Tag: foto

Obdobja vročega vremena letošnje poletje pogosto pretrgajo hladne fronte, ki prinesejo prepotrebno osvežitev in skrbijo za primerno namočenost tal. V nasprotju z Dolenjsko, kjer suša letos močno pritiska, smo v Goriških brdih povprečno namočeni. Dolgoletno povprečje (1978 – 2005) na vremenski opazovalnici Vedrijan (ARSO) od začetka leta do konca julija znaša 838 mm. Vremenska postaja Kojsko ima v obdobju 2011 – 2016 do konca julija povprečje 856 mm. V letošnjem letu je padlo do 11.7. že 807 mm padavin:

11. julija je Slovenijo od severozahoda dosegla nova vremenska fronta z višinskim jedrom hladnega zraka. Pred fronto je prek Furlanije pihal jugovzhodnik, ki je prinašal vlago iznad severnega Jadrana. Videmska 12z sondaža je kazala 1800 J/kg CAPE-a, vrednost je bila proti večeru in tik pred fronto lokalno še veliko višja. Jugovzhodnik pri tleh je višje povijal v močan zahodnik do okoli 50 vozlov. V plasti 0-6 km smo imeli okoli 20 m/s DLS-ja, kar je predstavljalo ugodno okolje za razvoj močnih neviht.

Karte vetrov, geopotencialov in temperatur na 500 hPa, ki prikazujejo položaj fronte:

 

Vertikalna sondaža iz Vidma ob 12z. Kot je iz sondaže razvidno, je bila atmosfera dokaj vlažna z le eno bolj suho plastjo na okoli 600 hPa. Posledično je bila nevarnost močnejših sunkov vetra in debelejše toče ob nevihtah manjša:

Preko dneva so se močne supercelične nevihte z debelo točo pojavljale predvsem na Štajerskem, močnejši nalivi pa so se obnavljali v zgornjem Posočju. Največ padavin so zabeležile postaje na območju Sedla v žlebeh (Sella Nevea) v Kaninskem pogorju, in sicer 135,4 mm ter Korit (Coritis – Rezija), kjer je padlo 95 mm dežja.

Razporeditev padavin v Furlaniji in zahodni Sloveniji:

Pozno popoldne je Benečijo od zahoda dosegel obširen MCS, glavnina katerega je preko severnega Jadrana v večernih urah dosegla južno Istro ter Kvarner. Na severnem delu MCS-ja je ena močnejša nevihta potovala ob jugovzhodni obali Benečije, a je oslabela. Nova močna nevihta je nastala južno od Vidma in že v kakih 20 minutah dosegla Goriška brda. Nevihto so spremljali predvsem močni nalivi ter zmeren nevihtni piš. Vremenska postaja v Kojskem je zabeležila maksimalni sunek vetra pri 56,3 km/h. Glede na videno, je nevihta sprva kazala supercelične lastnosti (odklon iz smeri v desno, wall cloud), domnevno je šlo za HP (high precipitation) supercelico, ki je kasneje prešla v linearno nevihtno linijo in odpotovala v notranjost Slovenije.

Animacija radarske slike padavin (ARSO – klik na sliko za animacijo):

Pogledi na štiri faze nevihte, od iniciacije do supercelice z vidnim ‘wall cloud-om’ in RFD-jem na desni do prehoda v linijo. Zadnja slika (spodaj desno) prikazuje pogled proti severozahodu po nevihti, ko je bil v Furlaniji viden ‘shelf cloud’ nevihte severno od Goriških brd:

 

 

Panorama nevihtne linije nad Goriškimi brdi s ‘shelf cloud-om’:

Grafi iz vremenske postaje Kojsko, ki prikazujejo dogajanje ob prehodu fronte. Temperatura se je prek dneva gibala okoli 27°C, ob prehodu nevihte je padla na 20°C. Zrak je bil prek dneva zelo vlažen, relativna vlaga ni padla pod 65 %:

 

Temperatura rosišča se je cel dan gibala okoli 21°C. Obilica vlage je pomenila veliko razpoložljive energije za nastanek močnih neviht (slika levo). Na desnem grafu je viden nenaden padec tlaka ob samem prehodu hladne fronte:

 

Močan naliv je trajal med 20 minut in pol ure. Jakost naliva je presegla 200 mm/h. Maksimalni sunek ob gust fronti je znašal 56,3 km/h:

 

Padavine so po prehodu fronte hitro ponehale. V Brdih in delu Soške doline so v nevihti padle sledeče količine padavin:

25,1 mm Kojsko
24,9 mm Korada
23,9 mm Vedrijan
22,1 mm Deskle
21,0 mm Anhovo
19,4 mm Ravna pri Ligu
19,1 mm Biljana
18,0 mm Okroglo – Banjšice
17,6 mm Paljevo
16,4 mm Šlovrenc
15,8 mm Višnjevik
14,2 mm Vipolže

Še analiza količin padavin v Sloveniji (ARSO). Lepo sta vidna dva pasova padavin. Večji del južne Slovenije je ostal praktično brez kapljice:

Viri:

Začetek letošnje zime ni bil nič posebnega, temperature so bile razmeroma visoke za ta letni čas, saj se je v januarju živo srebro na Primorskem pogosto dvignilo preko 10°C. Edino, kar nam je dalo vedeti, da je pravzaprav zima, so bile jutranje slane ob precej nizkih temperaturah. Toda ob koncu januarja se je vreme korenito spremenilo. Nad severovzhodom Evrope je nastalo močno območje visokega zračnega pritiska, saj so tam izmerili tudi preko 1060 hPa. Hladen sibirski zrak se je spustil nad večji del Evrope in globoko v Sredozemlje, kjer so nastajali sredozemski cikloni, ki so prinašali obilne padavine v osrednjo Italijo in na Balkan. Tam je večinoma močno snežilo, beležili so celo rekordno visoko snežno odejo. V San Marinu in okolici je padlo od 2 do 3 metre snega, v okolici Sarajeva 170 cm, v Mostarju 80 cm, v Podgorici okoli 100 cm ter v Šibeniku 35 cm snega. Ekstremen mraz je prizadel številne države, od Švedske in Finske (-40°C), do Poljske, Ukrajine, Romunije, Bolgarije, Srbije ter celo Turčije, kjer so pogosto beležili temperature okoli -30°C. Iz teh držav so poročali tudi o smrtnih žrtvah zaradi mraza.

Pri nas je bilo v teh dneh zelo mraz. V Sloveniji smo zabeležili najhladnejšo prvo dekado meseca februarja po letu 1956. Prve ledene dni na Primorskem, ko se temperatura ni povzpela nad 0°C, smo pričeli beležiti 31. januarja, ponekod se temperatura ni več povzpela nad ledišče vse do 13. februarja. Ob vsem tem je pihala še močna burja, štirikrat zapored tudi orkanska. Povzročala je nevšečnosti širom Primorske, zabeležene je bilo precej škode v večini Primorskih občin, predvsem na strehah hiš ter v prometu in električnih vodih. Meteoalarm je kar štirikrat razglasil najvišjo, rdečo stopnjo nevarnosti pred vremenskimi pojavi, kar se doslej še ni zgodilo. Zaradi dolgotrajnega mraza so zamrznile številne reke v Sloveniji. Na Primorskem je zamrznila Soča celo med Plavami in Solkanom, kar se od leta 1985, od kar je bila dokončana HE Solkan, še ni zgodilo. Zmrznila je tudi reka Vipava in drugi manjši vodotoki.

Prvo od rdečih opozoril zaradi orkanske burje na Meteoalarmu:

Povprečne temperature na različnih merilnih postajah ARSO po Sloveniji v prvi dekadi meseca februarja (za Bilje in Portorož podatkov o temperaturah pred letom 1963 oz. 1992 ni, saj postaje takrat še niso bile postavljene):

Temperature pri nas so bile 8°C nižje od dolgoletnega povprečja. Podobno stanje velja tudi za ploskev 850 hPa. Medtem ko smo v Evropi merili temperature bistveno nižje od povprečnih, je bilo stanje obrnjeno v Arktičnem krogu, kamor so se usmerili atlantski cikloni, katerim je anticiklonalna blokada onemogočila običajno pot čez SZ Evropo. Na letališču Svalbard (78° N – Arktični ocean) so 8. februarja izmerili kar 7°C. Povprečna temperatura v teh dneh je bila okoli 0°C. Dolgoletno povprečje pa znaša -16°C! Odstopanje se lepo vidi na spodnjih kartah:

Za začetek si poglejmo sinoptične situacije, ki so vodile do nastanka orkanske burje pri nas in v Kvarnerju v posameznih primerih. V prvih treh primerih (1., 4., 7. februar) je bila situacija zelo podobna. Imeli smo močan anticiklon nad severovzhodno Evropo (1060 hPa) in ciklon v Sredozemlju (okoli 1000 hPa). Posledica je bil velik gradient zračnega tlaka prav v naših krajih. Idealni pogoji za orkansko burjo! V četrtem primeru, noči z 10. na 11. februar, se je anticiklon razširil nad severozahodno Evropo in nekoliko oslabel. Posledica tega je bila, da je glavni stržen burje pihal iz smeri SSV in ne iz VSV, kot je bilo to v prvih treh dogodkih. Taka situacija pa prinese najmočnejšo burjo na Goriško! In prav to noč je na območju Ajševice, Ozeljana in Šempasa prišlo do uničujoče orkanske burje, ki je poškodovala večino hiš, odnašala avtomobile s cest, ipd.

Sinoptični situaciji 01/02/2012 ob 12z in 04/02/2012 ob 00z:

Sinoptični situaciji 07/02/2012 ob 12z in 11/02/2012 ob 00z:

V teh dneh smo bili skupaj s kolegi iz Slovenskega meteorološkega foruma in z Markom Korošcem pogosto na terenu, kjer smo dogajanje fotografirali, snemali in merili sunke burje. Zato bo nadaljevanje tega poročila obarvano delno analitično, delno potopisno, saj dejanski primeri s terena najbolje opišejo silo narave, ki je bila v tem primeru na delu. Poročilo je urejeno kronološko, glede na dogodke po posameznih dnevih:

Na Primorskem je burja pričela pihati 28. januarja zvečer. Pričelo se je ohlajati.

29. januar: Burja se je okrepila, močno se je ohladilo predvsem v višinah. Na Koradi (812 m.n.v. – Kanalski kolovrat) smo zabeležili prvi leden dan. Nebo je bilo pretežno oblačno, v notranjosti Slovenije je rahlo snežilo. Burja je v Vipavski dolini dosegala v sunkih 130 km/h. Na Koradi smo zabeležili maksimalen sunek 102 km/h.

30. januar: Pihala je močna burja, ki je povzročila prvo škodo. V Vipavski dolini je odkrilo streho hiše ter prevrnilo kamijon, ki ni spoštoval omejitev prometa za tovorna vozila. Glede na podatke spletne strani sos112.si je v Vipavski dolini pihalo med 130 in 150 km/h. V Goriških Brdih smo beležili sunke do 70 km/h, na Koradi 88 km/h, na Krasu do 90 km/h.

31. januar: Dopoldne je bil izdan rdeči alarm za orkansko burjo na Primorskem, katero smo pričakovali v noči na 1. februar. V Vipavski dolini je čez dan pihalo do 125 km/h. Na Koradi smo izmerili novo rekordno znamko, 108 km/h. Le nekaj trenutkov po tej izmeri je vetromer cenene postaje ws2300 odpovedal, saj ni bil narejen za merjenje takih hitrosti vetra. Posledično smo žal ostali brez zelo zanimivih podatkov o vetru iz te lokacije. Dan je bil najhladnejši v januarju, v Kojskem smo imeli celo leden dan. Ponoči je snežilo na Notranjskem in delu Primorske. Okoli 1:00 zjutraj na 1. februar so posamezne snežinke naletavale tudi v Soški dolini. Burja se je zvečer pričela še krepiti!

1. februar: Prvi dan v mesecu in prva orkanska burja. Zjutraj so v Vipavski dolini merili sunke med 100 in 150 km/h, vremenska postaja na viaduktu Lozice na Rebrnicah je izmerila maksimalni sunek 171 km/h, povprečna hitrost vetra je v tem času znašala kar 85 do 90 km/h. Rekordni sunek burje smo izmerili tudi na vremenski postaji v Kojskem, kjer je anemometer pokazal 103 km/h. Zelo močno je pihalo na Koradi, po občutku so sunki dosegali 120 do 130 km/h. Dan je bil oblačen, zjutraj je v Soški dolini naletaval sneg.

2. februar: Zelo močna burja v Vipavski dolini se je nadaljevala, medtem ko je drugod nekoliko oslabela. Na viaduktu Lozice je bil zjutraj izmerjen sunek 178 km/h. Čez dan je pihalo do 150 km/h, v Selu pri Ajdovščini so izmerili sunek 156 km/h. Dva fanta iz SloMeteo foruma sta na Nanosu ročno izmerila sunek 44 m/s. Še dodatno se je ohladilo, temperature so tudi v Goriških Brdih čez dan ostajale globoko pod 0°C. Ledeni dan smo zabeležili povsod po Sloveniji.

3. februar: Zjutraj je bilo oblačno, spet je naletaval sneg. Burja se je tekom dneva krepila, orkansko moč naj bi spet dosegla v noči na 4. februar. Še dodatno se je ohladilo. Maksimalne dnevne temperature v Goriških Brdih so dosegle vsega -4,0°C. Dopoldne se je razjasnilo. Na viaduktu Lozice je najmočnejši izmerjen sunek znašal 160 km/h. V Vipavski dolini je zaradi izsušenih tal burja dvigovala zemljo, nastajali so pravi peščeni viharji. Posledica je bila izrazita veterna erozija, ki je z njiv in vinogradov odnašala kvalitetno zgornjo plast zemlje ter jo odlagala v melioracijske jarke ter bližnje vodotoke. Poškodovani so bili tudi ozimni posevki. Zaradi mraza po Evropi so začeli zmrzovati večji vodotoki, recimo Donava v Srbiji in Romuniji. V teh dneh so na polotoku Pelješcu v Dalmaciji doživeli katastrofalno žled, ki je povzročila ogromno škode:

4. februar: Ponoči in zjutraj je spet pihala orkanska burja. Na Lozicah je bil izmerjen maksimalen sunek 209 km/h! V Trstu so na uradni vremenski postaji na pomolu izmerili 151 km/h. Fantje iz SloMeteo so na Nanosu, na Pleši ročno izmerili sunke 58 m/s. Silovito je pihalo tudi v Kvarnerju, na Krškem mostu so izmerili maksimalen sunek burje 60,6 m/s. V Kojskem v Goriških Brdih je bil ponoči zabeležen sunek 101,2 km/h.  Zjutraj je na Ajševici naletaval sneg, burja pa je dvigovala zemljo visoko v zrak, tako smo lahko opazovali izjemne peščene viharje, kakršne pri nas redko vidimo. Višje v Vipavski dolini je snežilo, sneg se je oprijemal tal ter gradil manjše zamete. V Ajdovščini smo bili priča izjemnemu snežnemu metežu in hkratnemu peščenemu viharju. Rahlo je snežilo tudi v Soški dolini. Spodaj je nekaj fotografij dogajanja iz tega dne s povezavo do galerije (klik na sliko):

Video sneženja in peščenega viharja v Ajdovščini:

Po celotni površini sta zmrznili reki Soča in Vipava. Soča predvsem v svojem srednjem toku, kjer je pretok najmanjši:

5. februar: Burja je prehodno nekoliko oslabela, vendar je bil dan med najhladnejšimi. V Kojskem smo izmerili povprečno dnevno temperaturo kar -6°C, kar je najmanj v letošnjem februarju.

Video sneženja v Bosni in Hercegovini:

6. februar: Burja se je že ponoči spet okrepila. Za Primorsko je bil ponovno izdan rdeči alarm, najhuje smo pričakovali v noči na 7. februar in nato vse do 8. februarja, ko naj bi burja oslabela. Na Krasu so že ponoči merili sunke do 100 km/h. Zjutraj je na Rebrnicah in v Vipavski dolini pihalo od 130 do 160 km/h. V Trstu so popoldne namerili sunek 153 km/h, na viaduktu Lozice pa so sunki dosegali cel dan hitrosti med 130 in 170 km/h.

7. februar: Modelske napovedi so napovedovale izjemne hitrosti sunkov burje. Na območju Senja v Kvarnerju naj bi bili možni celo sunki z 272 km/h. Z ekipo iz SloMeteo foruma ter Markom Korošcem smo se odpravili na to območje, s ciljem ročne izmere nekaj ekstremnih sunkov burje. Najprej smo se ustavili na Krškem mostu, kjer nas je vodja mostu lepo sprejel in nam opisal njihovo delo in ukrepe v primeru orkanske burje. Ni pozabil tudi na nekaj zgodbic, kot je tista iz leta 1996, ko so delavci v primerih orkanske burje uporabljali za prečkanje mostu staro Lado karavan, obloženo z betonskimi bloki. Ob povratku iz Krka na celino jih je ob vstopu na most prevrnilo, Lada je naredila dva salta po zraku, ter pristala na kolesih le meter od prepada. Seveda je odveč poudarjati, da so bili v avtu štirje krepki moški. Tedaj naj bi na mostu zabeležili sunek s 240 km/h!

Direktor mostu nas je kasneje odpeljal še pod sam most, kjer smo si ogledali slan led, katerega je ustvaril morski prš, ko je burja dvigovala morsko vodo ter jo odlagala na obalo in sam most pri temperaturah pod -3°C. Debelina ledu je ponekod znašala kar 3 metre! Ob povratku v pisarno, smo izvedeli še nekaj o načinu prognoze burje na Krškem mostu ter verifikaciji izmerjenih sunkov burje.

Zaliv Povile v orkanski burji

Ta dan na Krškem mostu burja ni pihala zelo močno. Precej močnejše sunke smo zabeležili južno od Novega Vinodolskega. Najprej v vseku jadranske magistrale pri Povilah, kjer je bilo prenevarno zapustiti razmeroma varno zavetje avtomobila. Ob odpiranju avtomobilskega okna pa je pritisk v vozilu tako narastel, da so začela boleti ušesa. Povile smo zapustili in nadaljevali pot proti Senju. Tam smo si najprej ogledali slani led na pomolu, ki je dosegal približno 1 meter debeline ter nadaljevali pot na trdnjavo Nehaj nad mestom. Tam smo opravili ročne meritve burje in zabeležili maksimalen sunek vetra 57 m/s, oziroma 205,2 km/h. Video opravljanja meritev je na YouTube-u postal pravi hit, saj si ga je doslej ogledalo že več kot 70000 ljudi. Na Hrvaškem je bil objavljen na številnih internetnih portalih, z ustvarjalcem te spletne strani pa so naredili intervju tudi na radiju Rijeka. Video seveda objavljamo tudi tu, saj lepo prikazuje učinke sunkov preko 200 km/h na človeka:

Ob povratku v Slovenijo smo imeli priložnost opazovati izjemno fensko jasnino, skozi katero se pretaka burjin stržen ter burjin zid na hribih Velebita in Gorskega Kotarja. Podobne prizore smo kasneje opazovali tudi v Vipavski dolini, kjer smo najprej zavili na viadukt Lozice, da je Marko Korošec pobral podatke z vremenske postaje. Burja je v sunkih pihala do 187 km/h. Po zraku je letelo tudi kamenje. Kolega Jaka Ortar iz SloMeteo foruma se je na cesti nad viaduktom opogumil in stopil iz zavetja. Pri tem je dolgoletnim izkušnjam navkljub nekoliko podcenil situacijo, saj ga je nenadni sunek burje dvignil s tal in ga odnesel po zraku kar 12 metrov daleč! Na srečo se mu je uspelo ustaviti na ograji nad viaduktom in si je poškodoval le ramo, sicer ga najbrž ne bi videli več. To samo kaže, kako nevarno je tako početje in kako malo je potrebno, da pride do tragedije. Le nekaj dni pozneje smo namreč na YouTube-u gledali video dveh mulcev, ki sta se na Nanosu pripela na ograjo antenskega stolpa. Prav gotovo je šlo za povsem neizkušene osebke, saj so se postavili na najnevarnejšo točko na Nanosu, kamor niti najizkušenejši merilci nikoli ne gredo. Ena napaka in vse skupaj bi se končalo tragično! Zato apeliram na vse, ki se v prihodnje nameravajo spuščati v take stvari, naj tega ne počnejo, če pa že morajo, naj tako kot izkušeni chaserji na zgornjem videu, to počnejo primerno opremljeni ter naj polagoma stopnjujejo sunke burje, od 150 km/h dalje. Preden človek stopi na 200 km/h+, mora že imeti za sabo določeno kilometrino v takih razmerah!

8., 9. februar: V teh dneh je burja oslabela, dnevne temperature po nižinah Primorske so se dvignile nad 0°C, 9. februarja smo imeli maksimalne dnevne temperature celo do 5°C. Ta dan se je nad nič povzpelo celo na Koradi. Medtem so na Banjški planoti še naprej beležili ledene dneve. Zelo nizke temperature so v teh dneh beležili po celinski Sloveniji in na Balkanu. Najnižje zabeležene temperature si lahko ogledate na spodnji sliki:

Ta dan so iz Kvarnerja prihajala številna poročila o posledicah burje. Nekaj ledenih utrinkov iz Bakarca in Baške na otoku Krku in iz občine Kolan na otoku Pagu, kjer je burja iz morja na kopno metala ribe ter v sol odela večji del otoka, si lahko ogledate na spodnjih povezavah:

10. februar: V noči na 10. februar je temperatura v višinah ponovno pričela padati. Burja se je ponoči okrepila. V Kojskem smo celo zabeležili sunek 101,4 km/h. Čez dan, predvsem popoldne se je burja močno krepila. Sunki v Ajdovščini so dosegali 130 km/h, v Trstu tudi 150 km/h. Čez dan so v Kvarnerju zaprli jadransko magistralo od Novega Vinodolskega naprej, zaprt je bil tudi Krški most, kjer so sunki dosegali 189 km/h. Pravi vihar se je lotil predvsem Goriške. Po pripovedovanju Marka Korošca so bili peščeni viharji na Ajševici neverjetni. Video upajmo da sledi v kratkem.

11. februar: V noči na 11. februar je orkanska burja na Goriškem dosegla svoj maksimum. Najhuje je bilo med 0:00 in 4:00 zjutraj na območju Ajševice, Ozeljana in Šempasa. Veter je poškodoval številne strehe, trgal opozorilne table za prehode za pešce, v Vitovljah je odneslo celo zgornje nadstropje montažne hiše. Na Ajševici je s ceste odneslo dve osebni vozili! Nekaj, kar se doslej še ni zgodilo! Kdo ve, kakšno grozo so doživljali ljudje v tistih avtomobilih, ko so se nenadoma znašli v jarku na strehi, sredi popoldne teme ter besnečega orkana. Zvok na Ajševici je bil po pričanju očividcev s civilne zaščite neverjetno srhljiv. Ker so fantje omenjali, da so posneli tudi video, ga bomo v naslednjih dneh poizkusili dobiti. Z njiv je odneslo ogromne količine zemlje in jih odložilo v melioracijske jarke ter potoke. Pokrajina se je na temu območju spremenila v pravo pravcato puščavo. Anemometer na Ajševici naj bi ponoči nameril sunke s 150 km/h, a so hitrosti vetra na izpostavljenih mestih glede na škodo zagotovo presegale 200 km/h. Neka amaterska postaja v Ozeljanu je izmerila celo sunek  242 km/h, a smo po kasnejšem preverjanju ugotovili, da temu podatku ne gre verjeti, saj je šlo za ceneno postajo, vredno 50 € iz Interspara, katera je za povrhu postavljena v zavetju hiše, proč od direktnih sunkov burje. Prav gotovo gre v tem primeru za napako senzorja.

Potem ko je ponoči dva avtomobila zabrisalo s ceste, so pristojni takoj ukrepali in zaprli cestne odseke Selo – Ajdovščina, Tri hiše – Volčja Draga ter Tri hiše – Ajševica. Zaprta je bila tudi hitra cesta med Novo Gorico in Razdrtim. Na Hrvaškem so zaprli Reško obvoznico ter Paški in Krški most. Ceste so ponovno odprli šele 11. februarja zjutraj, vendar so bile te sprva še v precej slabem stanju. Na Ajševici so nastali preko ceste mnogi zameti zemlje, v Ozeljanu kosi strešne kritine in žlebovi. Pristojne službe so ceste hitro očistile, tamkajšnji prebivalci in civilna zaščita pa so imeli še ogromno dela z zasilno sanacijo streh. Družino iz podrte montažne hiše so že ponoči preselili v hotel.

Fotografija porušene hiše v Vitovljah (Foto: Ervin Čurlič, Vir: Radio Robin)

Kolikor je uradno znano, so bile to noč namerjene naslednje hitrosti sunkov vetra… DARS je na postajah na hitri cesti po Vipavski dolini meril sunke med 130 in 180 km/h, en sunek je dosegel 183 km/h. V Trstu so na pomolih izmerili 184 km/h. Na Krasu so v Žirjah izmerili 136,1 km/h, v parku Škocjanske jame pa 126 km/h. Močni sunki so se pojavljali tudi v Goriških Brdih in v Soški dolini. Postaja v Biljani je izmerila sunek 107 km/h, postaja na Gorenjem Polju (Anhovo) pa 103 km/h.

Območje med Ajševico in Šempasom se je zjutraj sprva znašlo v rotorju, zato je burja pihala z vseh koncev neba in na njivah ustvarjala številne zračne vrtince, ki so bili zaradi dvigajoče se zemlje lepo vidni. Opazili in posneli smo manjše vrtince, ki so potovali celo v smeri od jugozahoda proti severovzhodu in večje vrtince z 20 do 30 m premera. Nekateri so nastali vsega 200 m proč od nas. Tri večje vrtince, ki smo jih zabeležili, si lahko ogledate na spodnjih videih. Kasneje, ko je burja spet potegnila s sunki preko 100 km/h se je ples vrtincev končal, vrnili so se peščeni viharji. Poleg tega je pričelo tudi snežiti.

Vrtinec števika 1:

Vrtinec številka 2:

Vrtinec številka 3:

Kaj se zgodi, ko človeka nepripravljenega ujame sunek burje na prostem, pa si lahko ogledate na sledečem videu:

12. februar: Še je vztrajala močna burja, ki pa je nismo več spremljali. Z Markom Korošcem sva se ta dan odločila, da obiščeva italijansko pokrajino Emilio Romagno, od koder so prihajala poročila o snežni odeji, debeli preko dveh metrov. Glede na to, da človek nima pogosto proložnosti videti take količine snega na nadmorskih višinah med 0 in 700 metri ter 0 do 20 km zračne razdalje od obale jadranskega morja, odločitev za odhod sploh ni bila težka.

Ves čas, ko smo imeli pri nas burjo, so se v osrednji Italiji ter na Balkanu soočali s cikloni in obilnim sneženjem. Skoraj neprestano je snežilo od 1. februarja, do 12. februarja. Sneg se je začel nekje južno od Ravenne. Na obali v kraju Cervia, ga je bilo na tleh okoli 55 cm. Le nekaj kilometrov JZ je snežna odeja hitro presegla 1 meter. V kraju Roncofreddo (239 m.n.v.), kjer smo prespali, ga je bilo že 1,7 metra. Z najvišjo snežno odejo smo se ta dan srečali v kraju Pennabilli (500 – 700 m.n.v.), ki je dosegala 2 do 2,5 metra. Po pričevanju domačina, ga je zapadlo preko 3 metre, a je bil efekt sesedanja že opazen. Zanimivi so bili prizori trajnih nasadov oljk, breskev in vinske trte. Rastline so bile praktično popolnoma prekrite s snegom, le vrhovi krošenj so še gledali ven. Prizori v žepni državici San Marino so bili neopisljivi. Ozke srednjeveške uličice so bile popolnoma zasute s snegom, v katerega so ljudje naredili potke, dovolj široke za enega človeka hkrati. Te poti so domačini uporabljali za zimske radosti, kakršnih zlepa ne bodo pozabili. Srečal si namreč vse, od sankačev, smučarjev, bordarjev… Mladina je z bordi celo skakala preko mestnega obzidja v mehak sneg spodaj. Kakih 3 metre višine sicer ni dosti, a vseeno je izgledalo precej noro. Mnoge prizore iz ulic San Marina in okolice si lahko ogledate na spodnjih fotografijah in v galeriji (kliknite na sliko):

Ne pozabimo povedati, da so se z zelo obilnimi snežnimi odejami srečevali tudi drugod po Evropi, recimo v Bosni, Romuniji ter malo izven uradne Evrope, v Anatoliji (Turčija). Več o tamkajšnjem dogajanju najdete na spodnjih povezavah:

Mraz je dokončno popustil 14. februarja, ko se je čez dan že lepo segrelo. Za jutranje ure je Meteoalarm še opozarjal na zelo nizke temperature, ko so recimo na Babnem polju izmerili -22°C. Podobno nizke temperature so bile zabeležene tudi drugod v zatišnih legah. Ob sončnem vzhodu sva z Markom Korošcem še enkrat obiskala pomole v Senju, ki so se kazali v surrealistični ledeni podobi. Ledu se je nabralo preko 2 metra, sicer pa slike govorijo svoje (kliknite na sliko, da pridete v galerijo). Domačini so nama povedali, da so take prizore na pomolu videli zadnjič leta 1956. Zanimiva je bila tudi obala Jadrana, ki je bila odeta v belino ledu:

16. februarja je bil čas za končen poračun razdejanja v Vipavski dolini. Ogledali smo si razdejanje na poljih na Ajševici. Odneslo je ogromne količine najboljše zemlje iz pravkar preoranih njiv, ozimna žita so praktično uničena in bo najbrž potrebna ponovna, direktna setev, ali setev z minimalno obdelavo tal. V zvezi z ukrepi je Kmetijski zavod Nova Gorica že objavil NASVETE! Zemljo iz melioracijskih jarkov in potokov na tem območju so že odstranili, kmetje si jo lahko odpeljejo nazaj na svoje njive.

Najbolj človeka presune izgled pokrajine, ki na las spominja na puščavo. Konec koncev vemo, da je proces nastanka puščave prav tak, torej dolgotrajna suša (od novega leta naprej le dobrih 40 mm padavin) in močni vetrovi. Nekaj fotografij te puščavske pokrajine je spodaj, več jih dobite v galeriji, če kliknete na slike.

Po opažanjih, so jo najbolje odnesle njive, ki so jih kmetje preko zime pustili počivati, torej nezorane, z rastlinskimi ostanki, predvsem strnišči. Na takih površinah do vetrne erozije ni prišlo. Drugo nerazumljivo dejanje je gotovo posekanje rastlinskih pregrad na Ajševici v nedavni preteklosti. Te pregrade so bile davno nazaj zasajene z namenom blaženja sunkov burje in s tem vetrne erozije. Ko so jih pristojne službe posekale (iz meni neznanega razloga), jih niso nadomestile z novimi rastlinami. To je gotovo prispevalo k okrepljenemu učinku vetrne erozije! Glede na pogosto ponavljajoče se orkanske burje v zadnjih letih, bi veljalo razmisliti tudi o prilagojenem načinu kmetovanja na tem območju. Danes obstajajo številne alternativne obdelave tal, pri katerih se opušča oranje in na površini njiv ostaja več rastlinskih ostankov, ki zmanjšujejo erozijo. Mogoče bi bil primeren celo sistem direktne setve. A vendarle, ta vprašanja pustimo poljedeljski stroki na tem območju.

Povejmo še par besed o sneženju 20. februarja. V noči na 20. nas je namreč od severozahoda prešla hladna fronta in znižala snežno mejo do nižin. No, ne povsod, na severno Primorskem je ta ob burji ostala na približno 500 m.n.v. Zapadlo je tudi preko 30 cm snega, ki pa ga je močno sonce v naslednjih dneh hitro pobralo. V Goriških Brdih je padlo do 25 mm, v Soški dolini okoli 18 mm dežja. Na Nanosu smo imeli 21. februarja priložnost opazovati neverjeten sončni zahod. Preko vrha Pleše se je pretakala burja in z njo orografska oblačnost. Ko je sonce ob sončnem zahodu posijalo skozi to meglo, so nastale neverjetne barve, katere vidite na spodnjih fotografijah ter v galeriji (klik na slike):

Viri:

Žal ni časa, da bi bolj obširno pisali o dogajanju na Primorskem te dni, saj smo preprosto stalno na terenu. Celotnemu hladnemu obdobju, orkanskim burjam in ekstremnemu snegu v San Marinu (170 – 190 cm ga je in še vedno sneži!), se bomo podrobneje posvetili, ko bo vsega konec. Zaenkrat pa prilagamo samo video vrtinca ‘Dust devil’, ki smo ga posneli v Ajševici 11/02/2012 dopoldne. Poleg tega na videu, smo posneli še dva druga velika vrtinca ter številne manjše.

Močna burja je ponoči tudi podrla montažno hišo v Šempasu ter v Ajševici odnesla dva avtomobila s ceste. Nastalo je tudi veliko škode na strehah hiš. Ob vsem tem pa je prišlo še do katastrofalne vetrne erozije na njivah. Pokrajina še najbolj spominja na puščavo. Prilagamo fotografijo hiše, ostalo sledi kasneje:


Vir fotografije: Radio Robin

Za konec prilagamo še video, ki je bil posnet na trdnjavi ‘Nehaj’ v Senju 07/02/2012. Skupaj s kolegi iz SloMeteo foruma ter Markom Korošcem (WeatherPhotos.net) smo namerili sunke do 57 m/s (205 km/h)! Več o tem burja chase-u bo objavljeno prav tako v naslednjih dneh. Nekaj fotografij pa si že lahko ogledate v Galeriji!

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin