Tag: fronta

Avgust je bil doslej do bri┼íkih vinogradnikov neprizanesljiv. Hudi vro─Źinski valovi so povzro─Źali o┼żige grozdja in se kon─Źevali z izrazitimi hladnimi frontami, ki so prinesle to─Źo. Najhuje je bilo 06/08/2017, ko je ledena padavina prizadela vinograde na omo─Źjih od Krmina, prek Ple┼íiva, Medane, Dobrovega in Biljane, vse do zahodnih pobo─Źij Kozane. Ponekod je bila ┼íkoda ogromna, tudi 100%, drugje spet okoli 30%. ─îeprav nevihte v spodnjih plasteh niso imele najugodnej┼íega dotoka zraka iz JV, saj je pihala burja, so pregrete zra─Źne mase in burji navkljub, visoka zra─Źna vlaga, v kombinaciji s hladno fronto poskrbeli, da jo je skoraj dozorelo grozdje grdo skupilo.

Prikaz hladne fronte 06/08/2017 na kartah. Prodor hladnega zraka se je zgodil iz SZ. Tak┼íni prodori nam navadno prinesejo najmo─Źnej┼íe nevihte:

 

Radarska slika padavin 06/08/2017 v ─Źasu to─Źe v Gori┼íkih brdih:

Pogled na dne nevihtni celici 20 minut pred to─Źo. Bli┼żja padavinska zavesa pripada nevihti, ki jo je odneslo v hribe severno od Brd, v ozadju na levi pa se ┼że vidi padavinska zavesa to─Źonosne supercelice, ki je zadela v polno:

Pogled na dve fazi to─Źonosne supercelice nad Gori┼íkimi brdi. Najprej je bila nevihta dvignjena zaradi severovzhodnika pri tleh (slika levo), v ─Źasu najve─Źje mo─Źi pa je o─Źitno hranjena z toplo in vla┼żno zra─Źno maso pri tleh, postala surface based. Lepo izra┼żen ‘vault region’ ka┼że na prisotnost debele to─Źe severno od mezociklona (slika desno):

 

Hladna fronta 28/08/2017 je naletela na podobne pogoje v prizemni plasti. Zjutraj tega dne je ┼íe pihala burja, zato je bilo jutro zelo toplo za konec avgusta. Tmin na vremenski postaji Enomarket Kojsko je zna┼íal 23,2 C. ─îez dan je prevladovalo delno jasno vreme, zato se je zrak segrel do okoli 32 C (Tmax v Kojskem 32,2 C). Prek dneva je zapihal jugozahodnik do okoli 20 km/h. Pozno popoldne nas je dosegla hladna fronta, ki na severnih obronkih Furlanske ravnice ┼íe ni┬ána┼íla najbolj┼íih pogojev za razvoj neviht. Ti so jo ─Źakali prav na obmo─Źju Gori┼íkih brd in Nove Gorice. Nevihte so se v ugodnem vetrnem profilu ter ob 2000 J/kg CAPE-a mo─Źno krepile. Nastala je nevihtna linija vzdol┼ż hladne fronte, ki je kazala najve─Źje radarske odboje prav prek Gori┼íkih brd in Gori┼íke ravnice. Poleg mo─Źnej┼íega nevihtnega pi┼ía (v Kojskem je bil zabele┼żen najmo─Źnej┼íi sunek vetra 70,8 km/h), so se pojavljali mo─Źni nalivi (RR okoli 140 mm/h) ter drobna to─Źa velikosti graha, ki je padala 2 do 3 minute. Slednja se je proti Novi Gorici ┼íe debelila, iz Kromberka so poro─Źali o zrnih debeline oreha. Da je bila mo─Ź nevihte najve─Źja nad Novo Gorico, ka┼żejo tudi koli─Źine padavin. Postaja ARSO v Novi Gorici je zabele┼żila 27 mm padavin, v Gori┼íkih brdih pa so bile koli─Źine po postajah slede─Źe:

  • Vedrijan 12,3 mm
  • Vipol┼że 11,8 mm
  • ┼álovrenc 11 mm
  • Kojsko 10,2 mm
  • Vi┼ínjevik 6 mm
  • Korada 1,8 mm

Kraji v So┼íki dolini vzhodno od Korade so ostali ve─Źinoma brez, ali z zelo majhno koli─Źino de┼żja. Glavnina mo─Źnih neviht je potovala po ugodnih pogojih zahodno od grebena Kanalskega Kolovrata.

Vremenska situacija s hladno fronto in radarska slika v ─Źasu maksimalnega odboja nad Gori┼íkimi brdi:

 

Graf poteka temperature in temperature rosi┼í─Źa na vremenski postaji Kojsko tekom dneva:

 

Jakost padavin in sunki vetra:

 

Pogled na nevihtno linijo med prehodom prek Goriških brd:

Po┼íkodbe od to─Źe na dozorevajo─Źemu grozdju predstavljajo veliko nevarnost gnitja, oziroma pojava botritisa. Predvsem┬ábodo gnitju podvr┼żene sorte Zeleni sauvignon ter Rebula, katere ┼íe niso dozorele in morajo na trgatev ┼íe po─Źakati. Vremenska napoved za konec tedna je slaba, padavine se obetajo od petka 01/09 do nedelje 03/09, zato ne gre pri─Źakovati hitrega su┼íenja po┼íkodovanega grozdja. Priporo─Źa se ─Źimprej┼ínje ┼íkropljenje prizadetih vinogradov s kombinacijo ZEOLITE FERTENIA v odmerku 2,5 kg/ha, ki pospe┼íi su┼íenje po┼íkodovanih jagod ter kalijevega metabisulfita v odmerku 1,5 kg/ha, ki ima antisepti─Źni u─Źinek. Kombinacija nima predpisane karence, saj gre v prvem primeru za biolo┼íko sredstvo na osnovi vulkanskih mineralov, v drugem primeru pa za enolo┼íko sredstvo, ki ga uporabljamo za ┼żveplanje mo┼íta in vina. Kombinacija je tudi cenovno sila ugodna, saj je stro┼íek na ha manj┼íi od 10 EUR. Za ve─Ź informacij ter nakup sredstev pokli─Źite v ENOMARKET d.o.o., Kojsko.

Viri:

Zasne┼żena spomladanska Korada in dolina reke Idrije v ozadju – 28.4.2016

Pregovorno muhast in spremenljiv mesec je tokrat povsem upravi─Źil svojo slavo. Prvi dve dekadi sta sicer bili nadpovpre─Źno topli, a brez zelo visokih dnevnih temperatur. De┼żja je bilo malo, nekaj kapelj smo bili dele┼żni 8. in 9. aprila, kak┼ína ploha se je ┼íe pojavila dan kasneje. Hladna fronta nas je pre┼íla v no─Źi na 14. april in prinesla nekaj neviht, ┼íe en suh prehod fronte smo zabele┼żili 19. aprila. Zapihala je zmerna do mo─Źna burja. Po ┼íe nekaj prijetno toplih dneh se je pomlad 23. aprila pri─Źela poslavljati. Izrazit prodor polarnega zraka iz severa je prinesel hladno vreme z ob─Źasnim de┼żjem in plohami. Temperatura na vremenski postaji Dolgi Laz je ┼że 25. aprila zdrsnila pod 0┬░C. Popoldne je nastalo nekaj ploh, na vi┼íjih nadmorskih vi┼íinah je tudi sne┼żilo. V torek, 26. aprila je bilo zjutraj ┼íe obla─Źno in hladno, popoldne pa je pri─Źelo de┼żevati, v Furlaniji je zve─Źer nastalo nekaj neviht, ki so mo─Źne nalive prinesle tudi na Primorsko. Sne┼żilo je do okoli 1000 m n.m.v. V sredo 27. aprila smo se zbudili v razmeroma toplo jutro s precej mo─Źnim jugozahodnim vetrom, ki se je tekom dneva ┼íe krepil. Popoldne so se temperature v Furlaniji povzpele tudi do 18┬░C. Medtem je ve─Źino Slovenije ┼że pre┼íla hladna fronta in prinesla izrazito ohladitev. Temperature so se spustile do ledi┼í─Źa, pri─Źelo je sne┼żiti. Primorsko je fronta pre┼íla pozno popoldne, sne┼żna meja se je spustila do okoli 500 m v Gori┼íkih Brdih in spodnji So┼íki dolini. ┼áe ni┼żje je sne┼żilo vi┼íje v dolini, po poro─Źilih doma─Źinov celo do Bodre┼ża pri Kanalu ob So─Źi. V Desklah je ob nevihti padala sodra. Burja, ki je zapihala po prehodu hladne fronte ter obla─Źno nebo, so prepre─Źili pozebo v jutru po fronti. 28. aprila zjutraj smo imeli de┼ż s snegom celo v Kojskem v Gori┼íkih brdih, sneg se je prijemal do 400 m n.m.v., mo─Źnej┼íe padavine po so ostale predvsem v Alpah, oziroma severozahodni Sloveniji. Nevarnost za pozebo v Gori┼íkih Brdih in spodnji So┼íki dolini je trajala ┼íe naslednji dan, a je v jasni no─Źi ┼íe pihala burja in prepre─Źila zdrs temperatur pod ledi┼í─Źe. Pozebo so ta dan imeli v srednji in zgornji So┼íki dolini, o rahli slani so poro─Źali tudi iz spodnje Vipavske doline, a informacij o ┼íkodi ni. V mirni in jasni no─Źi na 30. april se je ozra─Źje ┼że dovolj ogrelo, da je bila nevarnost pozebe v Gori┼íkih brdih┬ámanj┼ía, ─Źeprav bomo videli v nadaljevanju, da se je temperatura ponekod spustila pod ledi┼í─Źe. V notranjosti dr┼żave so temperature tudi to no─Ź padle globoko pod ni─Źlo.

Preden se lotimo statistike si poglejmo nekaj utrinkov iz Alpskega sveta in Tolminske dne 15. aprila. Su┼íen in topel za─Źetek meseca je poskrbel za hitro ozelenitev tudi vi┼íje le┼że─Źih obmo─Źij. Srednja so┼íka dolina je spomladi pravi zeleni balzam za oko. Na sliki levo sta vasi Vol─Źe in ─îiginj, desno pa je pogled na Tolmin z Vodil vrha:

Izraziti erozijski procesi so zna─Źilnost obmo─Źij z velikimi pobo─Źnimi┬ánakloni. Na sliki levo je podor v dolini reke Tolminke. Cerkvica nad dolino je vsem dobro znana Javorca. Na sliki desno vidimo erozijo na pa┼ínikih, ki nastaja kot posledica intenzivne pa┼íne rabe:

 

Ju┼żna in zahodna pobo─Źja tolminskih gora so bila na polovici aprila ┼że skoraj povsem oropana sne┼żne odeje. Glavnina snega v Alpah je letos padla februarja, nato je bilo padavin malo, temperature pa so bile visoke. Na sliki levo je dolina reke Tolminke s pobo─Źji Monture ter Mahav┼í─Źka. Slika desno prikazuje vas ─îadrg in venec gora od Tolminskega Migovca do Vogla:

 

Na sliki levo vidimo zajedanje pomladi v pobo─Źja Viso─Ź vrha, v ozadju se v oblakih skriva Stador. Desno je pogled na Matajur s pobeljenim vrhom. Sonce i┼í─Źe pot skozi oblake nastale kot posledica jugozahodnika v vi┼íinah:

 

Poglejmo si statistiko vremenskih postaj v mesecu Aprilu:

  • Kojsko ÔÇô Gori┼íka Brda ÔÇô 243 m n.m.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 13,4┬░C (po dekadah: 14,5┬░C; 15,1┬░C; 10,7┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 16,9┬░C (7.4.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 6,6┬░C (28.4.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 0
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = 2,9┬░C (27.4.)
Najvišja izmerjena temperatura = 22,6°C (6. in 7.4.)

Topli prvi dve dekadi meseca sta obetali enega bolj toplih aprilov v zadnjih ┼íestih letih, odkar postaja deluje. Najtoplej┼íi je ┼íe vedno april 2011 s povpre─Źno temperaturo 14,8┬░C. ┼áestletno povpre─Źje sedaj zna┼ía 13,2┬░C, torej je bil leto┼ínji april po ledeni kalvariji ob koncu meseca le dve desetinki toplej┼íi od povpre─Źja ter s tem tretji najtoplej┼íi. Drugo mesto dr┼żi april 2014 s 13,9┬░C, najhladnej┼íi pa je bil april 2012 z 11,5┬░C. Hladnih in toplih dni v leto┼ínjem aprilu nismo zabele┼żili.

April je na vremenski postaji Kojsko najbolj suh mesec v letu. Kar nekako v nasprotju z njegovim karakterjem. Tej statistiki tudi leto┼ínji april ni ube┼żal, saj je bil sploh v prvih dveh dekadah zelo suh, padlo je le 14,2 mm de┼żja. Nemirno vreme ob koncu meseca je vendarle prineslo ve─Ź de┼żja, dovolj za drugi najbolj namo─Źen april v zadnjih ┼íestih letih, a ┼íe vedno podpovpre─Źno namo─Źen. Povpre─Źje mo─Źno zvi┼íuje mokri april 2012 s kar 248,4 mm de┼żja. Mese─Źno povpre─Źje trenutno zana┼ía 78,7 mm, najbolj suh je bil lanski april z vsega 27,4 mm padavin.

Število dni s padavinami = 9
Število dni s padavinami (>2 mm) = 7
Skupne mese─Źne padavine =┬á66,5 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin =┬á26,7 mm (27.4.)
Najvišja intenziteta padavin = 7,1 mm/h (27.4.)
┼átevilo dni s sne┼żno odejo = 0
Število dni z nevihto = 3

Vetrovno mesec ni bil ni─Ź posebnega, najmo─Źnej┼íe sunke smo bele┼żili ob prehodih hladnih front, 19. aprila je burja dosegla najmo─Źnej┼íi sunek 85,3 km/h, ob fronti 27. aprila pa je pihnilo do 70,8 km/h.

Panorama shelf clouda pred hladno fronto 27.4. v Furlaniji:

  • Korada ÔÇô Kanalski Kolovrat ÔÇô 812 m n.m.v.

Korada je bila ob koncu aprila ponovno pobeljena. Sne┼żna odeja je zdr┼żala do son─Źnega popoldneva dan po fronti. Za cel dan sne┼żne odeje ponovno ni zneslo.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 9,5┬░C (po dekadah: 11┬░C; 10,8┬░C; 6,6┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 14,2┬░C (7.4.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 1,7┬░C (28.4.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 2
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = -0,8┬░C (27. in 28.4.)
Najvišja izmerjena temperatura = 18,1°C (7.4.)

Skupna koli─Źina padavin:┬á96,3 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin:┬á40,9 mm (26.4.)
Najvišja intenziteta padavin = 160,8 mm/h (26.4.)
┼átevilo dni s sne┼żenjem = 2 (27. in 28.4.)

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra:┬á62,8 km/h (19.4.)

Na levi je prikazan pogled s Korade na So┼íko dolino in vas Deskle 28. aprila. V ozadju vidimo zasne┼żeno Banj┼íko planoto. Na desni so zasne┼żena pobo─Źja Korade z vasico Vrta─Źe:

 

Pri zaveti┼í─Źu na Koradi je bila sne┼żna odeja visoka 4 cm, pri temperaturah okoli ni─Źle je pihala zmerna burja, ki je izrazito stopnjevala ob─Źutek mraza. Na sliki desno je pogled iz zasne┼żene Korade na zeleno in pomladno So┼íko dolino:

 

  • Dolgi Laz ÔÇô severna Banj┼íka Planota ÔÇô 888 m n.m.v.

Postaja v Dolgem Lazu je ob sne┼żenju 27.4. naletela na te┼żavo z izpadom elektri─Źne energije, ki je trajal dovolj dolgo, da smo ostali prav brez klju─Źnih podatkov ob prehodu hladne fronte. Zato tokrat izpu┼í─Źamo statistiko iz te postaje, saj se podatki ne bi ujemali┬áz dejanskim stanjem. Te┼żave z dobavo elektri─Źne energije na hribovitih obmo─Źjih zahodne Slovenije so ┼íe vedno zelo slabe, elektri─Źno omre┼żje sicer obstaja, a ni─Ź ve─Ź kot to.

Vrnimo se ponovno k mrzlemu obdobju ob koncu meseca… Mrzla polarna zra─Źna masa nas je dosegla ┼że 24. aprila, najve─Ź ┼íkode je v notranjosti Slovenije povzro─Źila pozeba 26. aprila zjutraj. Mo─Źno so prizadeti sadjarji in vinogradniki v ve─Źjem delu dr┼żave, najhuje je bilo v┬ána vzhodu┬áSlovenije. Zahodni del dr┼żave je ┼że pono─Źi pokrila obla─Źnost, ki je┬áprekinila ohlajanje.

Vremenska situacija nad Evropo 25. aprila zjutraj:

Tmin po postajah ARSO v Sloveniji 26. aprila zjutraj (vir: Marko Korošec, Slometeo forum):

12.4 Kredarica (2515m)
-7.1 Jezersko (893m)
-6.0 Krvavec (1740m)
-4.7 Rogla (1496m)
-4.6 Rudno polje (1344m)
-4.5 Logarska dolina (730m)
-4.3 Šmartno pri Slovenj Gradcu (444m)
-4.0 Babno polje (754m)
-3.8 Iskrba (534m)
-3.6 Gornji grad (438m)
-3.6 Nova vas – Bloke (718m)
-3.6 Ratece (864m)
-3.3 Kamniška Bistrica (549m)
-3.3 Ravne na koroškem (396m)
-3.3 Zgornja Radovna (777m)
-3.2 Ga─Źnik (292m)
-3.2 Ko─Źevje (467m)
-3.1 Celje – Medlog (242m)
-2.9 Murska Sobota – Raki─Źan (186m)
-2.9 Ptuj (terme) (222m)
-2.8 Radenci (205m)
-2.7 Rogaška slatina (250m)
-2.6 Vojsko
-2.5 Dobli─Źe (─îrnomelj) (157m)
-2.2 Letali┼í─Źe Cerklje ob Krki (154m)
-2.1 Planina pod Golico (956m)
-2.1 Pod─Źetrtek (202m)
-2.0 Letali┼í─Źe Edvarda Rusjana Maribor (264m)
-2.0 Maribor (275m)
-2.0 Zgornja Kapla (723m)
-1.9 Lendava (190m)
-1.7 Kr┼íko – NEK (156m)
-1.7 Osilnica (290m)
-1.6 Hrastnik (290m)
-1.3 Šebreljski vrh (970m)
-1.2 Letali┼í─Źe Jo┼żeta Pu─Źnika Ljubljana (364m)
-1.1 Letali┼í─Źe Lesce (509m)
-1.1 Trebnje (302m)
-1.1 Velike La┼í─Źe (529m)
-1.0 Cerkni┼íko jezero – Otok (586m)
-1.0 Dav─Źa (1002m)
-0.9 Ilirska Bistrica – Trnovo (424m)
-0.9 Velenje (TEŠ) (388m)
-0.8 Novo mesto (218m)
-0.5 Malkovec (400m)
-0.4 Lisca (943m)
-0.4 Litija (268m)
-0.4 Radegunda (789m)
-0.2 Pasja ravan (1020m)
-0.2 Postojna (533m)

┼ákodo zaradi pozebe je ob prehodu hladne fronte stopnjevalo ┼íe sne┼żenje. Velike koli─Źine snega, ki so padle po notranjosti dr┼żave so na olistanih drevesih povzro─Źale snegolome, te┼żave so imeli tudi v trajnih nasadih jablan. Na ┼átajerskem se je pod te┼żo snega na protito─Źnih mre┼żah celotna konstrukcija sesula in poteptala nasad pod seboj. ┼ákodo na najbolj prizadetih obmo─Źjih ocenjuejo na 90 %.

Maksimalna vi┼íina sne┼żne odeje na posameznih vremenskih opazovalnicah agencije za okolje je bila slede─Źa (Vir: Gregor Verta─Źnik, Slometeo forum):

Jezersko 40 cm
Planina pod Golico 40 cm
Logarska Dolina > 35 cm (ni podatkov od ve─Źera dalje)
Radegunda 35 cm
Topol pri Medvodah 33 cm
Trojane 29 cm
Lisca 27 cm
Nova vas na Blokah 27 cm
Pasja ravan 27 cm
Bohinjska ─îe┼ínjica vsaj 22 cm (┼íe sne┼żi)
Zgornja Sorica 22 cm
Vrhnika 21 cm
Logatec 21 cm
Zgornja Radovna 20 cm
Zadlog 19 cm
Velike La┼í─Źe 19 cm
Bukovski Vrh 17 cm
Babno Polje 16 cm
Gornji Grad 16 cm
Kamniška Bistrica 16 cm
Kranj 9 cm
Jeruzalem 8 cm
Ko─Źevje 6 cm
Krn (vas) 6 cm
Litija 6 cm

Za arhiv omenimo ┼íe eno zanimivost, ki ka┼że kako izrazita je bila hladna fronta 27. aprila. Ob prehajanju Slovenije so bile zabele┼żene velike temperaturne razlike med severovzhodom in jugozahodom dr┼żave. Ko je na severovzhodu ┼że sne┼żilo pri 0┬░C, so v Kopru imeli ┼íe 20┬░C. Izjemnih 20┬░C razlike na tako kratki razdalji. V Kojskem je temperatura ob prehodu fronte padla iz 15,8┬░C na 3,4┬░C.

Karta temperatur na vremenskih postajah ARSO med prehodom hladne fronte ─Źez Slovenijo:

─îeprav smo imeli v Gori┼íkih brdih tokrat veliko sre─Źo z obla─Źnostjo in burjo, je nevarnost za pozebo obstajala. Nekaj temperaturnih senzorjev smo ┼że pred fronto nastavili na za pozebo najbolj dojemljiva obmo─Źja na Prevali pod vasjo Ceglo. Najni┼żja zabele┼żena temperatura v no─Źi iz 28. na 29. april je bila zabele┼żena v vinogradu ozna─Źenem na spodnjem zemljevidu. Senzor je bil nastavljen na vi┼íino 1 m nad tlemi na cono mladik vinske trte, torej na mesto, kjer bi pozeba povzro─Źila gospodarsko ┼íkodo. ┼Żivo srebro se je ob 2:00 zjutraj spustilo do 0,5┬░C, nato je zapihala burja, ki je prekinila ohlajanje, ozra─Źje se je ogrelo do 6┬░C, preden se je temperatura pri─Źela ponovno spu┼í─Źati proti ledi┼í─Źu, a ni┼żje od 2┬░C do jutra ni ┼ílo. Preostali lokaciji sta bili toplej┼íi. V vinogradu mladih trt pod Gredi─Źem smo senzor nastavili na vi┼íino 15 cm, torej na vi┼íino mladik mladih trt. Temperatura se je za kratek ─Źas spustila do 1,5┬░C, preden se je pri─Źelo segrevanje zaradi burje. Na tretji lokaciji, v sadovnjaku breskev ob cesti proti Subidi in Krminu smo senzor nastavili na vi┼íino 1,5 m nad tlemi. Najni┼żja zabele┼żena temperatura je┬ábila 2┬░C.

Lokacija vinograda, kjer so bile opravljene meritve je ozna─Źena z rde─Źo piko:

Graf poteka temperature v no─Źi iz 28. na 29. april:

Ker je bila v no─Źi iz 29. na 30. april nevarnost za pozebo, od dotoku toplej┼íega zraka v vi┼íinah, manj┼ía, smo vse senzorje prestavili v vinograd pod Ceglim, ki je ozna─Źen na karti in se je prej┼ínjo no─Ź izkazal za najhladnej┼íega. Senzorje smo nastavili na tri razli─Źne vi┼íine, in sicer na 10 cm, 1 m in 1,7 m, kar je bilo najvi┼íje mo┼żno, glede na to, da je bila to maksimalna vi┼íina kolov v vinogradu. Senzor na 1,7 m vi┼íine je meril tudi zra─Źno vlago. Na vi┼íini 10 cm se je temperatura spustila pod ni─Źlo za kratek ─Źas med 5:20 in 6:00 zjutraj, zabele┼żili smo -0,5┬░C. Med 3:00 in 6:00 se je teperatura vseskozi gibala okoli 0┬░C. ┼Że na vi┼íini 1 m je bila temperatura vi┼íja za 1┬░C. Podobne rezultate je dal tudi senzor na vi┼íini 1,7 m. Relativna zra─Źna vlaga se je pono─Źi hitro povzpela do 100 %, kar ka┼że na verjetnost, da je bilo zjutraj na tleh opaziti nekaj slane, medtem ko nevarnosti za pozebo mladik ni bilo.

Za konec ┼íe nekaj fotografij divjine odmaknjenega koti─Źka doline reke Idrije v toplem spomladanskem vremenu 30. aprila. Idili─Źna podoba doline v ni─Źemer ni razkrivala vremenskih neprijetnosti prej┼ínjih dni, ─Źe od┼ítejemo nekoliko pove─Źano vodnatost predvsem ┼ítevilnih pritokov reke. Malo poznan svet skriva ┼ítevilne geolo┼íke zanimivosti, posebej so impresivne pe─Źine fli┼ínih skladov, ki jih na svojih ovinkih skozi dolino tvori reka Idrija. ┼Żivahna re─Źica na svoji poti proti Furlanski ravnici premaguje ┼ítevilne ovire v obliki manj┼íih slapov.┬áLenobna pa postane┬áv ┼ítevilnih prijetnih tolmunih, v katerih poletno osve┼żitev i┼í─Źejo redki tu ┼íe ┼żive─Źi doma─Źini. Obmo─Źje je dele┼żno velikih koli─Źin padavin vsako leto, zato se s hribov v dolino zlivajo ne┼íteti potoki in poto─Źki, nekateri svojo pot kon─Źajo tudi v obliki lepih slapov:

 

Panoramski posnetek enega od ovinkov re─Źice in pe─Źine iz fli┼ínih skladov:

Viri:

Za─Źetek julija je na┼íim krajem prinesel nov vro─Źinski val s temperaturami vse tja do 36┬░C in predvsem izjemno visoko zra─Źno vla┼żnostjo, ki je ┼íe pove─Źevala ob─Źutek vro─Źine. Temperature rosi┼í─Źa so se po vremenskih postajah na severnem Primorskem gibala celo med 25 in 27┬░C, kar je v na┼íih krajih prej redkost kot pravilo. Ko se nam je 8. julija od severozahoda pribli┼żala hladna fronta,┬áje tako vla┼żna zra─Źna masa predstavljala veliko nevarnost za mo─Źne nevihte z veliko to─Źo.

Ob prodoru doline proti jugovzhodu je na severnem Jadranu nastalo plitko ciklonsko obmo─Źje:

 

Visoka zra─Źna vlaga je rezultirala v visokih vrednostih CAPE-a pred fronto, ki je dosegal vrednosti do okoli 3000 J/kg. Visoka potencialna energija se je pokrivala z 20 do 25 m/s DLS-ja. Pred fronto je iz severnega Jadrana v Furlanijo in Bene─Źijo pri tleh vlekel zmeren jugovzhodnik, ki je vi┼íje povijal v jugozahodnik.

Na predfrontalnih konvergencah je nastalo ve─Ź neviht, prve ┼że pred poldnevom v alpskem svetu Furlanije. Nekatere od njih so bile superceli─Źne, ena od njih je potovala prek Bovca in Bleda vse do celjske kotline. Na poti je trosila to─Źo in mo─Źnej┼íe sunke vetra. Nekaj superceli─Źnih neviht je nastalo tudi na severovzhodu Slovenije. O 5 cm debeli to─Źi so poro─Źali iz Pomurja.

Radarski sliki supercelice v okolici Bovca in kasnej┼íe to─Źonosne nevihte v Pomurju:

 

Okoli 16:30 po lokalnem ─Źasu je severno od Vicenze v Italiji nastala mo─Źna superceli─Źna nevihta. ┼álo je za izrazito ‘right moover’ nevihtno celico. Ob 17:30 je med krajema Mira ter Dolo, zahodno od Benetk spustila tornado, ki je povzro─Źil pravo razdejanje na prizadetem obmo─Źju. Kmalu smo bili dele┼żni pretresljivih poro─Źil o smrtni ┼żrtvi in 30 po┼íkodovanih osebah. Ogromna gmotna ┼íkoda je nastala na stavbah, saj so bile nekatere zidane hi┼íe dobesedno zravnane z zemljo. Po prvih ocenah je jakost tornada dosegla F3 stopnjo (na Fujita┬álestvici od 0 do 5) z vetrovi do 250 km/h. Nadaljnja preu─Źevanja razpolo┼żljivih podatkov in analize ┼íkode bodo lahko pokazali, da je ┼ílo celo za tronado stopnje F4 po Fujita lestvici z vetrovi do 300 km/h.

Izrazit ‘hook echo’ na radarski sliki in satelitska slika z lepo vidno izolirano supercelico nad ravnino:

 

Ve─Ź podatkov o tornadu ter radarske in satelitske slike in ┼ítevilne fotografije najdete na spodnjih povezavah:

TORNADO MED MIRO IN DOLOM

BLOG – VALENTINA ABINANTI (zanimivo razmi┼íljanje izku┼íene italijanske stormchaserke o potrebi po sistemu za obve┼í─Źanje ljudi pred ekstremnimi vremenskimi pojavi)

Supercelica je kasneje potovala preko Benetk in pre┼íla nad morje, kjer je oslabela in razpadla. Od severozahoda se je prek Alp ┼że pribli┼żevala hladna fronta, v Bene┼íko-Furlanski ravnici pa se je predfrontalni nevihtni ┼íov nadaljeval. Nova celica je eksplodirala v hribih zahodno od Pordenone-ja in pre┼íla na ravnino zahodno od kraja Sacile. Struktura je razkrila ogromno HP supercelico z izjemnim RFD-jem. Kasneje je v okolici Pordenone-ja razvila lep ‘wall cloud’, vseeno pa kasneje hitro oslabela severno od Portogruara. Tudi ta celica je bila izrazit ‘right moover’, tornada pa ni sproducirala.

Radarski sliki celice ob prehodu v ravnino in kasneje nad Pordenone-jem. Na slikah se lepo vidi tudi prehod fronte prek Slovenije in pro┼żenje v Tr┼ża┼íkem zalivu:

 

Ogromen mezociklon z izrazitim RFD-jem ob prehodu celice iz hribov v ravnino. Panorama je nastala nekaj kilometrov vzhodno od kraja Sacile:

Pogled na mezociklon in tvorba ‘wall cloud-a’ ju┼żno od Pordenone-ja:

 

Wall cloud med Pordenone-jem in Portogruarom:
 

Kasneje so se nove nevihte spro┼żile ┼íe v Tr┼ża┼íkem zalivu, med 23:00 in polno─Źjo pa je Furlanijo pre┼íla hladna fronta, ki je prinesla┬á┼íe eno, tokrat ‘tail end Charlie’┬ásupercelico severno od Benetk. Slednja je tako kot popoldanska tornadna kon─Źala na severnem Jadranu. Squall linija, ki je nastala vzdol┼ż hladne fronte se je pomaknila nad zahodno Slovenijo. Pojavljali so se predvsem mo─Źni nalivi s pogostimi razelektritvami, to─Źe je bilo malo. O nekaj zrnih, ki niso naredila ve─Źje ┼íkode so poro─Źali iz Brestja v Gori┼íkih Brdih (osebni vir)┬áin Paljeva nad So┼íko dolino (poro─Źilo iz vremenske postaje Paljevo).

Radarska slika squall linije s ‘tail end Charlie’ supercelico v Bene─Źiji:

 

Prehod fronte je prinesel zahodni Sloveniji glavnino padavin v tem poslab┼íanju. Amaterske postaje so zabele┼żile slede─Źe koli─Źine padavin:

  • Paljevo (So┼íka dolina): 70 mm
  • Deskle (So┼íka dolina): 64,3 mm
  • Kojsko (Gori┼íka Brda): 56,1 mm
  • Gorenje Polje (So┼íka dolina): 46,8 mm
  • Biljana (Gori┼íka Brda): 46,5 mm
  • Korada (Kanalski Kolovrat): 40,9 mm
  • Hum (Gori┼íka Brda): 30 mm
  • Dolgi Laz (severna Banj┼íka planota): 25,7 mm
  • Nova Gorica: 23,4 mm

Razelektritve nad Novo Gorico pred bli┼żajo─Źo se hladno fronto:

 

Po prehodu fronte je zapihala burja, ki je v Vipavski dolini dosegala sunke do 115 km/h. Na postajah v Gori┼íkih Brdih in v So┼íki dolini je najmo─Źneje pihnilo v Kojskem, in sicer 74 km/h.

Viri:

Page 1 of 41234»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin