Tag: Goriška Brda

Z vstopom v leto 2018 smo na vremenski postaji Enomarket Kojsko pričeli osmo leto neprekinjenih meritev meteoroloških spremenljivk. Postaja je v dobri kondiciji in skrbi za točne in vseskozi dostopne podatke. Leto 2017 je bilo v Goriških brdih vremensko burno, saj nam je ponudilo skoraj vse, kar je možno. Imeli smo mraz, burjo, sneg, pozebo, vročinske valove, nevihte z močnim vetrom, točo. Le nad sušo se nam na srečo ni bilo treba pritoževati.

Povprečna letna temperatura v letu 2017 je bila 13,6°C, kar je v okviru povprečja zadnjih sedem let, ki znaša 13,7°C, a hkrati precej topleje od povprečja 1978-1990 na vremenski postaji ARSO v Vedrijanu, ki je z 12,5°C kar za 1,1°C hladnejše. 6 mesecev leta je bilo hladnejših od povprečja, 6 toplejših. Najbolj sta izstopala januar z 1,3°C za 2,9°C hladnejši od povprečja 2011-2017 in 2,2°C hladnejši od vedrijanskega povprečja (1978-1990) ter september s 16°C 2,7°C hladnejši od povprečja 2011-17 in 2,4°C od 1978-90. Absolutni minimum je bil zabeležen 11. januarja, ko se je temperatura spustila do -7,3°C. Od toplejših mesecev je 1,7°C nad povprečje postaje segel marec, ki je bil hkrati kar 3,7°C toplejši od povprečja v Vedrijanu. Ker je bil pretopel tudi februar (2,3°C v primerjavi z Vedrijanom), smo imeli ponovno zelo zgodnji razvoj vegetacije. Posledično je bila škoda zaradi aprilske pozebe (21.4.) velika. Pozebo smo podrobneje obravnavali v članku na povezavi. Poletje je bilo nadpovprečno toplo. Povprečna temperatura poletnih mesecev (junij-julij-avgust) je bila 23,1°C, kar je 0,7°C topleje od povprečja 2011-17 in poletje po toploti uvršča na tretje mesto. Najtopleje je bilo leta 2012 s povprečjem 23,6°C. S povprečno temperaturo 24,2°C je po toploti najbolj izstopal avgust. V letu smo zabeležili 32 vročih dni (Tmax >= 30°C) in 18 tropskih noči (Tmin >= 20°C), kar je nekoliko podpovprečno.

Najtoplejši dan v letu je bil zabeležen 5. avgusta, ko je ARSO postaja v Podnanosu izmerila rekordnih 40,4°C. V Kojskem smo letni maksimum sicer zabeležili že 3. avgusta s 36,3°C. Nepozabna je bila rekordno topla noč iz 5. na 6. avgust, ko se je ob burji temperatura ponoči spustila le do 27,8°C. To je absolutni najvišji nočni minimum, doslej izmerjen za tej postaji.

Grafi iz vremenske postaje Enomarket Kojsko za termin noči iz 5. na 6. avgust. Iz arhivskih razlogov prilagamo grafe vseh vremenskih spremenljivk. V popoldanskem času je 6. avgusta sledil še prehod hladne fronte, ki je prinesel uničujočo točo v dele Goriških brd:

 

 

 

Še nekaj minimalnih temperatur iz amaterskih postaj na Severnem Primorskem v noči iz 5. na 6. avgust:

Neblo 28,6°C
Biljana 28,4°C
Gorenje Polje – Anhovo 28,4°C
Hum 28,3°C
Kojsko 27,8°C
Deskle 27,8°C
Paljevo 25,9°C
Ravna pri Ligu 24,7°C
Okroglo – Banjšice 23,1°C
Korada 22,4°C
Dolgi Laz 21,6°C

Graf povprečnih mesečnih temperatur po letih na vremenski postaji Enomarket Kojsko:

Padavinsko je bilo leto 2017 nadpovprečno. V Kojskem je padlo 1708,1 mm dežja. Povprečje zadnjih 7 let je 186,7 mm nižje, in sicer 1521,4 mm. Dolgoletno povprečje 1978-2015 za Vedrijan znaša 1649,1 mm. Zima je bila precej sušna, predvsem na račun popolnoma suhega decembra 2016, podpovprečen je bil tudi mrzli januar, ko je prevladoval sibirski anticiklon. Nizki povprečni temperaturi navkljub, snežnih padavin skorajda ni bilo. Višji predeli Brd, vključno s Kojskim, Šmartnim in Vedrijanom so bili pobeljeni le 14. januarja. Padavinsko najobilnejši zimski mesec je bil februar s slabimi 150 mm. Spomladi je v zadnjih letih suh april le upravičil svoj sloves s 158,5 mm. Pri tem povejmo, da aprilsko povprečje zadnjih 7 let znaša skromnih 90 mm. Poleti smo bili deležni nadvse dinamičnega vremena, ko so vročinske valove prekinjali pogosti prehodi hladnih front. S seboj so prinašale močne nevihte. Nekaj fotografij le teh je zbranih pri dnu članka. Skupno je v poletnih mesecih padlo 410,9 mm dežja, kar poletje po namočenosti uvršča na tretje mesto, rekord drži leto 2015, z vsega 2,9 mm večjo akumulacijo. Povprečje zadnjih 7 let znaša 319,5 mm.

Pobeljena Šmartno in Kojsko 14. januarja:

 

September si zaradi svoje ‘nenavadnosti’ zasluži svoj odstavek. Kot smo predhodno omenili, gre za daleč najhladnejši september na postaji. Temperaturno mu je še najbližje september 1984 s povprečjem 16,6°C. Mesec je z 285 mm dežja izstopal tudi padavinsko in postavil septembrski rekord postaje. Toda opozorimo, da smo v preteklosti že poznali zelo mokre septembre. Že leto 2010, ko postaja v Kojskem še ni delovala, ga znatno prekaša. V Vedrijanu je takrat padlo kar 350,1 mm dežja. Še nekateri izjemno namočeni septembri iz vremenske postaje Vedrijan so zbrani spodaj:

  • 1993: 427,6 mm
  • 1995: 418,5 mm
  • 2001: 365,1 mm
  • 1998: 362,1 mm
  • 2010: 350,1 mm
  • 1981: 338,3 mm
  • 1984: 312,4 mm
  • 1988: 299 mm
  • 1991: 290 mm

S povprečjem 188,6 mm je september celo najbolj namočen mesec na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1978-2015, kar ni najboljša novica za vinorodno območje, kjer prav v tem času poteka trgatev. Mogoče je boljša novica, da so v zadnjih letih tako namočeni septembri redkejši, čeprav bi glede na kratko časovno obdobje težko govorili o trendu, saj mesečno povprečje v Kojskem za septembre zadnjih 7 let znaša 148,5 mm, kar je le 40 mm manj od Vedrijana. Hkrati je to četrti najbolj namočen mesec v letu na tej postaji. Glede na te podatke lahko pričakujemo v prihodnosti rast povpečja tudi v Kojskem.

Preostala jesenska meseca sta bila bolj suha in umirjena. Bili smo deležni nekaj genovskih ciklonov ob koncu novembra, nato je sledil zelo moker december. Dotedaj je bil december najbolj suh mesec na tej postaji. Po 261,1 mm padavin se je povpečje popravilo navzgor na 97,1 mm. Za najbolj sušnega v Kojskem tako po novem velja avgust z dobrimi 85 mm dežja, drugi je april z 90 mm. Spet pa moramo poudariti, da smo tudi mokre decembre že videli v preteklosti. Zadnje tako obdobje je bilo v letih 2008 – 2010.

Letne akumulacije padavin na vremenski postaji Kojsko po letih:

Vetrovno leto ni posebej izstopalo. Izrazite orkanske burje nismo bili deležni, najmočnejši sunek le te smo zabeležili 17. januarja, ko je pihnilo s 103 km/h, sledi sunek 99,8 km/h, izmerjen 7. novembra po prehodu fronte. Najmočnejši sunek v letu smo izmerili med prehodom nevihtne linije 25. junija. Zapihalo je z 114,3 km/h. Močnejši sunek, 80,5 km/h je bil zabeležen še med nevihto 24. julija.

Nevihtna linija nad Goriškimi brdi 24. julija:

Nevihte 28. junija (levo) in 25. julija (desno):

 

Nevihtna linija 10. avgusta ter shelf cloud pred nevihto 16. septembra:

 

Preostale bolj izrazite prehode hladnih front z močnejšimi nevihtami smo obravnavali posebej v predhodnih člankih.

Na vremenski postaji smo ob prehodih neviht, ki so povzročile močne vetrove, opazili še eno zanimivost, in sicer nenadni porast zračnega pritiska. Ob prehodih neviht 25. junija ter 6. avgusta je tlak ob sunkih nevihtnega piša narastel za kar 5 hPa:

 

Ob koncu dodajmo še klimagram vremenske postaje Enomarket Kojsko za obdobje 2011 – 2017 v primerjavi s klimagramom ARSO postaje v Vedrijanu. Primerjava dveh obdobij meritev temperature v Goriških brdih razkrije bistveno toplejše spomladanske in poletne mesece, medtem ko je jesen z izjemo novembra izenačena z obdobjem 1978-90. Zime so danes okoli 1°C toplejše:

Viri:

Začetek julija je našim krajem prinesel nov vročinski val s temperaturami vse tja do 36°C in predvsem izjemno visoko zračno vlažnostjo, ki je še povečevala občutek vročine. Temperature rosišča so se po vremenskih postajah na severnem Primorskem gibala celo med 25 in 27°C, kar je v naših krajih prej redkost kot pravilo. Ko se nam je 8. julija od severozahoda približala hladna fronta, je tako vlažna zračna masa predstavljala veliko nevarnost za močne nevihte z veliko točo.

Ob prodoru doline proti jugovzhodu je na severnem Jadranu nastalo plitko ciklonsko območje:

 

Visoka zračna vlaga je rezultirala v visokih vrednostih CAPE-a pred fronto, ki je dosegal vrednosti do okoli 3000 J/kg. Visoka potencialna energija se je pokrivala z 20 do 25 m/s DLS-ja. Pred fronto je iz severnega Jadrana v Furlanijo in Benečijo pri tleh vlekel zmeren jugovzhodnik, ki je višje povijal v jugozahodnik.

Na predfrontalnih konvergencah je nastalo več neviht, prve že pred poldnevom v alpskem svetu Furlanije. Nekatere od njih so bile supercelične, ena od njih je potovala prek Bovca in Bleda vse do celjske kotline. Na poti je trosila točo in močnejše sunke vetra. Nekaj superceličnih neviht je nastalo tudi na severovzhodu Slovenije. O 5 cm debeli toči so poročali iz Pomurja.

Radarski sliki supercelice v okolici Bovca in kasnejše točonosne nevihte v Pomurju:

 

Okoli 16:30 po lokalnem času je severno od Vicenze v Italiji nastala močna supercelična nevihta. Šlo je za izrazito ‘right moover’ nevihtno celico. Ob 17:30 je med krajema Mira ter Dolo, zahodno od Benetk spustila tornado, ki je povzročil pravo razdejanje na prizadetem območju. Kmalu smo bili deležni pretresljivih poročil o smrtni žrtvi in 30 poškodovanih osebah. Ogromna gmotna škoda je nastala na stavbah, saj so bile nekatere zidane hiše dobesedno zravnane z zemljo. Po prvih ocenah je jakost tornada dosegla F3 stopnjo (na Fujita lestvici od 0 do 5) z vetrovi do 250 km/h. Nadaljnja preučevanja razpoložljivih podatkov in analize škode bodo lahko pokazali, da je šlo celo za tronado stopnje F4 po Fujita lestvici z vetrovi do 300 km/h.

Izrazit ‘hook echo’ na radarski sliki in satelitska slika z lepo vidno izolirano supercelico nad ravnino:

 

Več podatkov o tornadu ter radarske in satelitske slike in številne fotografije najdete na spodnjih povezavah:

TORNADO MED MIRO IN DOLOM

BLOG – VALENTINA ABINANTI (zanimivo razmišljanje izkušene italijanske stormchaserke o potrebi po sistemu za obveščanje ljudi pred ekstremnimi vremenskimi pojavi)

Supercelica je kasneje potovala preko Benetk in prešla nad morje, kjer je oslabela in razpadla. Od severozahoda se je prek Alp že približevala hladna fronta, v Beneško-Furlanski ravnici pa se je predfrontalni nevihtni šov nadaljeval. Nova celica je eksplodirala v hribih zahodno od Pordenone-ja in prešla na ravnino zahodno od kraja Sacile. Struktura je razkrila ogromno HP supercelico z izjemnim RFD-jem. Kasneje je v okolici Pordenone-ja razvila lep ‘wall cloud’, vseeno pa kasneje hitro oslabela severno od Portogruara. Tudi ta celica je bila izrazit ‘right moover’, tornada pa ni sproducirala.

Radarski sliki celice ob prehodu v ravnino in kasneje nad Pordenone-jem. Na slikah se lepo vidi tudi prehod fronte prek Slovenije in proženje v Tržaškem zalivu:

 

Ogromen mezociklon z izrazitim RFD-jem ob prehodu celice iz hribov v ravnino. Panorama je nastala nekaj kilometrov vzhodno od kraja Sacile:

Pogled na mezociklon in tvorba ‘wall cloud-a’ južno od Pordenone-ja:

 

Wall cloud med Pordenone-jem in Portogruarom:
 

Kasneje so se nove nevihte sprožile še v Tržaškem zalivu, med 23:00 in polnočjo pa je Furlanijo prešla hladna fronta, ki je prinesla še eno, tokrat ‘tail end Charlie’ supercelico severno od Benetk. Slednja je tako kot popoldanska tornadna končala na severnem Jadranu. Squall linija, ki je nastala vzdolž hladne fronte se je pomaknila nad zahodno Slovenijo. Pojavljali so se predvsem močni nalivi s pogostimi razelektritvami, toče je bilo malo. O nekaj zrnih, ki niso naredila večje škode so poročali iz Brestja v Goriških Brdih (osebni vir) in Paljeva nad Soško dolino (poročilo iz vremenske postaje Paljevo).

Radarska slika squall linije s ‘tail end Charlie’ supercelico v Benečiji:

 

Prehod fronte je prinesel zahodni Sloveniji glavnino padavin v tem poslabšanju. Amaterske postaje so zabeležile sledeče količine padavin:

  • Paljevo (Soška dolina): 70 mm
  • Deskle (Soška dolina): 64,3 mm
  • Kojsko (Goriška Brda): 56,1 mm
  • Gorenje Polje (Soška dolina): 46,8 mm
  • Biljana (Goriška Brda): 46,5 mm
  • Korada (Kanalski Kolovrat): 40,9 mm
  • Hum (Goriška Brda): 30 mm
  • Dolgi Laz (severna Banjška planota): 25,7 mm
  • Nova Gorica: 23,4 mm

Razelektritve nad Novo Gorico pred bližajočo se hladno fronto:

 

Po prehodu fronte je zapihala burja, ki je v Vipavski dolini dosegala sunke do 115 km/h. Na postajah v Goriških Brdih in v Soški dolini je najmočneje pihnilo v Kojskem, in sicer 74 km/h.

Viri:

Poskus je opravljal g. Ivan Žežlina iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica v letu 2014 v vinogradu biotehniške šole Nova Gorica v Marku pri Šempetru pri Gorici. V vinogradu sta rastli sorti Chardonnay in Beli pinot, gojitvena oblika je bila enojni Guyot, tla zatravljena, sadilne razdalje 1,1m×2,5m, višina trsov deblo 0,7m, trsov 2m. Starost vinograda je bila 16 let, tip tal MGI (meljasto glinasta ilovica). Velikost vinograda je 1,73 ha, poskus je bil opravljen na 1900 m2 vinograda, obrnjenega proti zahodu. Zasnova poskusa je bila bločna, ponovitve so bile 4, v ponovitvi je bilo 10 trsov. Razporeditev obravnavanj je bila naključna.

KATALOG PROIZVODOV FERTENIA

Sredstva so naprodaj v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

PROGRAMI ŠKROPLJENJ

Klasični:

  • Thiovit Jet 3 kg/ha;
  • Topas 100 EC 3× 250 ml/ha + Thiovit Jet 3 kg/ha – 3 škropljenja;
  • Dynali 650 ml/ha – 2 škropljenji
  • Talendo – 250 ml/ha – 2 škropljenji
  • Thiovit Jet – 4 kg/ha – 2 škropljenji

Proti peronospori so bili uporabljeni klasični kontaktni, polsistemični in sistemični pripravki.

Datumi škropljenja: 15.04., 25.04., 06.05., 20.05., 29.05., 11.06., 20.06., 04.07., 11.07., 23.07.;

Program Močljivo žveplo

  • Thiovit Jet 3 kg/ha – 6 škropljenj
  • Thiovit Jet 4 kg/ha – 5 škropljenj

Proti peronospori so bili uporabljeni klasični kontaktni, polsistemični in sistemični pripravki.

Datumi škropljenja: 15.04., 25.04., 06.05., 20.05., 29.05., 11.06., 20.06., 04.07., 11.07., 23.07.;

Program Previen BIO:

  • Previen BIO 3 l/ha – 2 škropljenji
  • Previen BIO 3 l/ha + Fertizolfo BIO 4 kg/ha – 10 škropljenj
  • Dinamico Micro 3,5 l/ha + Fertizolfo BIO 6 kg/ha – 2 škropljenji

Proti peronospori je bil škropilni brozgi dodan Fertirame Flow 10% v odmerku 3,5 kg/ha, le pri zadnjih dveh škropljenjih v odmerku 1 kg/ha. 20. junija je bila dodana še Actara 25 WG za varstvo pred ameriškim škržatkom.

Datumi škropljenj: 15.04., 25.04., 06.05., 20.05., 29.05., 06.06., 11.06., 17.06., 20.06., 26.06., 04.07., 11.07., 16.07., 23.07.;

VREMENSKI PODATKI

Količina padavin je bila v aprilu 2014 podpovprečna, maju povprečna, juniju in juliju pa nadpovprečna, v slednjem več kot dvakrat večja od povprečja. Na agrometeorološki postaji v Biljah so bile izmerjene količine padavin (v oklepaju so dodana mesečna povprečja v obdobju 1971 – 2000 na klimatološki postaji v Biljah) v aprilu 71,8 mm (114 mm), v maju 121 mm (122 mm), juniju 154,4 mm (145 mm) in juliju 208 mm (101 mm).

NAČIN NANAŠANJA PRIPRAVKOV IN OCENJEVANJE OKUŽBE

Aplikacija je bila izvedena po načelu dobre kmetijske prakse in EPPO standardov, ročno z motornim nahrbtnim pršilnikom model STIHL SR 420. Poraba vode je bila 500 l/ha. Ocene poskusa so bile opravljene 9. julija 2014 in 8. avgusta 2014. V vsakem bloku je bila ocenjena okužba z oidijem vinske trte na približno 100 grozdih na srednjih trsih v obravnavanju. Okužba je bila ocenjena po Unterstenhöfferjevi lestvici od 0 do 5. Stopnja okužbe pa je bila izračunana po Towsend-Heubergerjevi formuli (1943), učinkovitost pripravkov pa po Abbotu (1925).

Za statistično obdelavo podatkov je bil uproabljen program Statgraphics Centurion XVI, analizo ANOVA in Student Newman-Keuls test (P>0,05). Učinkovitost je bila izračunana po Abbotovi formuli, rezultati izraženi v odstotkih.

REZULTATI

Ocena okužbe 09.07.2014:

V programu standard je povprečna okužba znašala 2,5 %, učinkovitost je bila 96,2 %, v programu Previen BIO je bila okužba 16,4 %, učinkovitost 75 %, v programu Močljivo žveplo je bila okužba 20,2 %, učinkovitost 69,3 %. Povprečna okužba v kontroli je znašala 65,6 %.

Zdravstveno stanje grozdov v programu Previen BIO dne 21.07.2014:

Ocena okužbe 08.08.2014:

V programu standard je povprečna okužba znašala 4,0 %, učinkovitost je bila 95,1 %, v programu Previen BIO je bila okužba 21,7 %, učinkovitost 73,6 %, v programu Močljivo žveplo je bila okužba 26,8 %, učinkovitost 67,4 %. Povprečna okužba v kontroli je znašala 82,2 %.

KOMENTAR

Pritisk glivičnih bolezni je bil v letu 2014 zelo močan. Na poskusni parceli so bile prve okužbe z oidijem opažene 12.06.2014. Okužba v kontroli se je tekom poskusa stopnjevala in jo lahko ocenimo kot močno, saj je v prvi oceni znašala 65 %, v drugi v začetku avgusta pa kar 82 %. To daje obravnavanim rezultatom še dodatno kredibilnost. Pri vseh škropilnih programih je učinkovitost med prvim in drugim ocenjevanjem malenkostno padla. Kontrola je bila v juliju in avgustu statistično značilno slabša od vseh programov škropljenja.

Standardni škropilni program se je v obeh ocenjevanjih zelo dobro izkazal in statistično značilno odstopal od programa Previen BIO in programa Močljivo žveplo.

Program Močljivo žveplo (Thiovit Jet) je pri obeh ocenjevanjih presegel 67 % učinkovitost in je glede na močan pritisk bolezni pokazal dovolj dobro delovanje na oidij vinske trte. Učinkovitost je bila statistično značilno slabša od standardnega škropilnega programa.

Zelo dobro delovanje proti oidiju vinske trte je pokazal škropilni program Previen, pri katerem je bilo opravljenih 14 tretiranj, 12 s sredstvom Previen BIO, dve pa s sredstvom Dinamico Micro, po navodilih naročnika. Pri obeh ocenjevanjih je škropilni program presegel 73 % učinkovitost, med programom Previen BIO in programom Močljivo žveplo pa ni bilo statistično značilnih razlik. Prednost škropilnega programa Previen BIO je v dobrem delovanju na oidij vinske trte in njegovi uporabnosti v ekološki pridelavi.

FOTOGRAFIJE

Zdravstveno stanje trt, škropljenih po škropilnem programu ‘Previen BIO’ dne 21.07.2014:

Zdravstveno stanje kontrole v poskusu dne 21.07.2014:

Madeži peronospore vinske trte na kontroli poskusa:

V letu 2014 je bil pritisk peronospore visok. Na jagodah se je tudi v škropilnem programu ‘Previen BIO’ pojavila pozna peronospora:

Na grozdih, ki jih škropivo ni doseglo, so bila opazna bolezenska znamenja oidija vinske trte. Dobro opravljena zelena dela so ključna za doseganje dobrega zdravstvenega stanja v programih ekološke zaščite vinske trte:

VIRI

Poročilo o poskusu povzeto po:

ŽEŽLINA Ivan. 2014. Poročilo o preizkušanju učinkovitosti različnih škropilnih programov (program standard, program močljivo žveplo in program Previen) na oidij vinske trte (Erysiphe necator Schwein). KGZ Nova Gorica, 6 str. – interno gradivo, izvirnik se hrani na sedežu podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko 36A, 5211 Kojsko.

Fotografije:

KONJEDIC Danijel, Univ.dipl.ing.agronomije (ENOMARKET d.o.o., Kojsko 36A, 5211 Kojsko)

DRUGI ČLANKI NA TEMO EKOLOŠKEGA VINOGRADNIŠTVA IN VARSTVA RASTLIN:

Nova sredstva za varstvo vinske trte v ekološki pridelavi in sprožena sistemska odpornost rastlin

Page 1 of 2712345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin