust je bil doslej do bri┼íkih vinogradnikov neprizanesljiv. Hudi vro─Źinski valovi so povzro─Źali o┼żige grozdja in se kon─Źevali z izrazitimi hladnimi frontami, ki so prinesle to─Źo. Najhuje je bilo 06/08/2017, ko je ledena padavina prizadela vinograde na omo─Źjih od Krmina, prek Ple┼íiva, Medane, Dobrovega in Biljane, vse do zahodnih pobo─Źij Kozane. Ponekod je bila ┼íkoda ogromna, tudi 100%, drugje spet okoli 30%. ─îeprav nevihte v spodnjih plasteh niso imele najugodnej┼íega dotoka zraka iz JV, saj je pihala burja, so pregrete zra─Źne mase in burji navkljub, visoka zra─Źna vlaga, v kombinaciji s hladno fronto poskrbeli, da jo je skoraj dozorelo grozdje grdo skupilo.

Prikaz hladne fronte 06/08/2017 na kartah. Prodor hladnega zraka se je zgodil iz SZ. Tak┼íni prodori nam navadno prinesejo najmo─Źnej┼íe nevihte:

 

Radarska slika padavin 06/08/2017 v ─Źasu to─Źe v Gori┼íkih brdih:

Pogled na dne nevihtni celici 20 minut pred to─Źo. Bli┼żja padavinska zavesa pripada nevihti, ki jo je odneslo v hribe severno od Brd, v ozadju na levi pa se ┼że vidi padavinska zavesa to─Źonosne supercelice, ki je zadela v polno:

Pogled na dve fazi to─Źonosne supercelice nad Gori┼íkimi brdi. Najprej je bila nevihta dvignjena zaradi severovzhodnika pri tleh (slika levo), v ─Źasu najve─Źje mo─Źi pa je o─Źitno hranjena z toplo in vla┼żno zra─Źno maso pri tleh, postala surface based. Lepo izra┼żen ‘vault region’ ka┼że na prisotnost debele to─Źe severno od mezociklona (slika desno):

 

Hladna fronta 28/08/2017 je naletela na podobne pogoje v prizemni plasti. Zjutraj tega dne je ┼íe pihala burja, zato je bilo jutro zelo toplo za konec avgusta. Tmin na vremenski postaji Enomarket Kojsko je zna┼íal 23,2 C. ─îez dan je prevladovalo delno jasno vreme, zato se je zrak segrel do okoli 32 C (Tmax v Kojskem 32,2 C). Prek dneva je zapihal jugozahodnik do okoli 20 km/h. Pozno popoldne nas je dosegla hladna fronta, ki na severnih obronkih Furlanske ravnice ┼íe ni┬ána┼íla najbolj┼íih pogojev za razvoj neviht. Ti so jo ─Źakali prav na obmo─Źju Gori┼íkih brd in Nove Gorice. Nevihte so se v ugodnem vetrnem profilu ter ob 2000 J/kg CAPE-a mo─Źno krepile. Nastala je nevihtna linija vzdol┼ż hladne fronte, ki je kazala najve─Źje radarske odboje prav prek Gori┼íkih brd in Gori┼íke ravnice. Poleg mo─Źnej┼íega nevihtnega pi┼ía (v Kojskem je bil zabele┼żen najmo─Źnej┼íi sunek vetra 70,8 km/h), so se pojavljali mo─Źni nalivi (RR okoli 140 mm/h) ter drobna to─Źa velikosti graha, ki je padala 2 do 3 minute. Slednja se je proti Novi Gorici ┼íe debelila, iz Kromberka so poro─Źali o zrnih debeline oreha. Da je bila mo─Ź nevihte najve─Źja nad Novo Gorico, ka┼żejo tudi koli─Źine padavin. Postaja ARSO v Novi Gorici je zabele┼żila 27 mm padavin, v Gori┼íkih brdih pa so bile koli─Źine po postajah slede─Źe:

  • Vedrijan 12,3 mm
  • Vipol┼że 11,8 mm
  • ┼álovrenc 11 mm
  • Kojsko 10,2 mm
  • Vi┼ínjevik 6 mm
  • Korada 1,8 mm

Kraji v So┼íki dolini vzhodno od Korade so ostali ve─Źinoma brez, ali z zelo majhno koli─Źino de┼żja. Glavnina mo─Źnih neviht je potovala po ugodnih pogojih zahodno od grebena Kanalskega Kolovrata.

Vremenska situacija s hladno fronto in radarska slika v ─Źasu maksimalnega odboja nad Gori┼íkimi brdi:

 

Graf poteka temperature in temperature rosi┼í─Źa na vremenski postaji Kojsko tekom dneva:

 

Jakost padavin in sunki vetra:

 

Pogled na nevihtno linijo med prehodom prek Goriških brd:

Po┼íkodbe od to─Źe na dozorevajo─Źemu grozdju predstavljajo veliko nevarnost gnitja, oziroma pojava botritisa. Predvsem┬ábodo gnitju podvr┼żene sorte Zeleni sauvignon ter Rebula, katere ┼íe niso dozorele in morajo na trgatev ┼íe po─Źakati. Vremenska napoved za konec tedna je slaba, padavine se obetajo od petka 01/09 do nedelje 03/09, zato ne gre pri─Źakovati hitrega su┼íenja po┼íkodovanega grozdja. Priporo─Źa se ─Źimprej┼ínje ┼íkropljenje prizadetih vinogradov s kombinacijo ZEOLITE FERTENIA v odmerku 2,5 kg/ha, ki pospe┼íi su┼íenje po┼íkodovanih jagod ter kalijevega metabisulfita v odmerku 1,5 kg/ha, ki ima antisepti─Źni u─Źinek. Kombinacija nima predpisane karence, saj gre v prvem primeru za biolo┼íko sredstvo na osnovi vulkanskih mineralov, v drugem primeru pa za enolo┼íko sredstvo, ki ga uporabljamo za ┼żveplanje mo┼íta in vina. Kombinacija je tudi cenovno sila ugodna, saj je stro┼íek na ha manj┼íi od 10 EUR. Za ve─Ź informacij ter nakup sredstev pokli─Źite v ENOMARKET d.o.o., Kojsko.

Viri:

Poglejmo si nekaj zadnjih rezultatov analiz grozdja in mo┼íta v avgustu 2012. Trgatev je ┼że v teku, vendar je dozorelost grozdja posameznih sort zelo razli─Źna in odvisna od mnogih dejavnikov, predvsem lege, tipa tal, obremenitve, vpliva su┼íe, itd. Izpleni pri stiskanju so nizki. Ponekod iz istih vinogradov dobijo le 40 % lanske koli─Źine mo┼íta, red─Źenju grozdja navkljub. Zadnje de┼żevje, ko je povsod padlo med 30 in 40 litrov/m2, je nekoliko pove─Źalo te┼żo grozdja, a ta ostaja nizka, kar ka┼żejo tudi meritve te┼że 100 jagod v Kmetijskem zavodu Nova Gorica. Pri sorti ‘Sivi pinot’ je te┼ża 100 jagod marsikje celo pod 100 grami!

Za spodnja Brda (okolico Vipol┼ż), so zna─Źilne nizke kisline. Marsikje smo pri sortah ‘Chardonnay’ in ‘Sivi pinot’ izmerili zelo nizko skupno kislino, le malenkost nad 4 g/l. Posledi─Źno so pH-ji visoki, tudi do 3,70. Pri proizvodnji mirnih vin moramo paziti, da pH ne presega 3,40, saj sicer lahko pride do te┼żav v fermentaciji. pH-ji nad 3,50 pomenijo ugodne pogoje za razvoj vrst mle─Źnokislinskih bakterij, ki lahko povzro─Źajo razne bolezni vina. Ve─Ź o tem v ─Źlanku o mle─Źnokislinski fermentaciji.

Sladkorne stopnje so pri zgodnjih sortah prav tako odvisne od lege in drugih dejavnikov (prizadetost trt od su┼íe). Ponekod so na nagnjenih terenih in ju┼żnih ter jugozahodnih legah lahko sladkorne stopnje ┼że zelo visoke (23┬░BRIX), spet drugod precej nizke. Tu prednja─Źijo zgornja Brda in nekatere vzhodne lege. Zanimiva je sorta ‘Sauvignon’, katere sladkorne stopnje so ve─Źinoma nizke, a so nizke tudi kisline.

┼Żal nismo uspeli pridobiti nobenih meritev vsebnosti du┼íika v grozdju in mo┼ítu, a se predvideva, da je ta nizka, zato je dodajanje du┼íi─Źne hrane za kvasovke (Mycoattiv) med alkoholno fermentacijo zelo pomembno. Povsod tam, kjer so predvidene alkoholne stopnje visoke, je priporo─Źljivo dodajati hrano na osnovi sterolov in ma┼í─Źobnih kislin (Ruler Starter, Genezis Native), ki okrepi celi─Źne stene kvasovk, da le te postanejo odporne na vi┼íje alkoholne stopnje. Ker majhne koli─Źine de┼żja ┼íe niso izprale ostankov fitofarmacevtskih sredstev z listov, je predbistrenje mo┼íta zelo pomembno, saj tako te snovi odstranimo. V fermentaciji je priporo─Źljivo dodajati tudi sredstva na osnovi celi─Źnih sten kvasovk (Les Ecorces), ki absorbirajo ostanke ┼íkropiv in srednje veri┼żne ma┼í─Źobne kisline (C6, C8, C10), oziroma vse snovi, ki lahko inhibirajo fermentacijo. Ob tem ┼íe enkrat opozorimo na novo evropsko zakonodajo, ki predvideva posebno ozna─Źevanje vin, pri proizvodnji katerih je bil uporabljen kazein, ali jaj─Źni beljak! Nekatera sredstva na osnovi celi─Źnih sten kvasovk namre─Ź vsebujejo kazein.

Vsa navedena enolo┼íka sredstva proizvajalcev Art Enology in Oenofrance dobite v podjetju Enomarket d.o.o. Kojsko v Gori┼íkih Brdih, kjer boste dobili tudi natan─Źne napotke za uspe┼íno pot skozi leto┼ínjo trgatev in predelavo mo┼íta v vino.

Rezultati analiz mošta v Goriških Brdih od sredine do konca avgusta. Vse analize so bile narejene v laboratoriju podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko:

─îe ┼żelite tudi sami spremljati dozorevanje grozdja v va┼íih vinogradih, lahko prinesete vzorec na analizo v podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko. Vzorec cca. 200 jagod odvzamite v skladu z navodili v tem ─Źlanku. Cena osnovne analize mo┼íta, katere rezultate imate prilo┼żnost spremljati nekaj vrstic vi┼íje, zna┼ía vsega 6,50 EUR. Rezultati so navadno znani ┼że v 15 minutah. ─îe ┼żelite ┼íe meritev jabol─Źne kisline, boste za analizo od┼íteli skupno 12,50 EUR. Meritev vsebnosti jabol─Źne kisline navadno traja dlje, pribli┼żno 1 uro. DDV je ┼że v┼ítet v cenah. Iste cene veljajo tudi za meritve zgornjih parametrov v ┼że stisnjenem mo┼ítu pred za─Źetkom alkoholne fermentacije.

Tokratna objava je del septembrskih novic podjetja Enomarket d.o.o. Kojsko.

Leto 2012 kmetijstvu zagotovo ne prizana┼ía. Intenzivni vremenski pojavi so ┼íkodo povzro─Źali ┼że pozimi, ko je pihala orkanska burja ter pritiskal hud mraz in je posledi─Źno odmrla tudi kak┼ína trta, ali pomrznila oljka. Pomlad je prinesla to─Źo in zmrzal, ki sta dodatno oklestila pridelek. V poletnih mesecih nas pesti ┼íe huda su┼ía, ki marsikje ogro┼ża ne samo pridelek, pa─Ź pa tudi celotne rastline v trajnih nasadih, da o stanju na polj┼í─Źinah niti ne govorimo. Leto┼ínji pridelek grozdja dozoreva v teh te┼żkih razmerah, v kak┼ínem stanju je, si bomo podrobneje pogledali v tem ─Źlanku. Zaradi su┼íe je prizadeta celotna Primorska. Obala je dobila zelo malo padavin v leto┼ínjem letu, saj skupna kumulativa ne dosega niti 300 mm. Na Gori┼íkem in okolici je bilo de┼żja ve─Ź, vendar se zaradi la┼żjih tal su┼ía prav tako mo─Źno pozna.

O vplivu vremena na proces dozorevanja grozdja smo govorili ┼że lani (KLIK). Vemo, da su┼íne razmere v tem ─Źasu lahko pozitivno vplivajo na kvaliteto pridelka, vendar mora biti minimalna koli─Źina vode trti ┼íe vedno na voljo. Letos je razpolo┼żljiva voda v tleh marsikje ┼że pod to─Źko venenja in s tem rastlinam nedostopna. Posledice se na pridelku mo─Źno poznajo. Da to poka┼żemo, si poglejmo nekaj ┼ítevilk.

VZOREC

V letih 2011 in 2012 smo ob pribli┼żno enakem ─Źasu pobrali vzorce grozdja treh sort iz istega vinograda. Jagode so bile pobrane naklju─Źno iz posameznih grozdov, ki so izpostavljeni soncu in tistih, ki so delno ali popolnoma v senci. Jagode smo pobirali iz vrha, sredine in spodnjega dela grozda. Vzorec smo nabrali v celotnem vinogradu tako, da smo ┼íli po vsaki drugi vrsti in pobirali jagode izmeni─Źno iz leve in desne strani vrste. Skupno smo nabrali med 150 in 200 jagod. Vzorec je bil pobran dne 16. avgusta.

VINOGRAD

Vinograd, iz katerega so bili pobrani vzorci stoji v Kojskem, na blagem pobo─Źju, obrnjenem na jugozahod. Vrste so dolge okoli 100 metrov, vzgojna oblika je dvojni Guyot. Od zgoraj proti dnu vinograda so posajene sorte ‘Sauvignon’, ‘Modri pinot’ in ‘Chardonnay’. Obremenitev trt je velika, saj red─Źenje ni bilo opravljeno. Vinograd je zatravljen s herbicidnim pasom pod trtami. Na prvi pogled vinograd ne trpi su┼íe. Na delu, kjer so tla prete┼żno fli┼íne sestave, je rast slab┼ía. Tam je na grozdju, ki je mo─Źneje izpostavljeno soncu, opaziti son─Źne o┼żige.

ANALIZE

Analize so bile opravljene v laboratoriju podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko. Nabrane jagode vsake sorte smo stehtali in njihovo maso prera─Źunali na 100 jagod. Refraktometrsko smo izmerili sladkorno stopnjo v ┬░BRIX ter izra─Źunali predviden alkohol. Kislino smo izmerili z nevtralizacijo vzorca do pH 7 z NaOH do preskoka barve iz rumene v modro zeleno ob uporabi indikatorja bromtimol modro. pH vrednost smo izmerili s pomo─Źjo pH metra.

REZULTATI ANALIZ GROZDJA

Navedeni so rezultati meritev nabranih vzorcev in primerjava z letom 2011. Lanski vzorec je bil pobran dva dni kasneje, 18. avgusta:

Chardonnay 2012 / Chardonnay 2011

  • Masa 100 jagod (g): 137,90 / 172,20
  • Sladkor (┬░BRIX): 19,94 / 19,65
  • Predviden alkohol (vol.%): 11,14 / 11,18
  • Skupne kisline (g/l): 8,90 / 10,00
  • pH: 3,09 / 2,95

Sauvignon 2012 / Sauvignon 2011

  • Masa 100 jagod (g): 130,30 / 165,50
  • Sladkor (┬░BRIX): 18,33 / 20,95
  • Predviden alkohol (vol.%): 10,29 / 11,80
  • Skupne kisline (g/l): 12,10 / 12,60
  • pH: 2,98 / 2,83

Modri pinot 2012 / Modri pinot 2011

  • Masa 100 jagod (g): 123,25 / 164,10
  • Sladkor (┬░BRIX): 19,34 / 19,20
  • Predviden alkohol (vol.%): 10,99 / 10,87
  • Skupne kisline (g/l): 8,60 / 9,90
  • pH: 3,12 / 2,89

Takoj nam pade v o─Źi masa 100 jagod, ki je od 35 do 40 gramov manj┼ía kot v lanskem letu. Ob tem ne pozabimo, da so bile su┼íne razmere tudi v lanskem letu, kar je delno vplivalo na manj┼ío maso jagod. Sladkorne stopnje so povsod pribli┼żno enake, razen pri sorti ‘Sauvignon’ je sladkorna stopnja pribli┼żno 1,5 ┬░BRIX ni┼żja. Kisline so pri vseh sortah ni┼żje kot lani ob istem ─Źasu, posledi─Źno je pH vi┼íji.

SUŠA

Su┼íne razmere bodo letos bistveno vplivale na zmanj┼ían pridelek. Poleg manj┼íega pridelka grozdja, je tudi dobit mo┼íta pri pre┼íanju majhna. Vinogradniki, ki so bili prisiljeni potrgati manj┼íe koli─Źine grozdja v vinogradih, ki so bili mo─Źno prizadeti od su┼íe, poro─Źajo o zelo majhnih izplenih. Recimo iz 300 kg Chardonnay-a je nekdo dobil vsega 130 litrov mo┼íta. Kjer so vinogradi posajeni na la┼żjih, fli┼ínatih tleh, ali na vrhovih gri─Źev, kjer je razpolo┼żljive vode najmanj, se su┼ía mo─Źno pozna na trtah. Listje v coni grozdja rumeni, se su┼íi in odpada. Grozdne jagode so majhne, se stiskajo in su┼íijo. Opaziti je veliko trt z znamenji kapi vinske trte. Znamenja su┼íe so najbolj vidna na vrhovih gri─Źev in so na ni┼żjih terasah takih vinogradov manj izrazita, a ┼íe vedno mo─Źno odvisna od tipa tal. Najbolj trpijo mladi vinogradi, ┼íe posebej tisti, ki so ┼że v tretjem letu starosti bolj obremenjeni s pridelkom. Mlade trte nimajo popolnoma razvitega koreninskega sistema, zato jih su┼ía hitreje prizadene.

Ve─Ź fotografij su┼íe v Gori┼íkih Brdih…

Naredili smo nekaj primerjav dozorevanja grozdja v zadnjih letih ter v leto┼ínjem letu in jih poizkusili povezati z vremenskimi podatki. Uporabili smo podatke analiz grozdja, ki so jih na podro─Źju Gori┼íkih Brd naredili na Kmetijskem zavodu Nova Gorica v letih 2008, 2010 in 2012 ob pribli┼żno istem ─Źasu na sredini avgusta. Gre za povpre─Źja meritev vzorcev v ve─Ź vinogradih na razli─Źnih lokacijah v Gori┼íkih Brdih:

Analize grozdja:

Akumulacija padavin v posameznih letih na padavinski postaji Agencije za okolje RS v Vedrijanu:

Leti 2008 in 2010 sta bili v prvih osmih mesecih po koli─Źini padavin primerljivi, medtem ko je leto 2012 bistveno bolj su┼íno. Letos smo imeli velik deficit padavin pozimi, nato je med aprilom in junijem padlo nekaj ve─Ź de┼żja, a pomanjkanje vode pozimi se je bistveno poznalo ob za─Źetku poletja. Zimska zaloga vode je zelo pomembna za poletne mesece, saj ob mo─Źnih poletnih nalivih ve─Źina vode odte─Źe, ali izhlapi in ne vpliva toliko na prepre─Źevanje su┼íe. Ker julija in avgusta ni ve─Ź padlo veliko de┼żja, je su┼ía takoj pritisnila. Ob koncu julija je razlika zna┼íala ┼że 300 – 400 litrov. Do sredine avgusta v Brdih nismo zabele┼żili ve─Ź de┼żja, torej je ta razlika trenutno ┼íe ve─Źja. To se v podatkih pozna na masi 100 jagod, ki je povsod precej ni┼żja kot v letih 2008 in 2010. Sladkorne stopnje so v letu 2012 precej vi┼íje kot v ostalih dveh letih predvsem na ra─Źun pove─Źanja koncentracije grozdnega soka zaradi izhlapevanja vode skozi jagodno ko┼żico. Leto┼ínje visoke poletne temperature pospe┼íujejo razgradnjo jabol─Źne kisline, kar se na podatkih lepo vidi. Iz tega razloga so tudi skupne kisline precej ni┼żje kot ob istem ─Źasu v prej┼ínjih letih. Nizke skupne kisline bodo letos zagotovo predstavljale problem, tako v fermentaciji, kot kasneje v procesu zorenja vin. V vinorodni de┼żeli Primorska je dokisanje vin dovoljeno in bo letos marskje tudi potrebno!

Primerjava povpre─Źnih mese─Źnih temperatur na vremenski postaji Bilje pri Novi Gorici v letih 2008, 2010 in 2012 (obdobje julij – julij) ter povpre─Źje 1971 – 2000. Z grafa je razvidno, da je temperatura letos poleti bistveno vi┼íja od ostalih let posledi─Źno je pove─Źana razgradnja jabol─Źne kisline:

Ve─Ź o leto┼ínji su┼íi bomo ┼íe pisali kasneje v leto┼ínjem letu, ko bodo s strani ARSO dostopni tudi podatki o izhlapevanju v rastni dobi. Kon─Źajmo ┼íe z nekaj rezultati analiz grozdja, ki smo jih opravili v podjetju Enomarket d.o.o. Kojsko:

─îe ┼żelite tudi sami spremljati dozorevanje grozdja v va┼íih vinogradih, lahko prinesete vzorec na analizo v podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko. Vzorec cca. 200 jagod odvzamite v skladu z navodili v tem ─Źlanku. Cena osnovne analize mo┼íta, katere rezultate imate prilo┼żnost spremljati nekaj vrstic vi┼íje, zna┼ía vsega 6,50 EUR. Rezultati so navadno znani ┼że v 15 minutah. ─îe ┼żelite ┼íe meritev jabol─Źne kisline, boste za analizo od┼íteli skupno 12,50 EUR. Meritev vsebnosti jabol─Źne kisline navadno traja dlje, pribli┼żno 1 uro. DDV je ┼że v┼ítet v cenah. Iste cene veljajo tudi za meritve zgornjih parametrov v ┼że stisnjenem mo┼ítu pred za─Źetkom alkoholne fermentacije.

Viri:

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin