WineAndWeather.net

Anticikloni, ki so dolgo časa gospodarili v srednji in zahodni Evropi, so se pomaknili proti vzhodu. To je ciklonom in njihovim frontam nad atlantikom odprlo prosto pot proti vzhodu, v notranjost Evrope. Hladna fronta se je v noči iz 24. na 25. oktober pomikala prek Francije in v torek popoldne dosegla zahodne Alpe. Še prej pa je nenavaden splet dogodkov pripeljal do katastrofalnih poplav v vzhodni Liguriji, severno od mesta La Specia. Doslej so našteli 9 smrtnih žrtev, 8 oseb pa pogrešajo. Nekaj obalnih mest je odrezanih od sveta in prebivalce iz njih evakuirajo po morju. Številna druga mesta so divje vode povsem razdejale, ujma ni prizanesla niti znanemu turističnemu mestecu Cinque Terre, ki stoji na posebej delikatnem terenu, kjer hudourniški potoki nosijo s seboj velike količine blata in raznega materiala, zaradi česar pride do razlivanja voda. Ogromno škode je nastalo na cestnem in železniškem omrežju, kar je še dodatno onemogočalo hitro napredovanje reševalnih akcij, zato je veliko ljudi poiskalo zatočišče kar na strehah svojih hiš.

Italijanska pokrajina Ligurija z glavnim mestom Genovo, je vajena velikih količin padavin. Nenazadnje v Genovskem zalivu vseskozi nastajajo vsem vremenarjem znani sekundarni genovski, oziroma sredozemski cikloni, do katerih pride prav ob takih prehodih hladnih front, ki se na grebenu Alp zlomijo, del hladnega zraka se steka v Sredozemlje, del pa nadaljuje pot proti vzhodu po severni strani Alp. Pred fronto pihajo močni jugozahodni vetrovi, ki se narivajo na gorske grebene strmih obal Ligurije. Pri tem prihaja do močnih padavin.

Vendar je bila tokratna situacija, ki je v majhnem delu Ligurije prinesla neverjetne akumulacije padavin v zelo kratkem času, saj so postaje zabeležile od 300 do 500 mm v vsega 6 – 8 urah., povsem drugačna. Hladna fronta je bila v času dogodka namreč še daleč. Kaj se je torej zgodilo v Liguriji?

Estofex – European Storm Forecast Experiment, pri katerem je bil ta dan dežurni napovedovalec Slovenec Marko Korošec, je obomčje Ligurije uvrstil v drugo stopnjo ogroženosti ‘Level2’. Napoved je veljala predvsem za zelo močne padavine in pojav vodnih tromb ter tornadov. In točno te grožnje, na katere je napoved opozarjala, so se nato uresničile.

Poglejmo si sinoptično situacijo nad Evropo v času dogodka:

Najhujše padavine so se v vzhodni Liguriji pojavljale od sredine dopoldneva, do sredine popoldneva. Kot je iz zgornje karte razvidno, je bila v zgodnjem popoldnevu hladna fronta še precej daleč od zahodne italijanske obale, zato ni neposredno vplivala na razvoj dogodkov. Nevihtna linija, ki je prinesla te ogromne količine padavin je nastala na konvergenci v Genovskem zalivu, kjer je močan jugo zadel v severnik, ki je pihal iz celine:

Nevihtna linija je lepo vidna na satelitski sliki:

Kar je pri vsem najbolj nenavadno, je to, da je bila ta konvergenca povsem stacionarna. Nikamor se ni premaknila več ur, zato se je nevihtna linija zelo dolgo obnavljala na istem mestu. Posledica so seveda neverjetne akumulacije padavin na območju, ki ga je ta ujma zajela. Postaje so beležile preko 200 mm dežja, lokalno tudi preko 300 mm. Postaja v kraju Chalice to Cornoviglio je zabeležila 460 mm, postaja kraju Brugnato pa kar 520 mm dežja.

Akumulacija padavin, kot jo je videl radar na tem območju. Lepo je vidna črta, kjer se je nevihtna linija vseskozi obnavljala na konvergenci nad morjem:

Graf padavin na vremenski postaji v kraju Brugnato, ki je zabeležil 520 mm. Iz grafa je razvidno, da je med 13:00 in 14:00 uro padlo kar 145 mm dežja:

Pri dogodku trenutno ostaja še nekaj stvari nerazjasnjenih. Pred takimi frontami navadno zapiha jugo, ali jugozahodnik, ki prepiha tako obalo, kot tudi celino. Vendar tokrat temu ni bilo tako. Kot je iz zgornje vremenske karte vetrov razvidno, je jugo pihal v Genovskem zalivu, nasproti pa je pihal severnik. Glede na to, da je bila hladna fronta še daleč, je moral biti izvor tega severnega vetra nekje drugje. Kot kaže, je zanj krivo območje visokega zračnega pritiska nad SZ Italijo. Zakaj je do tega prišlo, se trenutno še  ne ve, vendar odgovor na vprašanje že pospešeno iščejo v Estofexu, z Markom Korošcem na čelu in odgovor bo gotovo znan v kratkem.

Obomčje visokega zračnega pritiska nad SZ Italijo:

Omenimo tudi, da smo imeli možnosti spremljati podoben dogodek (a manj intenziven) tudi v Kvarnerju 19/09/2011. Radarsko in satelitsko sliko tega dogodka dobite TUKAJ!

Kakšne so bile posledice teh ekstremnih količin padavin, si lahko ogledate na spodnjih posnetkih in povezavah:

• La Repubblica.it – video
• La Repubblica.it – članek, foto, video
• Corriere della Sera – članek, foto, video
• RTV Slovenija – članek, foto

Video – Rai News:

Na morju so na konvergenci nastajale tudi vodne trombe, nekatere po poročilu švicarskih storm chaserjev Dean-a Gill-a in Olivier-ja Staiger-ja, ki sta naredila spodnji posnetek, tudi tornadne:

Velika katastrofa, ki si jo bo Ligurija zagotovo zapomnila za vedno. Kot smo videli, so bili dogodki dobro predvideni vnaprej. Tudi nekatere modelske napovedi so zelo natančno kazale dolgotrajno konvergenco na morju. Upajmo pa, da se bomo iz te situacije vsi nekaj naučili in se bo mogoče na take dogodke v prihodnje še bolje pripraviti ter predvsem zmanjšati število smrtnih žrtev na nič!

Fronta je 26/10/2011 napredovala naprej proti vzhodu. V Genovskem zalivu je nastal sekundarni ciklon, ki je znatno vplival na vreme pri nas. Vseeno so bile kumulative padavin večinoma pod pričakovanimi 100 mm. Več dežja je padlo predvsem v predalpskem svetu Furlanije in seveda v vselej zelo namočeni Učji na Bovškem. Šlo je za klasičen efekt narivanja tople in vlažne zračne mase na gorske masive, kjer so ob orografskem dvigu nastajali močni nalivi. Meja sneženja se je dvignila tudi preko 2500 m, precej se je otoplilo. Vseeno kljub velikim količinam dežja v gorah, ni bilo poročil o večjih težavah. Reke so sicer narasle, a večinoma niso presegle opozorilnih pretokov. Nekaj težav je bilo z vodo na cestah, a spet nič več kot sicer v takih situacijah.

Sinoptična situacija:

Poglejmo si kumulative padavin, ki jih je za Furlanijo zbral Marko Korošec. Vse meritve so v mm oz. l/m2. Gre za seštevke padavin z dni 25.10 in 26.10.:

VIR: OSMER FVG – local NMS for NE Italy:

393.2 – Piancavallo
369.0 – Chievolis
272.2 – Barcis
252.0 – Coritis
215.2 – Tolmezzo
169.2 – Cave del Predil
158.4 – Mt. Zoncolan
152.1 – Enemonzo
151.0 – Paluzza
138.9 – Gemona
117.3 – Vivaro
115.2 – Pontebba
107.5 – Cervignano
105.0 – Pordenone

Civile Protection Friuli in NE Italy:

470.2 – Malga Valine
436.6 – Ca Selva Invaso
390.4 – Andreis
369.9 – Piancavallo
314.4 – Livinal Lunc – Sella Nevea-Mte Canin
298.8 – Candaglia – Polcenigo
285.0 – Val Sughet – Piancavallo
281.8 – Casera Pradut – Claut
275.6 – Uccea
273.8 – Casera Cjampiuz – Forni di Sotto
264.6 – Val dei Sass – Piancavallo
252.9 – Claut
250.4 – Campone – Tramonti di Sotto
248.5 – San Francesco – Vito D’Asio
247.0 – Gran Monte – Taipana
244.4 – Tramonti di Sotto
242.4 – Sella Chianzutan
231.6 – Barcis
228.8 – Passo Predil
227.8 – Meduno – Preplans

Graf kumulative padavin na vremenski postaji Protezzione Civile FVG v Učji dne 26/10/2011:

Vremenska postaja Sella Nevea – 26/10/2011:

Tu so še kumulative padavin na nekaterih postajah pri nas:

133,6 mm – Bovec (Soška dolina)
106,7 mm – Okroglo (Kal nad Kanalom)
91,4 mm – Biljana (Goriška Brda)
90,0 mm – Paljevo (Soška dolina)
89,9 mm – Ravna pri Ligu (Soška dolina)
83,3 mm – Gorenje Polje (Soška dolina)
83,0 mm – Neblo (Goriška Brda)
76,0 mm – Hum (Goriška Brda)
43,8 mm – Kojsko (Goriška Brda)

Po tem dežju nas kot kaže čakajo prazniki s stanovitnim vremenom, brez dežja. Se pa že nakazujejo nove fronte okoli 4. novembra, ki bi lahko ponovno prinesle zelo velike količine padavin. Vendar, počakajmo še malo, saj so napovedi za tako daleč naprej precej nezanesljive!

Na koncu naj se zahvalim Marku Korošcu, ki je s številnimi informacijami veliko pripomogel k nastanku tega poročila!

Viri:

– Meteonetwork
– ZAMG
– Protezzione Civile FVG
– Lamma
– Geostik
– amaterske vremenske postaje dostopne z WineAndWeather.net