Tag: foto

Obdobja vro─Źega vremena leto┼ínje poletje pogosto pretrgajo hladne fronte, ki prinesejo prepotrebno osve┼żitev in skrbijo za primerno namo─Źenost tal. V nasprotju z Dolenjsko, kjer su┼ía letos mo─Źno pritiska, smo v Gori┼íkih brdih povpre─Źno namo─Źeni. Dolgoletno povpre─Źje (1978 – 2005) na vremenski opazovalnici Vedrijan (ARSO) od za─Źetka leta do konca julija zna┼ía 838 mm. Vremenska postaja Kojsko ima v obdobju 2011 – 2016 do konca julija povpre─Źje 856 mm. V leto┼ínjem letu je padlo do 11.7. ┼że 807 mm padavin:

11. julija je Slovenijo od severozahoda dosegla nova vremenska fronta z vi┼íinskim jedrom hladnega zraka. Pred fronto je prek Furlanije pihal jugovzhodnik, ki je prina┼íal vlago iznad severnega Jadrana. Videmska 12z sonda┼ża je kazala 1800 J/kg CAPE-a, vrednost je bila proti ve─Źeru in tik pred fronto lokalno ┼íe veliko vi┼íja. Jugovzhodnik pri tleh je vi┼íje povijal v mo─Źan zahodnik do okoli 50 vozlov. V plasti 0-6 km smo imeli okoli 20 m/s DLS-ja, kar je predstavljalo ugodno okolje za razvoj mo─Źnih neviht.

Karte vetrov, geopotencialov in temperatur na 500 hPa, ki prikazujejo polo┼żaj fronte:

 

Vertikalna sonda┼ża iz Vidma ob 12z. Kot je iz sonda┼że razvidno, je bila atmosfera dokaj vla┼żna z le eno bolj suho plastjo na okoli 600 hPa. Posledi─Źno je bila nevarnost mo─Źnej┼íih sunkov vetra in debelej┼íe to─Źe ob nevihtah manj┼ía:

Preko dneva so se mo─Źne superceli─Źne nevihte z debelo to─Źo pojavljale predvsem na ┼átajerskem, mo─Źnej┼íi nalivi pa so se obnavljali v zgornjem Poso─Źju. Najve─Ź padavin so zabele┼żile postaje na obmo─Źju Sedla v ┼żlebeh (Sella Nevea) v Kaninskem pogorju, in sicer 135,4 mm ter Korit (Coritis – Rezija), kjer je padlo 95 mm de┼żja.

Razporeditev padavin v Furlaniji in zahodni Sloveniji:

Pozno popoldne je Bene─Źijo od zahoda dosegel ob┼íiren MCS, glavnina katerega je preko severnega Jadrana v ve─Źernih urah dosegla ju┼żno Istro ter Kvarner. Na severnem delu MCS-ja je ena mo─Źnej┼ía nevihta potovala ob jugovzhodni obali Bene─Źije, a je oslabela. Nova mo─Źna nevihta je nastala ju┼żno od Vidma in ┼że v kakih 20 minutah dosegla Gori┼íka brda. Nevihto so spremljali predvsem mo─Źni nalivi ter zmeren nevihtni pi┼í. Vremenska postaja v Kojskem je zabele┼żila maksimalni sunek vetra pri 56,3 km/h. Glede na videno, je nevihta sprva kazala superceli─Źne lastnosti (odklon iz smeri v desno, wall cloud), domnevno je ┼ílo za HP (high precipitation) supercelico, ki je kasneje pre┼íla v linearno nevihtno linijo in odpotovala v notranjost Slovenije.

Animacija radarske slike padavin (ARSO – klik na sliko za animacijo):

Pogledi na ┼ítiri faze nevihte, od iniciacije do supercelice z vidnim ‘wall cloud-om’ in RFD-jem na desni do prehoda v linijo. Zadnja slika (spodaj desno) prikazuje pogled proti severozahodu po nevihti, ko je bil v Furlaniji viden ‘shelf cloud’ nevihte severno od Gori┼íkih brd:

 

 

Panorama nevihtne linije nad Gori┼íkimi brdi s ‘shelf cloud-om’:

Grafi iz vremenske postaje Kojsko, ki prikazujejo dogajanje ob prehodu fronte. Temperatura se je prek dneva gibala okoli 27┬░C, ob prehodu nevihte je padla na 20┬░C. Zrak je bil prek dneva zelo vla┼żen, relativna vlaga ni padla pod 65 %:

 

Temperatura rosi┼í─Źa se je cel dan gibala okoli 21┬░C. Obilica vlage je pomenila veliko razpolo┼żljive energije za nastanek mo─Źnih neviht (slika levo). Na desnem grafu je viden nenaden padec tlaka ob samem prehodu hladne fronte:

 

Mo─Źan naliv je trajal med 20 minut in pol ure. Jakost naliva je presegla 200 mm/h. Maksimalni sunek ob gust fronti je zna┼íal 56,3 km/h:

 

Padavine so po prehodu fronte hitro ponehale. V Brdih in delu So┼íke doline so v nevihti padle slede─Źe koli─Źine padavin:

25,1 mm Kojsko
24,9 mm Korada
23,9 mm Vedrijan
22,1 mm Deskle
21,0 mm Anhovo
19,4 mm Ravna pri Ligu
19,1 mm Biljana
18,0 mm Okroglo – Banj┼íice
17,6 mm Paljevo
16,4 mm Šlovrenc
15,8 mm Višnjevik
14,2 mm Vipol┼że

┼áe analiza koli─Źin padavin v Sloveniji (ARSO). Lepo sta vidna dva pasova padavin. Ve─Źji del ju┼żne Slovenije je ostal prakti─Źno brez kapljice:

Viri:

Za─Źetek leto┼ínje zime ni bil ni─Ź posebnega, temperature so bile razmeroma visoke za ta letni ─Źas, saj se je v januarju ┼żivo srebro na Primorskem pogosto dvignilo preko 10┬░C. Edino, kar nam je dalo vedeti, da je pravzaprav zima, so bile jutranje slane ob precej nizkih temperaturah. Toda ob koncu januarja se je vreme korenito spremenilo. Nad severovzhodom Evrope je nastalo mo─Źno obmo─Źje visokega zra─Źnega pritiska, saj so tam izmerili tudi preko 1060 hPa. Hladen sibirski zrak se je spustil nad ve─Źji del Evrope in globoko v Sredozemlje, kjer so nastajali sredozemski cikloni, ki so prina┼íali obilne padavine v osrednjo Italijo in na Balkan. Tam je ve─Źinoma mo─Źno sne┼żilo, bele┼żili so celo rekordno visoko sne┼żno odejo. V San Marinu in okolici je padlo od 2 do 3 metre snega, v okolici Sarajeva 170 cm, v Mostarju 80 cm, v Podgorici okoli 100 cm ter v ┼áibeniku 35 cm snega. Ekstremen mraz je prizadel ┼ítevilne dr┼żave, od ┼ávedske in Finske (-40┬░C), do Poljske, Ukrajine, Romunije, Bolgarije, Srbije ter celo Tur─Źije, kjer so pogosto bele┼żili temperature okoli -30┬░C. Iz teh dr┼żav so poro─Źali tudi o smrtnih ┼żrtvah zaradi mraza.

Pri nas je bilo v teh dneh zelo mraz. V Sloveniji smo zabele┼żili najhladnej┼ío prvo dekado meseca februarja po letu 1956. Prve ledene dni na Primorskem, ko se temperatura ni povzpela nad 0┬░C, smo pri─Źeli bele┼żiti 31. januarja, ponekod se temperatura ni ve─Ź povzpela nad ledi┼í─Źe vse do 13. februarja. Ob vsem tem je pihala ┼íe mo─Źna burja, ┼ítirikrat zapored tudi orkanska. Povzro─Źala je nev┼íe─Źnosti ┼íirom Primorske, zabele┼żene je bilo precej ┼íkode v ve─Źini Primorskih ob─Źin, predvsem na strehah hi┼í ter v prometu in elektri─Źnih vodih. Meteoalarm je kar ┼ítirikrat razglasil najvi┼íjo, rde─Źo stopnjo nevarnosti pred vremenskimi pojavi, kar se doslej ┼íe ni zgodilo. Zaradi dolgotrajnega mraza so zamrznile ┼ítevilne reke v Sloveniji. Na Primorskem je zamrznila So─Źa celo med Plavami in Solkanom, kar se od leta 1985, od kar je bila dokon─Źana HE Solkan, ┼íe ni zgodilo. Zmrznila je tudi reka Vipava in drugi manj┼íi vodotoki.

Prvo od rde─Źih opozoril zaradi orkanske burje na Meteoalarmu:

Povpre─Źne temperature na razli─Źnih merilnih postajah ARSO po Sloveniji v prvi dekadi meseca februarja (za Bilje in Portoro┼ż podatkov o temperaturah pred letom 1963 oz. 1992 ni, saj postaje takrat ┼íe niso bile postavljene):

Temperature pri nas so bile 8┬░C ni┼żje od dolgoletnega povpre─Źja. Podobno stanje velja tudi za ploskev 850 hPa. Medtem ko smo v Evropi merili temperature bistveno ni┼żje od povpre─Źnih, je bilo stanje obrnjeno v Arkti─Źnem krogu, kamor so se usmerili atlantski cikloni, katerim je anticiklonalna blokada onemogo─Źila obi─Źajno pot ─Źez SZ Evropo. Na letali┼í─Źu Svalbard (78┬░ N – Arkti─Źni ocean) so 8. februarja izmerili kar 7┬░C. Povpre─Źna temperatura v teh dneh je bila okoli 0┬░C. Dolgoletno povpre─Źje pa zna┼ía -16┬░C! Odstopanje se lepo vidi na spodnjih kartah:

Za za─Źetek si poglejmo sinopti─Źne situacije, ki so vodile do nastanka orkanske burje pri nas in v Kvarnerju v posameznih primerih. V prvih treh primerih (1., 4., 7. februar) je bila situacija zelo podobna. Imeli smo mo─Źan anticiklon nad severovzhodno Evropo (1060 hPa) in ciklon v Sredozemlju (okoli 1000 hPa). Posledica je bil velik gradient zra─Źnega tlaka prav v na┼íih krajih. Idealni pogoji za orkansko burjo! V ─Źetrtem primeru, no─Źi z 10. na 11. februar, se je anticiklon raz┼íiril nad severozahodno Evropo in nekoliko oslabel. Posledica tega je bila, da je glavni str┼żen burje pihal iz smeri SSV in ne iz VSV, kot je bilo to v prvih treh dogodkih. Taka situacija pa prinese najmo─Źnej┼ío burjo na Gori┼íko! In prav to no─Ź je na obmo─Źju Aj┼íevice, Ozeljana in ┼áempasa pri┼ílo do uni─Źujo─Źe orkanske burje, ki je po┼íkodovala ve─Źino hi┼í, odna┼íala avtomobile s cest, ipd.

Sinopti─Źni situaciji 01/02/2012 ob 12z in 04/02/2012 ob 00z:

Sinopti─Źni situaciji 07/02/2012 ob 12z in 11/02/2012 ob 00z:

V teh dneh smo bili skupaj s kolegi iz Slovenskega meteorolo┼íkega foruma in z Markom Koro┼ícem pogosto na terenu, kjer smo dogajanje fotografirali, snemali in merili sunke burje. Zato bo nadaljevanje tega poro─Źila obarvano delno analiti─Źno, delno potopisno, saj dejanski primeri s terena najbolje opi┼íejo silo narave, ki je bila v tem primeru na delu. Poro─Źilo je urejeno kronolo┼íko, glede na dogodke po posameznih dnevih:

Na Primorskem je burja pri─Źela pihati 28. januarja zve─Źer. Pri─Źelo se je ohlajati.

29. januar: Burja se je okrepila, mo─Źno se je ohladilo predvsem v vi┼íinah. Na Koradi (812 m.n.v. – Kanalski kolovrat) smo zabele┼żili prvi leden dan. Nebo je bilo prete┼żno obla─Źno, v notranjosti Slovenije je rahlo sne┼żilo. Burja je v Vipavski dolini dosegala v sunkih 130 km/h. Na Koradi smo zabele┼żili maksimalen sunek 102 km/h.

30. januar: Pihala je mo─Źna burja, ki je povzro─Źila prvo ┼íkodo. V Vipavski dolini je odkrilo streho hi┼íe ter prevrnilo kamijon, ki ni spo┼ítoval omejitev prometa za tovorna vozila. Glede na podatke spletne strani sos112.si je v Vipavski dolini pihalo med 130 in 150 km/h. V Gori┼íkih Brdih smo bele┼żili sunke do 70 km/h, na Koradi 88 km/h, na Krasu do 90 km/h.

31. januar: Dopoldne je bil izdan rde─Źi alarm za orkansko burjo na Primorskem, katero smo pri─Źakovali v no─Źi na 1. februar. V Vipavski dolini je ─Źez dan pihalo do 125 km/h. Na Koradi smo izmerili novo rekordno znamko, 108 km/h. Le nekaj trenutkov po tej izmeri je vetromer cenene postaje ws2300 odpovedal, saj ni bil narejen za merjenje takih hitrosti vetra. Posledi─Źno smo ┼żal ostali brez zelo zanimivih podatkov o vetru iz te lokacije. Dan je bil najhladnej┼íi v januarju, v Kojskem smo imeli celo leden dan. Pono─Źi je sne┼żilo na Notranjskem in delu Primorske. Okoli 1:00 zjutraj na 1. februar so posamezne sne┼żinke naletavale tudi v So┼íki dolini. Burja se je zve─Źer pri─Źela ┼íe krepiti!

1. februar: Prvi dan v mesecu in prva orkanska burja. Zjutraj so v Vipavski dolini merili sunke med 100 in 150 km/h, vremenska postaja na viaduktu Lozice na Rebrnicah je izmerila maksimalni sunek 171 km/h, povpre─Źna hitrost vetra je v tem ─Źasu zna┼íala kar 85 do 90 km/h. Rekordni sunek burje smo izmerili tudi na vremenski postaji v Kojskem, kjer je anemometer pokazal 103 km/h. Zelo mo─Źno je pihalo na Koradi, po ob─Źutku so sunki dosegali 120 do 130 km/h. Dan je bil obla─Źen, zjutraj je v So┼íki dolini naletaval sneg.

2. februar: Zelo mo─Źna burja v Vipavski dolini se je nadaljevala, medtem ko je drugod nekoliko oslabela. Na viaduktu Lozice je bil zjutraj izmerjen sunek 178 km/h. ─îez dan je pihalo do 150 km/h, v Selu pri Ajdov┼í─Źini so izmerili sunek 156 km/h. Dva fanta iz SloMeteo foruma sta na Nanosu ro─Źno izmerila sunek 44 m/s. ┼áe dodatno se je ohladilo, temperature so tudi v Gori┼íkih Brdih ─Źez dan ostajale globoko pod 0┬░C. Ledeni dan smo zabele┼żili povsod po Sloveniji.

3. februar: Zjutraj je bilo obla─Źno, spet je naletaval sneg. Burja se je tekom dneva krepila, orkansko mo─Ź naj bi spet dosegla v no─Źi na 4. februar. ┼áe dodatno se je ohladilo. Maksimalne dnevne temperature v Gori┼íkih Brdih so dosegle vsega -4,0┬░C. Dopoldne se je razjasnilo. Na viaduktu Lozice je najmo─Źnej┼íi izmerjen sunek zna┼íal 160 km/h. V Vipavski dolini je zaradi izsu┼íenih tal burja dvigovala zemljo, nastajali so pravi pe┼í─Źeni viharji. Posledica je bila izrazita veterna erozija, ki je z njiv in vinogradov odna┼íala kvalitetno zgornjo plast zemlje ter jo odlagala v melioracijske jarke ter bli┼żnje vodotoke. Po┼íkodovani so bili tudi ozimni posevki. Zaradi mraza po Evropi so za─Źeli zmrzovati ve─Źji vodotoki, recimo Donava v Srbiji in Romuniji. V teh dneh so na polotoku Pelje┼ícu v Dalmaciji do┼żiveli katastrofalno ┼żled, ki je povzro─Źila ogromno ┼íkode:

4. februar: Pono─Źi in zjutraj je spet pihala orkanska burja. Na Lozicah je bil izmerjen maksimalen sunek 209 km/h! V Trstu so na uradni vremenski postaji na pomolu izmerili 151 km/h. Fantje iz SloMeteo so na Nanosu, na Ple┼íi ro─Źno izmerili sunke 58 m/s. Silovito je pihalo tudi v Kvarnerju, na Kr┼íkem mostu so izmerili maksimalen sunek burje 60,6 m/s. V Kojskem v Gori┼íkih Brdih je bil pono─Źi zabele┼żen sunek 101,2 km/h.┬á Zjutraj je na Aj┼íevici naletaval sneg, burja pa je dvigovala zemljo visoko v zrak, tako smo lahko opazovali izjemne pe┼í─Źene viharje, kakr┼íne pri nas redko vidimo. Vi┼íje v Vipavski dolini je sne┼żilo, sneg se je oprijemal tal ter gradil manj┼íe zamete. V Ajdov┼í─Źini smo bili pri─Źa izjemnemu sne┼żnemu mete┼żu in hkratnemu pe┼í─Źenemu viharju. Rahlo je sne┼żilo tudi v So┼íki dolini. Spodaj je nekaj fotografij dogajanja iz tega dne s povezavo do galerije (klik na sliko):

Video sne┼żenja in pe┼í─Źenega viharja v Ajdov┼í─Źini:

Po celotni povr┼íini sta zmrznili reki So─Źa in Vipava. So─Źa predvsem v svojem srednjem toku, kjer je pretok najmanj┼íi:

5. februar: Burja je prehodno nekoliko oslabela, vendar je bil dan med najhladnej┼íimi. V Kojskem smo izmerili povpre─Źno dnevno temperaturo kar -6┬░C, kar je najmanj v leto┼ínjem februarju.

Video sne┼żenja v Bosni in Hercegovini:

6. februar: Burja se je ┼że pono─Źi spet okrepila. Za Primorsko je bil ponovno izdan rde─Źi alarm, najhuje smo pri─Źakovali v no─Źi na 7. februar in nato vse do 8. februarja, ko naj bi burja oslabela. Na Krasu so ┼że pono─Źi merili sunke do 100 km/h. Zjutraj je na Rebrnicah in v Vipavski dolini pihalo od 130 do 160 km/h. V Trstu so popoldne namerili sunek 153 km/h, na viaduktu Lozice pa so sunki dosegali cel dan hitrosti med 130 in 170 km/h.

7. februar: Modelske napovedi so napovedovale izjemne hitrosti sunkov burje. Na obmo─Źju Senja v Kvarnerju naj bi bili mo┼żni celo sunki z 272 km/h. Z ekipo iz SloMeteo foruma ter Markom Koro┼ícem smo se odpravili na to obmo─Źje, s ciljem ro─Źne izmere nekaj ekstremnih sunkov burje. Najprej smo se ustavili na Kr┼íkem mostu, kjer nas je vodja mostu lepo sprejel in nam opisal njihovo delo in ukrepe v primeru orkanske burje. Ni pozabil tudi na nekaj zgodbic, kot je tista iz leta 1996, ko so delavci v primerih orkanske burje uporabljali za pre─Źkanje mostu staro Lado karavan, oblo┼żeno z betonskimi bloki. Ob povratku iz Krka na celino jih je ob vstopu na most prevrnilo, Lada je naredila dva salta po zraku, ter pristala na kolesih le meter od prepada. Seveda je odve─Ź poudarjati, da so bili v avtu ┼ítirje krepki mo┼íki. Tedaj naj bi na mostu zabele┼żili sunek s 240 km/h!

Direktor mostu nas je kasneje odpeljal ┼íe pod sam most, kjer smo si ogledali slan led, katerega je ustvaril morski pr┼í, ko je burja dvigovala morsko vodo ter jo odlagala na obalo in sam most pri temperaturah pod -3┬░C. Debelina ledu je ponekod zna┼íala kar 3 metre! Ob povratku v pisarno, smo izvedeli ┼íe nekaj o na─Źinu prognoze burje na Kr┼íkem mostu ter verifikaciji izmerjenih sunkov burje.

Zaliv Povile v orkanski burji

Ta dan na Kr┼íkem mostu burja ni pihala zelo mo─Źno. Precej mo─Źnej┼íe sunke smo zabele┼żili ju┼żno od Novega Vinodolskega. Najprej v vseku jadranske magistrale pri Povilah, kjer je bilo prenevarno zapustiti razmeroma varno zavetje avtomobila. Ob odpiranju avtomobilskega okna pa je pritisk v vozilu tako narastel, da so za─Źela boleti u┼íesa. Povile smo zapustili in nadaljevali pot proti Senju. Tam smo si najprej ogledali slani led na pomolu, ki je dosegal pribli┼żno 1 meter debeline ter nadaljevali pot na trdnjavo Nehaj nad mestom. Tam smo opravili ro─Źne meritve burje in zabele┼żili maksimalen sunek vetra 57 m/s, oziroma 205,2 km/h. Video opravljanja meritev je na YouTube-u postal pravi hit, saj si ga je doslej ogledalo ┼że ve─Ź kot 70000 ljudi. Na Hrva┼íkem je bil objavljen na ┼ítevilnih internetnih portalih, z ustvarjalcem te spletne strani pa so naredili intervju tudi na radiju Rijeka. Video seveda objavljamo tudi tu, saj lepo prikazuje u─Źinke sunkov preko 200 km/h na ─Źloveka:

Ob povratku v Slovenijo smo imeli prilo┼żnost opazovati izjemno fensko jasnino, skozi katero se pretaka burjin str┼żen ter burjin zid na hribih Velebita in Gorskega Kotarja. Podobne prizore smo kasneje opazovali tudi v Vipavski dolini, kjer smo najprej zavili na viadukt Lozice, da je Marko Koro┼íec pobral podatke z vremenske postaje. Burja je v sunkih pihala do 187 km/h. Po zraku je letelo tudi kamenje. Kolega Jaka Ortar iz SloMeteo foruma se je na cesti nad viaduktom opogumil in stopil iz zavetja. Pri tem je dolgoletnim izku┼ínjam navkljub nekoliko podcenil situacijo, saj ga je nenadni sunek burje dvignil s tal in ga odnesel po zraku kar 12 metrov dale─Ź! Na sre─Źo se mu je uspelo ustaviti na ograji nad viaduktom in si je po┼íkodoval le ramo, sicer ga najbr┼ż ne bi videli ve─Ź. To samo ka┼że, kako nevarno je tako po─Źetje in kako malo je potrebno, da pride do tragedije. Le nekaj dni pozneje smo namre─Ź na YouTube-u gledali video dveh mulcev, ki sta se na Nanosu pripela na ograjo antenskega stolpa. Prav gotovo je ┼ílo za povsem neizku┼íene osebke, saj so se postavili na najnevarnej┼ío to─Źko na Nanosu, kamor niti najizku┼íenej┼íi merilci nikoli ne gredo. Ena napaka in vse skupaj bi se kon─Źalo tragi─Źno! Zato apeliram na vse, ki se v prihodnje nameravajo spu┼í─Źati v take stvari, naj tega ne po─Źnejo, ─Źe pa ┼że morajo, naj tako kot izku┼íeni chaserji na zgornjem videu, to po─Źnejo primerno opremljeni ter naj polagoma stopnjujejo sunke burje, od 150 km/h dalje. Preden ─Źlovek stopi na 200 km/h+, mora ┼że imeti za sabo dolo─Źeno kilometrino v takih razmerah!

8., 9. februar: V teh dneh je burja oslabela, dnevne temperature po ni┼żinah Primorske so se dvignile nad 0┬░C, 9. februarja smo imeli maksimalne dnevne temperature celo do 5┬░C. Ta dan se je nad ni─Ź povzpelo celo na Koradi. Medtem so na Banj┼íki planoti ┼íe naprej bele┼żili ledene dneve. Zelo nizke temperature so v teh dneh bele┼żili po celinski Sloveniji in na Balkanu. Najni┼żje zabele┼żene temperature si lahko ogledate na spodnji sliki:

Ta dan so iz Kvarnerja prihajala ┼ítevilna poro─Źila o posledicah burje. Nekaj ledenih utrinkov iz Bakarca in Ba┼íke na otoku Krku in iz ob─Źine Kolan na otoku Pagu, kjer je burja iz morja na kopno metala ribe ter v sol odela ve─Źji del otoka, si lahko ogledate na spodnjih povezavah:

10. februar: V no─Źi na 10. februar je temperatura v vi┼íinah ponovno pri─Źela padati. Burja se je pono─Źi okrepila. V Kojskem smo celo zabele┼żili sunek 101,4 km/h. ─îez dan, predvsem popoldne se je burja mo─Źno krepila. Sunki v Ajdov┼í─Źini so dosegali 130 km/h, v Trstu tudi 150 km/h. ─îez dan so v Kvarnerju zaprli jadransko magistralo od Novega Vinodolskega naprej, zaprt je bil tudi Kr┼íki most, kjer so sunki dosegali 189 km/h. Pravi vihar se je lotil predvsem Gori┼íke. Po pripovedovanju Marka Koro┼íca so bili pe┼í─Źeni viharji na Aj┼íevici neverjetni. Video upajmo da sledi v kratkem.

11. februar: V no─Źi na 11. februar je orkanska burja na Gori┼íkem dosegla svoj maksimum. Najhuje je bilo med 0:00 in 4:00 zjutraj na obmo─Źju Aj┼íevice, Ozeljana in ┼áempasa. Veter je po┼íkodoval ┼ítevilne strehe, trgal opozorilne table za prehode za pe┼íce, v Vitovljah je odneslo celo zgornje nadstropje monta┼żne hi┼íe. Na Aj┼íevici je s ceste odneslo dve osebni vozili! Nekaj, kar se doslej ┼íe ni zgodilo! Kdo ve, kak┼íno grozo so do┼żivljali ljudje v tistih avtomobilih, ko so se nenadoma zna┼íli v jarku na strehi, sredi popoldne teme ter besne─Źega orkana. Zvok na Aj┼íevici je bil po pri─Źanju o─Źividcev s civilne za┼í─Źite neverjetno srhljiv. Ker so fantje omenjali, da so posneli tudi video, ga bomo v naslednjih dneh poizkusili dobiti. Z njiv je odneslo ogromne koli─Źine zemlje in jih odlo┼żilo v melioracijske jarke ter potoke. Pokrajina se je na temu obmo─Źju spremenila v pravo pravcato pu┼í─Źavo. Anemometer na Aj┼íevici naj bi pono─Źi nameril sunke s 150 km/h, a so hitrosti vetra na izpostavljenih mestih glede na ┼íkodo zagotovo presegale 200 km/h. Neka amaterska postaja v Ozeljanu je izmerila celo sunek┬á 242 km/h, a smo po kasnej┼íem preverjanju ugotovili, da temu podatku ne gre verjeti, saj je ┼ílo za ceneno postajo, vredno 50 ÔéČ iz Interspara, katera je za povrhu postavljena v zavetju hi┼íe, pro─Ź od direktnih sunkov burje. Prav gotovo gre v tem primeru za napako senzorja.

Potem ko je pono─Źi dva avtomobila zabrisalo s ceste, so pristojni takoj ukrepali in zaprli cestne odseke Selo – Ajdov┼í─Źina, Tri hi┼íe – Vol─Źja Draga ter Tri hi┼íe – Aj┼íevica. Zaprta je bila tudi hitra cesta med Novo Gorico in Razdrtim. Na Hrva┼íkem so zaprli Re┼íko obvoznico ter Pa┼íki in Kr┼íki most. Ceste so ponovno odprli ┼íele 11. februarja zjutraj, vendar so bile te sprva ┼íe v precej slabem stanju. Na Aj┼íevici so nastali preko ceste mnogi zameti zemlje, v Ozeljanu kosi stre┼íne kritine in ┼żlebovi. Pristojne slu┼żbe so ceste hitro o─Źistile, tamkaj┼ínji prebivalci in civilna za┼í─Źita pa so imeli ┼íe ogromno dela z zasilno sanacijo streh. Dru┼żino iz podrte monta┼żne hi┼íe so ┼że pono─Źi preselili v hotel.

Fotografija poru┼íene hi┼íe v Vitovljah (Foto: Ervin ─îurli─Ź, Vir: Radio Robin)

Kolikor je uradno znano, so bile to no─Ź namerjene naslednje hitrosti sunkov vetra… DARS je na postajah na hitri cesti po Vipavski dolini meril sunke med 130 in 180 km/h, en sunek je dosegel 183 km/h. V Trstu so na pomolih izmerili 184 km/h. Na Krasu so v ┼Żirjah izmerili 136,1 km/h, v parku ┼ákocjanske jame pa 126 km/h. Mo─Źni sunki so se pojavljali tudi v Gori┼íkih Brdih in v So┼íki dolini. Postaja v Biljani je izmerila sunek 107 km/h, postaja na Gorenjem Polju (Anhovo) pa 103 km/h.

Obmo─Źje med Aj┼íevico in ┼áempasom se je zjutraj sprva zna┼ílo v rotorju, zato je burja pihala z vseh koncev neba in na njivah ustvarjala ┼ítevilne zra─Źne vrtince, ki so bili zaradi dvigajo─Źe se zemlje lepo vidni. Opazili in posneli smo manj┼íe vrtince, ki so potovali celo v smeri od jugozahoda proti severovzhodu in ve─Źje vrtince z 20 do 30 m premera. Nekateri so nastali vsega 200 m pro─Ź od nas. Tri ve─Źje vrtince, ki smo jih zabele┼żili, si lahko ogledate na spodnjih videih. Kasneje, ko je burja spet potegnila s sunki preko 100 km/h se je ples vrtincev kon─Źal, vrnili so se pe┼í─Źeni viharji. Poleg tega je pri─Źelo tudi sne┼żiti.

Vrtinec števika 1:

Vrtinec številka 2:

Vrtinec številka 3:

Kaj se zgodi, ko ─Źloveka nepripravljenega ujame sunek burje na prostem, pa si lahko ogledate na slede─Źem videu:

12. februar: ┼áe je vztrajala mo─Źna burja, ki pa je nismo ve─Ź spremljali. Z Markom Koro┼ícem sva se ta dan odlo─Źila, da obi┼í─Źeva italijansko pokrajino Emilio Romagno, od koder so prihajala poro─Źila o sne┼żni odeji, debeli preko dveh metrov. Glede na to, da ─Źlovek nima pogosto prolo┼żnosti videti take koli─Źine snega na nadmorskih vi┼íinah med 0 in 700 metri ter 0 do 20 km zra─Źne razdalje od obale jadranskega morja, odlo─Źitev za odhod sploh ni bila te┼żka.

Ves ─Źas, ko smo imeli pri nas burjo, so se v osrednji Italiji ter na Balkanu soo─Źali s cikloni in obilnim sne┼żenjem. Skoraj neprestano je sne┼żilo od 1. februarja, do 12. februarja. Sneg se je za─Źel nekje ju┼żno od Ravenne. Na obali v kraju Cervia, ga je bilo na tleh okoli 55 cm. Le nekaj kilometrov JZ je sne┼żna odeja hitro presegla 1 meter. V kraju Roncofreddo (239 m.n.v.), kjer smo prespali, ga je bilo ┼że 1,7 metra. Z najvi┼íjo sne┼żno odejo smo se ta dan sre─Źali v kraju Pennabilli (500 – 700 m.n.v.), ki je dosegala 2 do 2,5 metra. Po pri─Źevanju doma─Źina, ga je zapadlo preko 3 metre, a je bil efekt sesedanja ┼że opazen. Zanimivi so bili prizori trajnih nasadov oljk, breskev in vinske trte. Rastline so bile prakti─Źno popolnoma prekrite s snegom, le vrhovi kro┼íenj so ┼íe gledali ven. Prizori v ┼żepni dr┼żavici San Marino so bili neopisljivi. Ozke srednjeve┼íke uli─Źice so bile popolnoma zasute s snegom, v katerega so ljudje naredili potke, dovolj ┼íiroke za enega ─Źloveka hkrati. Te poti so doma─Źini uporabljali za zimske radosti, kakr┼ínih zlepa ne bodo pozabili. Sre─Źal si namre─Ź vse, od sanka─Źev, smu─Źarjev, bordarjev… Mladina je z bordi celo skakala preko mestnega obzidja v mehak sneg spodaj. Kakih 3 metre vi┼íine sicer ni dosti, a vseeno je izgledalo precej noro. Mnoge prizore iz ulic San Marina in okolice si lahko ogledate na spodnjih fotografijah in v galeriji (kliknite na sliko):

Ne pozabimo povedati, da so se z zelo obilnimi sne┼żnimi odejami sre─Źevali tudi drugod po Evropi, recimo v Bosni, Romuniji ter malo izven uradne Evrope, v Anatoliji (Tur─Źija). Ve─Ź o tamkaj┼ínjem dogajanju najdete na spodnjih povezavah:

Mraz je dokon─Źno popustil 14. februarja, ko se je ─Źez dan ┼że lepo segrelo. Za jutranje ure je Meteoalarm ┼íe opozarjal na zelo nizke temperature, ko so recimo na Babnem polju izmerili -22┬░C. Podobno nizke temperature so bile zabele┼żene tudi drugod v zati┼ínih legah. Ob son─Źnem vzhodu sva z Markom Koro┼ícem ┼íe enkrat obiskala pomole v Senju, ki so se kazali v surrealisti─Źni ledeni podobi. Ledu se je nabralo preko 2 metra, sicer pa slike govorijo svoje (kliknite na sliko, da pridete v galerijo). Doma─Źini so nama povedali, da so take prizore na pomolu videli zadnji─Ź leta 1956. Zanimiva je bila tudi obala Jadrana, ki je bila odeta v belino ledu:

16. februarja je bil ─Źas za kon─Źen pora─Źun razdejanja v Vipavski dolini. Ogledali smo si razdejanje na poljih na Aj┼íevici. Odneslo je ogromne koli─Źine najbolj┼íe zemlje iz pravkar preoranih njiv, ozimna ┼żita so prakti─Źno uni─Źena in bo najbr┼ż potrebna ponovna, direktna setev, ali setev z minimalno obdelavo tal. V zvezi z ukrepi je Kmetijski zavod Nova Gorica ┼że objavil NASVETE! Zemljo iz melioracijskih jarkov in potokov na tem obmo─Źju so ┼że odstranili, kmetje si jo lahko odpeljejo nazaj na svoje njive.

Najbolj ─Źloveka presune izgled pokrajine, ki na las spominja na pu┼í─Źavo. Konec koncev vemo, da je proces nastanka pu┼í─Źave prav tak, torej dolgotrajna su┼ía (od novega leta naprej le dobrih 40 mm padavin) in mo─Źni vetrovi. Nekaj fotografij te pu┼í─Źavske pokrajine je spodaj, ve─Ź jih dobite v galeriji, ─Źe kliknete na slike.

Po opa┼żanjih, so jo najbolje odnesle njive, ki so jih kmetje preko zime pustili po─Źivati, torej nezorane, z rastlinskimi ostanki, predvsem strni┼í─Źi. Na takih povr┼íinah do vetrne erozije ni pri┼ílo. Drugo nerazumljivo dejanje je gotovo posekanje rastlinskih pregrad na Aj┼íevici v nedavni preteklosti. Te pregrade so bile davno nazaj zasajene z namenom bla┼żenja sunkov burje in s tem vetrne erozije. Ko so jih pristojne slu┼żbe posekale (iz meni neznanega razloga), jih niso nadomestile z novimi rastlinami. To je gotovo prispevalo k okrepljenemu u─Źinku vetrne erozije! Glede na pogosto ponavljajo─Źe se orkanske burje v zadnjih letih, bi veljalo razmisliti tudi o prilagojenem na─Źinu kmetovanja na tem obmo─Źju. Danes obstajajo ┼ítevilne alternativne obdelave tal, pri katerih se opu┼í─Źa oranje in na povr┼íini njiv ostaja ve─Ź rastlinskih ostankov, ki zmanj┼íujejo erozijo. Mogo─Źe bi bil primeren celo sistem direktne setve. A vendarle, ta vpra┼íanja pustimo poljedeljski stroki na tem obmo─Źju.

Povejmo ┼íe par besed o sne┼żenju 20. februarja. V no─Źi na 20. nas je namre─Ź od severozahoda pre┼íla hladna fronta in zni┼żala sne┼żno mejo do ni┼żin. No, ne povsod, na severno Primorskem je ta ob burji ostala na pribli┼żno 500 m.n.v. Zapadlo je tudi preko 30 cm snega, ki pa ga je mo─Źno sonce v naslednjih dneh hitro pobralo. V Gori┼íkih Brdih je padlo do 25 mm, v So┼íki dolini okoli 18 mm de┼żja. Na Nanosu smo imeli 21. februarja prilo┼żnost opazovati neverjeten son─Źni zahod. Preko vrha Ple┼íe se je pretakala burja in z njo orografska obla─Źnost. Ko je sonce ob son─Źnem zahodu posijalo skozi to meglo, so nastale neverjetne barve, katere vidite na spodnjih fotografijah ter v galeriji (klik na slike):

Viri:

┼Żal ni ─Źasa, da bi bolj ob┼íirno pisali o dogajanju na Primorskem te dni, saj smo preprosto stalno na terenu. Celotnemu hladnemu obdobju, orkanskim burjam in ekstremnemu snegu v San Marinu (170 – 190 cm ga je in ┼íe vedno sne┼żi!), se bomo podrobneje posvetili, ko bo vsega konec. Zaenkrat pa prilagamo samo video vrtinca ‘Dust devil’, ki smo ga posneli v Aj┼íevici 11/02/2012 dopoldne. Poleg tega na videu, smo posneli ┼íe dva druga velika vrtinca ter ┼ítevilne manj┼íe.

Mo─Źna burja je pono─Źi tudi podrla monta┼żno hi┼ío v ┼áempasu ter v Aj┼íevici odnesla dva avtomobila s ceste. Nastalo je tudi veliko ┼íkode na strehah hi┼í. Ob vsem tem pa je pri┼ílo ┼íe do katastrofalne vetrne erozije na njivah. Pokrajina ┼íe najbolj spominja na pu┼í─Źavo. Prilagamo fotografijo hi┼íe, ostalo sledi kasneje:


Vir fotografije: Radio Robin

Za konec prilagamo ┼íe video, ki je bil posnet na trdnjavi ‘Nehaj’ v Senju 07/02/2012. Skupaj s kolegi iz SloMeteo foruma ter Markom Koro┼ícem (WeatherPhotos.net) smo namerili sunke do 57 m/s (205 km/h)! Ve─Ź o tem burja chase-u bo objavljeno prav tako v naslednjih dneh. Nekaj fotografij pa si ┼że lahko ogledate v Galeriji!

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin