Tag: graf

Obdobja vro─Źega vremena leto┼ínje poletje pogosto pretrgajo hladne fronte, ki prinesejo prepotrebno osve┼żitev in skrbijo za primerno namo─Źenost tal. V nasprotju z Dolenjsko, kjer su┼ía letos mo─Źno pritiska, smo v Gori┼íkih brdih povpre─Źno namo─Źeni. Dolgoletno povpre─Źje (1978 – 2005) na vremenski opazovalnici Vedrijan (ARSO) od za─Źetka leta do konca julija zna┼ía 838 mm. Vremenska postaja Kojsko ima v obdobju 2011 – 2016 do konca julija povpre─Źje 856 mm. V leto┼ínjem letu je padlo do 11.7. ┼że 807 mm padavin:

11. julija je Slovenijo od severozahoda dosegla nova vremenska fronta z vi┼íinskim jedrom hladnega zraka. Pred fronto je prek Furlanije pihal jugovzhodnik, ki je prina┼íal vlago iznad severnega Jadrana. Videmska 12z sonda┼ża je kazala 1800 J/kg CAPE-a, vrednost je bila proti ve─Źeru in tik pred fronto lokalno ┼íe veliko vi┼íja. Jugovzhodnik pri tleh je vi┼íje povijal v mo─Źan zahodnik do okoli 50 vozlov. V plasti 0-6 km smo imeli okoli 20 m/s DLS-ja, kar je predstavljalo ugodno okolje za razvoj mo─Źnih neviht.

Karte vetrov, geopotencialov in temperatur na 500 hPa, ki prikazujejo polo┼żaj fronte:

 

Vertikalna sonda┼ża iz Vidma ob 12z. Kot je iz sonda┼że razvidno, je bila atmosfera dokaj vla┼żna z le eno bolj suho plastjo na okoli 600 hPa. Posledi─Źno je bila nevarnost mo─Źnej┼íih sunkov vetra in debelej┼íe to─Źe ob nevihtah manj┼ía:

Preko dneva so se mo─Źne superceli─Źne nevihte z debelo to─Źo pojavljale predvsem na ┼átajerskem, mo─Źnej┼íi nalivi pa so se obnavljali v zgornjem Poso─Źju. Najve─Ź padavin so zabele┼żile postaje na obmo─Źju Sedla v ┼żlebeh (Sella Nevea) v Kaninskem pogorju, in sicer 135,4 mm ter Korit (Coritis – Rezija), kjer je padlo 95 mm de┼żja.

Razporeditev padavin v Furlaniji in zahodni Sloveniji:

Pozno popoldne je Bene─Źijo od zahoda dosegel ob┼íiren MCS, glavnina katerega je preko severnega Jadrana v ve─Źernih urah dosegla ju┼żno Istro ter Kvarner. Na severnem delu MCS-ja je ena mo─Źnej┼ía nevihta potovala ob jugovzhodni obali Bene─Źije, a je oslabela. Nova mo─Źna nevihta je nastala ju┼żno od Vidma in ┼że v kakih 20 minutah dosegla Gori┼íka brda. Nevihto so spremljali predvsem mo─Źni nalivi ter zmeren nevihtni pi┼í. Vremenska postaja v Kojskem je zabele┼żila maksimalni sunek vetra pri 56,3 km/h. Glede na videno, je nevihta sprva kazala superceli─Źne lastnosti (odklon iz smeri v desno, wall cloud), domnevno je ┼ílo za HP (high precipitation) supercelico, ki je kasneje pre┼íla v linearno nevihtno linijo in odpotovala v notranjost Slovenije.

Animacija radarske slike padavin (ARSO – klik na sliko za animacijo):

Pogledi na ┼ítiri faze nevihte, od iniciacije do supercelice z vidnim ‘wall cloud-om’ in RFD-jem na desni do prehoda v linijo. Zadnja slika (spodaj desno) prikazuje pogled proti severozahodu po nevihti, ko je bil v Furlaniji viden ‘shelf cloud’ nevihte severno od Gori┼íkih brd:

 

 

Panorama nevihtne linije nad Gori┼íkimi brdi s ‘shelf cloud-om’:

Grafi iz vremenske postaje Kojsko, ki prikazujejo dogajanje ob prehodu fronte. Temperatura se je prek dneva gibala okoli 27┬░C, ob prehodu nevihte je padla na 20┬░C. Zrak je bil prek dneva zelo vla┼żen, relativna vlaga ni padla pod 65 %:

 

Temperatura rosi┼í─Źa se je cel dan gibala okoli 21┬░C. Obilica vlage je pomenila veliko razpolo┼żljive energije za nastanek mo─Źnih neviht (slika levo). Na desnem grafu je viden nenaden padec tlaka ob samem prehodu hladne fronte:

 

Mo─Źan naliv je trajal med 20 minut in pol ure. Jakost naliva je presegla 200 mm/h. Maksimalni sunek ob gust fronti je zna┼íal 56,3 km/h:

 

Padavine so po prehodu fronte hitro ponehale. V Brdih in delu So┼íke doline so v nevihti padle slede─Źe koli─Źine padavin:

25,1 mm Kojsko
24,9 mm Korada
23,9 mm Vedrijan
22,1 mm Deskle
21,0 mm Anhovo
19,4 mm Ravna pri Ligu
19,1 mm Biljana
18,0 mm Okroglo – Banj┼íice
17,6 mm Paljevo
16,4 mm Šlovrenc
15,8 mm Višnjevik
14,2 mm Vipol┼że

┼áe analiza koli─Źin padavin v Sloveniji (ARSO). Lepo sta vidna dva pasova padavin. Ve─Źji del ju┼żne Slovenije je ostal prakti─Źno brez kapljice:

Viri:

Zgodnji razvoj vegetacije je spri─Źo toplih zim in predvsem mesecev marcev v zadnjih letih postal ┼że kar nekaj obi─Źajnega. Pozno spomladanski prodori polarnih zra─Źnih mas v aprilu in celo maju nad na┼íe kraje niso tako neobi─Źajni niti danes, v dobi globalnega segrevanja. Nizka meja sne┼żenja, mrzli severni vetrovi, ki se po prehodu hladne fronte umirijo in nato najhuj┼íe, pozeba. Posledice le te so za rastline pogosto uni─Źujo─Źe, najbolj jih ob─Źutijo ljudje, ki z njimi ┼żivijo, torej kmetje.

Leto┼ínja pozna pozeba z izrazito nizkimi temperaturami po vsej dr┼żavi je vseeno dokaj redek dogodek, ki se zgodi enkrat na desetletje. Primerljive, ali celo huj┼íe pozebe v preteklosti, smo zabele┼żili v letih 1953 in 1957, v bli┼żnji zgodovini pa v letih 1988 in 1997. V slednjem letu so v Postojni zabele┼żili -8┬░C, v Portoro┼żu pa -2,5┬░C (ARSO, 2017). Zaradi omenjenega zgodnej┼íega razvoja rastlin v toplih pomladih zadnjih let, je pogostost pozeb ve─Źja, zaradi dalj┼íega ─Źasa nevarnosti pojava le teh. Glede na razpolo┼żljive temperaturne podatke, pa te┼żko sklepamo na spremembo pogostosti pojavljanja pozeb v smislu pogostej┼íih spomladanskih prodorov polarnih zra─Źnih mas nad na┼íe kraje (ARSO, 2017).

V Gori┼íkih brdih se meritve temperature zraka izvajajo na treh tipih vremenskih postaj. Imamo eno vremensko postajo najvi┼íjega reda, to je avtomatska postaja agencije za okolje v Vedrijanu. Poleg te temperaturne meritve izvajajo ┼íe 4 agrometeorolo┼íke postaje (Vipol┼że, ┼álovrenc, Kozana in Vi┼ínjevik) ter 4 amaterske vremenske postaje (Neblo, Biljana, Kojsko in Korada). Dalj┼íih, 30 letnih nizov temperaturnih meritev v Brdih nimamo. Le slednji veljajo za znanstveno uporabne. Postaja v Vedrijanu je neprekinjeno merila temperaturo zraka med leti 1978 in 1990. Ker je to najdalj┼íi dostopen niz podatkov, ga bomo primerjali z drugim najdalj┼íim dostopnim nizom podatkov iz amaterske vremenske postaje na podobni nadmorski vi┼íini, v Kojskem, kar naj vsaj na grobo ori┼íe temperaturne spremembe v zadnjih letih.

Postaja v Kojskem je postavljena na nadmorski vi┼íini 243 m (Vedrijan 285 m) in neprekinjeno meri podatke od decembra 2010. Za temperaturno najbolj variabilne mesece (razlika v povpre─Źni temperaturi med najhladnej┼íim in najtoplej┼íim mesecem v nizu) so se v tem ─Źasu izkazali zimski januar (dT = 5,7┬░C), februar (dT = 5,2┬░C), zgodnje spomladanski marec (dT = 6┬░C) ter poletna julij (dT = 4,3┬░C) in avgust (dT = 4,6┬░C). Predvsem izstopa mesec marec, ko smo zabele┼żili najni┼żje temperaturno povpre─Źje 6,4┬░C (2013), najvi┼íje pa 12,4┬░C (2012). Mese─Źno povpre─Źje marca vseh 7 let v nizu zna┼ía 9,9┬░C, kar je celi 2┬░C topleje od povpre─Źne temperature marca v obdobju 1978 do 1990 na vremenski postaji Vedrijan. Od Vedrijanskega povpre─Źja mo─Źno odstopa tudi mesec april, ki je z 13,2┬░C prav tako 2┬░C toplej┼íi od niza iz osemdesetih. Odstopanja v ostalih mesecih so manj┼ía, okoli 1┬░C, najbolj izstopajo poletja, ki so toplej┼ía za dobre 1,5┬░C.

Primerjava klimagramov vremenskih postaj v Vedrijanu in Kojskem:

Tople pomladi, kot ┼że re─Źeno, za posledico nosijo zgodnej┼íi razvoj rastlin. Posledi─Źno se podalj┼ía obdobje nevarnosti pozeb. V zadnjih dveh letih smo imeli dva zelo pozna spomladanska prodora hladnega zraka, lani 27. aprila ter letos 18. aprila, ko se je nad na┼íe kraje s severa spustila polarna zra─Źna masa. Prva polovica aprila 2017 je bila izrazito pretopla, povpre─Źje prve dekade na vremenski postaji Kojsko je zna┼íalo 14,9┬░C, kar je 3,7┬░C topleje od aprilskega povpre─Źja v Vedrijanu v obdobju 1978 do 1990. 18. aprila nas je dosegel hladen zrak s severa. Ob prehodu fronte je najprej de┼żevalo, kasneje so se pojavljale tudi sne┼żne plohe. Temperature ob prodoru hladnega zraka so padle izrazito pod povpre─Źje. V gorah se je ohladilo za okoli 15┬░C, po ni┼żinah za 10┬░C (ARSO, 2017).

Fotografija linije sne┼żnih ploh nad Gori┼íkimi brdi 18. aprila┬á(levo) ter slika iz vremenske kamere na Koradi, ki je bila v sne┼żnih plohah rahlo pobeljena:

Leva slika prikazuje razporeditev zra─Źnih mas nad Evropo 20. aprila zjutraj. Viden je globok prodor polarne zra─Źne mase s severa Evrope. Na desni sliki je prikazana temperatura na ploskvi 850 hPa (cca.1500 m):

 

V Kojskem so se temperaturna povpre─Źja v dneh med 18. in 21. aprilom gibala med 7,9 in 8,9┬░C.,┬átorej okoli 5┬░C pod aprilskim povpre─Źjem na tej lokaciji.┬á19. in 20. aprila je pihala burja, ki se je v no─Źi na 21. april umirjala. Da se bodo v zati┼ínih legah temperatre pono─Źi spustile zelo nizko, je nakazovala tudi nizka zra─Źna vlaga, ki se je spustila pod 20 %. V zati┼ínih legah je jutro 21. aprila prineslo eno huj┼íih pozeb v zadnjih letih. Najni┼żja izmerjena temperatura na vremenski postaji v Kojskem je 21. aprila zjutraj zna┼íala 2,6┬░C. Precej ni┼żje temperature so bile izmerjene po ni┼żje le┼że─Źih predelih Gori┼íkih brd. V Vipol┼żah je agrometorolo┼íka postaja zabele┼żila Tmin pri -1,4┬░C, v ┼álovrencu -2,2┬░C, amaterska postaja v Neblem pa je ┼íla najni┼żje, do -2,5┬░C. Ni┼żine okoli Vipol┼ż so bile bolj izpostavljene motnjam ohlajanja zaradi vetra. Sama postaja v Vipol┼żah je bele┼żila negativne temperature le slabi 2 uri, medtem ko je bilo stanje v dolini reke Reke med Neblim in Dobrovim precej slab┼íe. Vetra je bilo manj, negativne temperature so vztrajale tudi do dve uri ve─Ź. Posledi─Źno je ┼íkoda tam huj┼ía, vinogradi so na mnogih lokacijah prizadeti 100 %. Pozebe so ponekod segale visoko v pobo─Źja vinogradov, spet drugod ┼że nekaj metrov nad dnom doline ni bilo opaziti ┼íkode na mladikah vinske trte. Klju─Źno vlogo pri tem je igrala predvsem prevetrenost posamezne mikrolokacije.

Vertikalna sonda┼ża iz Vidma ob 00z na 21. april. Celoten vertikalni profil atmosfere je bil zelo suh, kar je dodatno prispevalo k hitremu ohlajanju zraku pri tleh:

MERITVE TEMPERATURE V VINOGRADIH IN SADOVNJAKU BRESKEV

Poleg meritev s klasi─Źnimi vremenskimi postajami s senzorji na 2 m vi┼íine, smo v no─Źeh med 20. in 22. aprilom opravljali meritve s temperaturnimi senzorji Homechip ibutton, model DS1922L-F5 ter senzorjem, ki poleg temperature meri tudi relativno zra─Źno vlago, Homechip ibutton DS1923-F5. Senzorji so temperaturo merili na 10 minut. Merili smo na treh lokacijah:

  • Lokacija 1: Vipol┼że ÔÇô pri bencinski postaji, jugozahodna lega, v vinogradu, 3 senzorji DS1922 so bili postavljeni na vi┼íino 1 m, torej na vi┼íino mladik vinske trte. Merili smo na treh lokacijah znotraj dveh vinogradov:
    • merlot, 59 m n.m.v.
    • cabernet sauvignon, 63 m n.m.v.
    • chardonnay, 71 m n.m.v.
  • Lokacija 2: Vipol┼że ÔÇô pri kmetiji Moro, v vinogradu, 2 senzorja DS1922, postavljena na vi┼íino 1 m. Podatki te lokacije so primerljivi s podatki iz agrometeorolo┼íke vremenske postaje Vipol┼że, ki je postavljena v neposredni bli┼żini. Senzorja sta bila postavljena v vinogradu na pobo─Źju pod cerkvijo v Vipol┼żah severozahodni legi:
    • sauvignon, 65 in 71 m n.m.v.
  • Lokacija 3: Hru┼íevlje ÔÇô pri igri┼í─Źu ─îelo, na dnu doline, v sadovnjaku breskev z vrstami orientiranimi s potekom doline, torej v smeri sever – jug, 1 senzor DS1923 na zunanjem robu nasada, na vi┼íini 1,7 m in 98 m n.m.v. ter 1 senzor DS1922 v sredini nasada, na vi┼íini 1,7 m in 95 m n.m.v.

REZULTATI

LOKACIJA 1: VIPOL┼ŻE ÔÇô BENCINSKA POSTAJA

Najni┼żje temperature so bile izmerjene v no─Źi z 20. na 21. april. Senzor v vinogradu merlota, na 59 m n.m.v. je izmeril najni┼żjo temperaturo -4┬░C, senzor v cabernet sauvignonu se je izkazal za defektnega, podatkov s te lokacije zato ni, senzor v chardonnay-u na 71 m n.m.v. je zabele┼żil Tmin pri -2┬░C.

Graf poteka temperature na obeh merilnih mestih na lokaciji 1. Temperatura spodaj (merlot), temperatura zgoraj (chardonnay). Temperatura je pod 0┬░C precej dlje vztrajala na ni┼żjem merilnem mestu, in sicer med 4:00 in 7:00. Na vi┼íjem merilnem mestu je bilo pod ni─Źlo okoli uro manj:

Kriti─Źna temperatura za pozebo mladik vinske trte je -1┬░C. Poglejmo si ─Źas trajanja temperature pod tem pragom:

  • Vipol┼że ÔÇô bencinska ÔÇô spodnje merilno mesto: 2h 10 minut
  • Vipol┼że ÔÇô bencinska ÔÇô zgornje merilno mesto: 40 minut

LOKACIJA 2: VIPOL┼ŻE ÔÇô KMETIJA MORO

Agrometeorolo┼íka postaja v Vipol┼żah, na 55 m n.m.v., 100 metrov zahodno od kmetije Moro, je v no─Źi iz 20. na 21. april zabele┼żila Tmin pri -1,4┬░C.

V isti no─Źi je senzor na spodnji terasi vinograda zabele┼żil Tmin -2┬░C, senzor na terasi vi┼íje pa -2,5┬░C. Temperatura je prvi─Ź padla pod 0┬░C okoli 0:30, nato je narasla prek 5┬░C v sredini no─Źi, se gibala okoli 0┬░C med 4:00 in 5:00 ter padla globje pod 0┬░C v urah pred son─Źnim vzhodom:

─îas trajanja temperature pod pragom -1┬░C:

  • Vipol┼że ÔÇô Kmetija Moro ÔÇô spodnje merilno mesto: 1h 30 minut
  • Vipol┼że ÔÇô Kmetija Moro ÔÇô zgornje merilno mesto: 1h 40 minut

LOKACIJA 3: HRU┼áEVLJE ÔÇô IGRI┼á─îE ─îELO

Najni┼żja temperatura, ki sta jo izmerila senzorja je bila -3┬░C. Razlika je bila v trajanju minimuma, ki je pri senzorju zunaj nasada trajal 10 minut, v notranjosti nasada pa 40 minut. Podobno kot v Vipol┼żah je ┼íla temperatura pod 0┬░C hitro po polno─Źi, nato smo imeli obdobje temperatur nad 0┬░C 2:30 in 3:30 in nato intenzivno ohlajanje in temperature pod 0┬░C med 3:30 in 7:30.

Kriti─Źna temperatura za pozebo mladik vinske trte je -1┬░C. Poglejmo si ─Źas trajanja temperature pod tem pragom:

  • Hru┼íevlje ÔÇô ─îelo ÔÇô zunaj nasada: 3 ure 30 minut
  • Hru┼íevlje ÔÇô ─îelo ÔÇô v nasadu: 4 ure 40 minut

PODATKI AGROMETEOROLOŠKIH IN AMATERSKIH POSTAJ V GORIŠKIH BRDIH TER RAZPRAVA

Pri pregledu vinogradov na obmo─Źju ni┼żin Gori┼íkih Brd (Vipol┼że, ┼álovrenc, Neblo, Hru┼íevlje) je bilo opaziti velike razlike v ┼íkodi med vinogradi. Debelina inverzne plasti se je med lokacijami mo─Źno razlikovala, ponekod je bilo ┼íkodo opaziti le na strogem dnu dolin, na drugih pa je ta segala tudi do 50 m v pobo─Źja. Klju─Źno vlogo pri obsegu ┼íkode je igrala prevetrenost posamezne lokacije. Dan in ve─Źer pred pozebo sta bila precej vetrovna, pihala je ┼íibka do zmerna burja. Ta je zve─Źer pojemala, a je ┼íe dovolj pihala, da je prepre─Źevala izrazitej┼íe padce temperature. To je razvidno iz skokov temperature na zgornjih grafih v obdobju po polno─Źi na 21. april. Veter se je po 2:30 pono─Źi ┼íe okrepil, na nekaterih merilnih mestih smo zabele┼żili velike skoke temperature, v Vipol┼żah pri kmetiji Moro celo do 5┬░C. Na grafu iz Hru┼íevlja je prisotnost vetra razvidna iz padcev zra─Źne vlage, ki je ob krepitvi vetra padla za 20 %.

V drugemu delu no─Źi se je veter skoraj popolnoma umiril, temperatura je hitro padla pod 0┬░C ter nazadnje ┼íla ┼íe ni┼żje v obmo─Źje, ki ┼że povzro─Źa ┼íkodo na kulturnih rastlinah. Bolj kot je bila lega zati┼ína, ni┼żje je temperatura padla, dalj┼íe je bilo obdobje negativnih temperatur, ve─Źja je bila ┼íkoda zaradi pozebe. Razlike v ┼íkodi v vinogradih so opazne tako med lokacijami (Vipol┼że, Neblo), slednje je bolj prizadeto, kot tudi znotraj posamezne lokacije. V Vipol┼żah na primer, vinograd na izrazito neprevetreni lokaciji bele┼żi 100 % ┼íkodo (sliki zgoraj), vinograd 20 metrov stran, na zra─Źni lokaciji in s kordonsko gojitveno obliko┬ápa je prakti─Źno brez ┼íkode (slika spodaj levo). Vinograd z nizko gojitveno obliko v neposredni┬ábli┼żini in spet na manj prevetreni lokaciji┬áje znatno po┼íkodovan (slika┬áspodaj desno):

 

 

Primerjava poteka temperature med agrometeorolo┼íkima postajama v Vipol┼żah in ┼álovrencu v no─Źi iz 20. na 21. april. Postaji bele┼żita podatke na pol ure. Na grafu so dodane tudi vrednosti hitrosti vetra na postaji v Vipol┼żah. Postaja v ┼álovrencu ni opremljena s senzorjem za hitrost vetra:

Iz grafa je lepo razviden vpliv vetra na ohlajanje na vremenski postaji v Vipol┼żah. V Neblem je bilo vetra manj, s tem je bilo manj motenj ohlajanja. Po 3:00 zjutraj se je temperatura spustila pod 0┬░C in tam ostala do 6:30 zjutraj. Posledi─Źno je ┼íkoda velika. Nasprotno je bilo v Vipol┼żah pod 0┬░C le eno uro in pol. ┼ákoda je na tej lokaciji manj┼ía.

Potek temperature in hitrosti vetra na amaterski vremenski postaji v Neblem ÔÇô hotel Venko:

Tudi na tej lokaciji vidimo odziv temperature na veter ob 2:30 pono─Źi. Proti jutru je bilo vetra vse manj, temperatura je pod 0┬░C padla po 3:00 zjutraj, pod -1┬░C pa po 4:30. Nad 0┬░C se je dvignila ┼íele po 7:00 zjutraj.

Razlike v ┼íkodi so bile tudi glede na vzgojno obliko vinske trte. ┼ákoda je bila manj┼ía na visokodebelnih, kordonskih vzgojah, ve─Źja na nizkih eno┼íparonskih G├╝jot-ih. Prav tako so bile opazne razlike med razli─Źnimi sortami trte. Zgodnje sorte, ki so imele ┼że dalj┼íe poganjke, na lokacijah kjer nizke temperature niso vztrajale ve─Ź ur, niso do┼żivele ve─Źje ┼íkode, nasprotno je bila ta ve─Źja na sortah, pri katerih so bile mladike ┼íe kratke, a so vsa o─Źesa ┼że odgnala.

Primerjava ┼íkode v sosednjih vinogradih z razli─Źno vzgojno obliko (enokraki G├╝jot, slika levo; kordon, slika desno) v dolini potoka Ko┼żbanj┼í─Źka pod vasjo Hru┼íevlje:

 

Razlike v temperaturah smo opazili tudi znotraj nasada breskev. Na bolj prevetrenem merilnem mestu ob robu nasada so nizke temperautre vztrajale manj ─Źasa kot na merilnem mestu v sami sredini nasada. Ozra─Źje je v nasadu, kjer drevesa upo─Źasnijo hitrost vetra, bolj mirno, posledi─Źno je temperatura tam ni┼żja, ┼íkoda pa ve─Źja.

─îe primerjamo ─Źas trajanja pozebe na posamezni lokaciji s ┼íkodo, ugotovimo zna─Źilne razlike na lokaciji ┼ít.1. Nasad na vi┼íji in bolj vetrovni lokaciji prakti─Źno ni utrpel ┼íkode. Opazili smo le nekaj pomrznjenih mladik. V vinogradu v ni┼żini bo izpad pridelka med 30 in 50 %.

Primerjava škode na lokaciji št.1, na zgornjem merilnem mestu (slika levo) in spodnjem merilnem mestu (slika desno):

 

Na lokaciji ┼ít.2 ┼íkode, razen par pomrznjenih mladik, ni bilo. Na tej lokaciji je bila temperatura pod -1┬░C najmanj ─Źasa. Na sliki levo je vinograd na spodnjem merilnem mestu, na sliki desno pa na zgornjem merilnem mestu:

 

Lokacija ┼ít.3 lepo ilustrira pomen vetra za temperaturo. Senzor znotraj nasada je bele┼żil temperaturo pod -1┬░C kar 1 uro in 10 minut ve─Ź, kot senzor na robu nasada. Glede na to, da je pozeba trajala ve─Ź kot 3 ure, je izguba pridelka 100 %. V vinogradih v okolici je tudi opaziti veliko ┼íkodo, s tem da so najbolj prizadeti vinogradi na dnu doline. ┼Że 5 do 10 metrov nad dnom doline, na terasah ni ve─Ź omembe vredne ┼íkode. Opaziti je le par pomrznjenih mladik tu in tam. To nam pove, da je bila inverzija v dolini zelo plitva. Smiselno bi bilo ob morebitnih novih podobnih situacijah opraviti nove vzporedne meritve na vi┼íjih legah, predvsem z ugotavljanjem prisotnosti vetra. Od te to─Źke je dolina potoka Ko┼żbajn┼í─Źka gor vodno bolj gozdnata. Mo┼żno je, da gozd vpliva na manj┼ío preto─Źnost zraka na dnu tega dela doline, posledi─Źno je ┼íkoda zaradi pozebe ve─Źja.

Pogled na nasad breskev (slika levo) ter škoda na poganjkih mladega drevesa (slika desno):

 

Primerjava ┼íkode v vinogradu na lokaciji 3, na dnu doline (slika levo) ter na prvi terasi nad dolino (slika desno). Na prvi terasi, 7 metrov nad dnom doline, je ┼íkoda bistveno manj┼ía, kar ka┼że na plitvost inverzije oziroma slabo prevetreno dno doline:

 

V no─Źi iz 21. na 22. april je ┼íe obstajala nevarnost pozebe, ─Źeprav je nad nas v vi┼íinah ┼że prihajal toplej┼íi zrak. Temperature so se pod 0┬░C spustile le na najbolj zati┼ínih legah, drugje je ostalo na 0┬░C, nove ┼íkode ni bilo.

Za omogo─Źanje izvedbe meritev temperature┬áse zahvaljujemo kmetiji Moro iz Vipol┼ż┬áin kmetiji Zarova iz Gonja─Ź.

Podatki o to─Źnih lokacijah meritev in surovi podatki iz senzorjev so na voljo pri avtorju. Za kontakt se obrnite na podjetje Enomarket d.o.o. Kojsko.

Viri:

 

 

Leto┼ínji maj prav gotovo spada med najhladnej┼íe in najbolj mokre v zadnjih letih. Povpre─Źna temperatura v Kojskem trenutno zna┼ía vsega 15,2┬░C (leta 2012 je bila 16,5┬░C, 2011 pa 18,2┬░C). Nekatere vremenske postaje so ta mesec ┼że presegle 300 mm padavin, s tem da je v drugi polovici meseca padlo okoli 150 mm v ve─Ź poslab┼íanjih. Letna kumulativa je v zgornjem Poso─Źju ┼że presegla 1000 mm. Obilna mo─Źa povzro─Źa sive lase predvsem sadjarjem, saj ─Źe┼ínje slabo dozorevajo, pokajo in gnijejo. V vinogradni┼ítvu je treba ┼íkropljenja pogosto ponavljati, saj velike koli─Źine padavin ┼íkropilno oblogo hitro sperejo. Nad na┼íe kraje v vi┼íinah vseskozi prodira hladen polarni zrak, posledica ─Źesar je nestabilno vreme s pogostimi padavinami, plohami in nevihtami.

Poslab┼íanja smo imeli 16. in 17. maja, ko je padlo v Gori┼íkih Brdih okoli 40 mm, v spodnji So┼íki dolini 55 mm, v zgornjem Poso─Źju pa med 60 in 75 mm. Veliko de┼żja je bilo tudi na obmo─Źju Kanalskega Kolovrata, saj je postaja na Koradi zabele┼żila kar 68,6 mm padavin. Prvi dan poslab┼íanja je ob ju┼żni advekciji pred hladno fronto ve─Źinoma zmerno de┼żevalo, medtem ko so se 17.5. pojavljale nevihte in mo─Źnej┼íi nalivi z jakostjo tja do 105,9 mm/uro (Korada ob 20:05). O poplavah pa so te dni poro─Źali iz okolice Vicenze v Bene─Źiji, kjer je lokalno padlo do 170 mm de┼żja. Vremenska postaja ‘Seren del Grapa’, 1326 m n.m.v. nad Montebelluno je zabele┼żila celo izjemnih 264,8 mm de┼żja. ┼áe ena hladna fronta nas je pre┼íla 19. maja. Nekaj neviht se je pojavilo predvsem v obalnem pasu Furlanije, v zahodni Sloveniji pa smo dobili mo─Źne nalive, padlo je tja do 10 litrov de┼żja.

Primerjava kumulative padavin v letih 2011, 2012 in 2013 na vremenski postaji Enomarket Kojsko do 28. maja 2013, na katerem lahko vidimo, da je letos doslej padlo ┼íe 2-krat toliko de┼żja kot lani:

Akumulacije padavin na vremenskih postajah v Bene─Źiji 16. maja:

20. maja se je dogajalo predvsem v popoldanskem ─Źasu, najprej z multiceli─Źno nevihto v Bene─Źiji ter Furlaniji med Trevisom in Udinami in kasneje s supercelico severno od Latisane. Nevihte so se zve─Źer raz┼íirile nad Zahodno Slovenijo, kjer so se obnavljale tja do 2:00 zjutraj. Imeli smo veliko grmenja in mo─Źnih razelektritev, na obmo─Źju med Solkanom in Lokvami je pono─Źi padala to─Źa, ki pa ve─Źje ┼íkode vendarle ni povzro─Źila. To─Źonosne so bile tudi popoldanske nevihte v Furlaniji. Nepotrjena poro─Źila iz Udin so govorila o 10 cm to─Źe na tleh, iz Venzone-ja (Gemona) pa so poro─Źali celo o prek 30 cm debeli odeji to─Źe. Koli─Źina padavin je bila po postajah zelo razli─Źna. V Gori┼íkih Brdih je padlo med 15 mm (Biljana) in 19,6 mm (Neblo) de┼żja, ponekod v Vipavski dolini pa so bile koli─Źine precej ve─Źje, recimo v Budanjah 31,4 mm. Dvodnevna kumulativa v Slapu (19. in 20. maj) je zna┼íala celo 63,2 mm. Nevihta linija je prek Furlanije nastala tudi 21. maja zve─Źer. Padavine smo bele┼żili predvsem v severnem delu Gori┼íkih Brd, kjer je padlo okoli 10 mm de┼żja, medtem ko v ju┼żnem delu padavin ni bilo.

Radarska slika multicelice 20. maja, ko se je okrepila in se pri─Źela pomikati proti kraju Codroipo v Furlaniji:

Multiceli─Źna nevihta, na prvi sliki nad Codroipom, ter na drugi nekaj kilometrov zahodno od Vidma (ura med 19:40 in 20:00):

Radarska slika z nevihto, ki je prinesla to─Źo na Trnovsko planoto in okolico:

Razelektritve 20. maja v ve─Źernem ─Źasu nad Vipavsko dolino, ter razelektritve v liniji nad Furlanijo 21. maja zve─Źer:

V zadnji dekadi maja je bil gotovo najbolj zanimiv 24. maj, predvsem zaradi ugodnih pogojev na severnem Jadranu, kjer so nastajale nevihte in nosile obilne padavine nad Furlanijo in na┼íe kraje. Ob obali hrva┼íke Istre je nastala mo─Źna tornadna supercelica. Tornado je bil viden z obale v mestu Novigrad. V nekaj urah je pri nas padlo precej de┼żja. Postaje v Gori┼íkih Brdih so bele┼żile med 39,8 mm (Vipol┼że) in 56,6 mm (Kojsko) padavin.

Radarska slika tornadne supercelice nad severnim Jadranom z vidnim hook echom ter obilne padavine nad Goriškimi Brdi:

Nevihte so nastajale ┼íe popoldne, ko je bilo nad morjem zahodno od Grade┼ża opaziti ┼íe eno ┼íibkej┼ío supercelico, ki je kasneje ob prihodu na obalo oslabela in pre┼íla v multicelico. Ta je potovala v smeri SV vse do Nove Gorice in nato kon─Źala svojo pot v Vipavski dolini:

25. maja se je na severnem Jadranu zadr┼żevalo sredi┼í─Źe ciklona. ─îez dan in zve─Źer so se pojavljale plohe. 26. maja je vreme ostajalo nestabilno. Prek Furlanije je ponovno nastala nevihtna linija s supercelico v jugovzhodni Bene─Źiji. Nekaj fotografij tega dogodka najdete na tej POVEZAVI.

Tudi v preostalih dveh dneh meseca maja pri─Źakujemo nestabilno vreme, kateremu zaenkrat ni videti konca niti v za─Źetku junija. Spremljajte nas ┼íe naprej, za sprotna poro─Źila o dogajanju na terenu nas spremljajte na na┼íi Facebook strani.

Viri:

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin