Tag: dozorevanje

Avgust je bil doslej do bri┼íkih vinogradnikov neprizanesljiv. Hudi vro─Źinski valovi so povzro─Źali o┼żige grozdja in se kon─Źevali z izrazitimi hladnimi frontami, ki so prinesle to─Źo. Najhuje je bilo 06/08/2017, ko je ledena padavina prizadela vinograde na omo─Źjih od Krmina, prek Ple┼íiva, Medane, Dobrovega in Biljane, vse do zahodnih pobo─Źij Kozane. Ponekod je bila ┼íkoda ogromna, tudi 100%, drugje spet okoli 30%. ─îeprav nevihte v spodnjih plasteh niso imele najugodnej┼íega dotoka zraka iz JV, saj je pihala burja, so pregrete zra─Źne mase in burji navkljub, visoka zra─Źna vlaga, v kombinaciji s hladno fronto poskrbeli, da jo je skoraj dozorelo grozdje grdo skupilo.

Prikaz hladne fronte 06/08/2017 na kartah. Prodor hladnega zraka se je zgodil iz SZ. Tak┼íni prodori nam navadno prinesejo najmo─Źnej┼íe nevihte:

 

Radarska slika padavin 06/08/2017 v ─Źasu to─Źe v Gori┼íkih brdih:

Pogled na dne nevihtni celici 20 minut pred to─Źo. Bli┼żja padavinska zavesa pripada nevihti, ki jo je odneslo v hribe severno od Brd, v ozadju na levi pa se ┼że vidi padavinska zavesa to─Źonosne supercelice, ki je zadela v polno:

Pogled na dve fazi to─Źonosne supercelice nad Gori┼íkimi brdi. Najprej je bila nevihta dvignjena zaradi severovzhodnika pri tleh (slika levo), v ─Źasu najve─Źje mo─Źi pa je o─Źitno hranjena z toplo in vla┼żno zra─Źno maso pri tleh, postala surface based. Lepo izra┼żen ‘vault region’ ka┼że na prisotnost debele to─Źe severno od mezociklona (slika desno):

 

Hladna fronta 28/08/2017 je naletela na podobne pogoje v prizemni plasti. Zjutraj tega dne je ┼íe pihala burja, zato je bilo jutro zelo toplo za konec avgusta. Tmin na vremenski postaji Enomarket Kojsko je zna┼íal 23,2 C. ─îez dan je prevladovalo delno jasno vreme, zato se je zrak segrel do okoli 32 C (Tmax v Kojskem 32,2 C). Prek dneva je zapihal jugozahodnik do okoli 20 km/h. Pozno popoldne nas je dosegla hladna fronta, ki na severnih obronkih Furlanske ravnice ┼íe ni┬ána┼íla najbolj┼íih pogojev za razvoj neviht. Ti so jo ─Źakali prav na obmo─Źju Gori┼íkih brd in Nove Gorice. Nevihte so se v ugodnem vetrnem profilu ter ob 2000 J/kg CAPE-a mo─Źno krepile. Nastala je nevihtna linija vzdol┼ż hladne fronte, ki je kazala najve─Źje radarske odboje prav prek Gori┼íkih brd in Gori┼íke ravnice. Poleg mo─Źnej┼íega nevihtnega pi┼ía (v Kojskem je bil zabele┼żen najmo─Źnej┼íi sunek vetra 70,8 km/h), so se pojavljali mo─Źni nalivi (RR okoli 140 mm/h) ter drobna to─Źa velikosti graha, ki je padala 2 do 3 minute. Slednja se je proti Novi Gorici ┼íe debelila, iz Kromberka so poro─Źali o zrnih debeline oreha. Da je bila mo─Ź nevihte najve─Źja nad Novo Gorico, ka┼żejo tudi koli─Źine padavin. Postaja ARSO v Novi Gorici je zabele┼żila 27 mm padavin, v Gori┼íkih brdih pa so bile koli─Źine po postajah slede─Źe:

  • Vedrijan 12,3 mm
  • Vipol┼że 11,8 mm
  • ┼álovrenc 11 mm
  • Kojsko 10,2 mm
  • Vi┼ínjevik 6 mm
  • Korada 1,8 mm

Kraji v So┼íki dolini vzhodno od Korade so ostali ve─Źinoma brez, ali z zelo majhno koli─Źino de┼żja. Glavnina mo─Źnih neviht je potovala po ugodnih pogojih zahodno od grebena Kanalskega Kolovrata.

Vremenska situacija s hladno fronto in radarska slika v ─Źasu maksimalnega odboja nad Gori┼íkimi brdi:

 

Graf poteka temperature in temperature rosi┼í─Źa na vremenski postaji Kojsko tekom dneva:

 

Jakost padavin in sunki vetra:

 

Pogled na nevihtno linijo med prehodom prek Goriških brd:

Po┼íkodbe od to─Źe na dozorevajo─Źemu grozdju predstavljajo veliko nevarnost gnitja, oziroma pojava botritisa. Predvsem┬ábodo gnitju podvr┼żene sorte Zeleni sauvignon ter Rebula, katere ┼íe niso dozorele in morajo na trgatev ┼íe po─Źakati. Vremenska napoved za konec tedna je slaba, padavine se obetajo od petka 01/09 do nedelje 03/09, zato ne gre pri─Źakovati hitrega su┼íenja po┼íkodovanega grozdja. Priporo─Źa se ─Źimprej┼ínje ┼íkropljenje prizadetih vinogradov s kombinacijo ZEOLITE FERTENIA v odmerku 2,5 kg/ha, ki pospe┼íi su┼íenje po┼íkodovanih jagod ter kalijevega metabisulfita v odmerku 1,5 kg/ha, ki ima antisepti─Źni u─Źinek. Kombinacija nima predpisane karence, saj gre v prvem primeru za biolo┼íko sredstvo na osnovi vulkanskih mineralov, v drugem primeru pa za enolo┼íko sredstvo, ki ga uporabljamo za ┼żveplanje mo┼íta in vina. Kombinacija je tudi cenovno sila ugodna, saj je stro┼íek na ha manj┼íi od 10 EUR. Za ve─Ź informacij ter nakup sredstev pokli─Źite v ENOMARKET d.o.o., Kojsko.

Viri:

Drage obiskovalce z veseljem obve┼í─Źamo, da imamo na WineAndWeather.net novega pisca, ki bo v prihodnje popestril nabor ─Źlankov s podro─Źja vinogradni┼ítva in vinarstva. Rok Grecs je diplomirani in┼żenir agronomije, ki je na Biotehni┼íki fakulteti v Ljubljani diplomiral leta 2005 z diplomsko nalogo z naslovom ‘Spremljanje dozorevanja grozdja sorte ÔÇśRefo┼íkÔÇÖ (Vitis vinifera L.) v Kra┼íkem vinorodnem okoli┼íu’. Povzetek tega dela je tudi njegov uvodni ─Źlanek na na┼íi spletni strani. Rok se danes ukvarja z vinogradni┼ítvom in vinarstvom, saj na Krasu obdeluje vinograd refo┼íka, iz katerega prideluje vino ‘Teran’. ┼Że 20 let (1993 – 2013) v svojem vinogradu spremlja fenofaze vinske trte in izvaja vzor─Źenja grozdja. Podatke nato primerja s podatki Kmetijsko svetovalne slu┼żbe. Med posameznimi leti opa┼ża velike razlike v dozorevanju grozdja. Vsled njegovega dolgoletnega dela s sorto ‘Refo┼ík’ in vinom ‘Teran’, si lahko obetamo ┼ítevilne zanimive ─Źlanke, ki se nana┼íajo na to za Kras najpomembnej┼ío sorto vinske trte. Vabljeni k branju njegovega prvega prispevka:

Dozorevanje grozdja sorte ÔÇśRefo┼íkÔÇÖ v Kra┼íkem vinorodnem okoli┼íu med leti 1993 in 2004 ÔÇô povzetek diplomske naloge

Piše: Rok Grecs, dipl. ing. agronomije

V diplomskem delu smo spremljali dozorevanje grozdja sorte ÔÇśRefo┼íkÔÇÖ v kra┼íkem vinorodnem okoli┼íu med leti 1993 in 2004. Iz sorte ÔÇśRefo┼íkÔÇÖ pridelujejo na Krasu vino ‘Teran’, ki ima oznako priznanega tradicionalnega porekla (PTP).

Potek dozorevanja grozdja ozna─Źuje nara┼í─Źanje mase 100 jagod, ki je v za─Źetku hitrej┼íe, nato pa krivulja nara┼í─Źanja mase prehaja po─Źasi v horizontalo, se tam v ─Źasu polne zrelosti delno ustavi in nato v prezrelosti rahlo upada. Nara┼í─Źanje koli─Źine sladkorja je prav tako v za─Źetku ve─Źje, nato po─Źasi pojenjuje dokler ne pride do to─Źke, ko sladkor absolutno ne nara┼í─Źa ve─Ź. Skupna koli─Źina kislin v grozdju upada zaradi oksidacije v procesu dihanja med dozorevanjem grozdja. Pri razgradnji organskih kislin ima odlo─Źilno vlogo temperatura zraka. Pri temperaturah pod 20┬░C je razgradnja kislin neznatna. Med 20 in 30┬░C se razgrajuje jabol─Źna kislina, nad 30┬░C, kar je pri nas ob zorenju grozdja redko, pa se razgrajuje vinska kislina. Slednja je sorazmerno obstojna, saj je povezana z oksidacijo pri visokih temperaturah, nad 30┬░C, optimum 37┬░C. V vro─Źih poletjih se razgrajujeta tako jabol─Źna, kot tudi vinska kislina v grozdju. V zadnjih dneh pred trgatvijo pa se razgajuje le ┼íe jabol─Źna kislina.

Preglednica1: Fenofaza polnega cvetenja na Krasu v obdobju 1993 – 2004:

Povpre─Źna temperatura zraka se je na Krasu v zadnjih 10-ih letih pove─Źala pribli┼żno za 1┬░C. Zato ugotavljamo, da trte bolj zgodaj brstijo in grozdje prej cveti. Posledi─Źno se trgatev na Krasu pri─Źne 10 do 12 dni prej kot sicer, kljub temu, da grozdje ni doseglo polne zrelosti. Kmetje ne ─Źakajo, da bi grozdje doseglo optimalno kakovost. Zaradi de┼żja ali su┼íenja pecljevine trgajo grozdje prezgodaj.

Kmetijsko svetovalna slu┼żba nam je posredovala podatke o zrelosti gozdja v razli─Źnih vzor─Źnih vinogradih. Ugotovili smo, da se zrelost grozdja razlikuje glede na lokacijo. Tako je grozdje najbolje dozorelo na lokaciji Brestovica in najslab┼íe na lokaciji Dutovlje. V Brestovici je grozdje imelo tudi najmanj┼ío koli─Źino skupnih kislin, kar gre pripisati predvem 11 % ve─Źji vsoti efektivnih temperatur, kot v Dutovljah oziroma Godnjah, kjer letna vsota efektivnih temperatur v rastni dobi ne prese┼że 1300┬░C. Grozdje je slab┼íe dozorelo tudi v Kri┼żu in Ponikvah. Pri zrelosti sorte ÔÇśRefo┼íkÔÇÖ na Krasu je zelo pomembna koli─Źina skupnih titracijskih kislin in razmerje med kislinami. Pri koli─Źini kislin v grozdju smo ugotovili velike razlike med lokacijami. Grozdje slab┼íe dozoreva na gojitveni obliki ‘latnik’, kjer je v jagodah preve─Ź jabol─Źne kisline. Glavni problem te gojitvene oblike je, da se pri zimski rezi pu┼í─Źa preve─Ź o─Źes. Trta je zato preobremenjena in grozdje slab┼íe in po─Źasneje dozoreva.

Ugotavljamo, da je bila povpre─Źna koli─Źina sladkorja v zrelem grozdju na Krasu med 70 in 73 ┬░Oe, medtem ko je bila koli─Źina kisline v zrelem grozdju med 12,5 in 15,5 g/l. Letniki z najve─Źjo koli─Źino sladkorja na Krasu so bili 1991, 1995, 1997, 2000 in 2004, v letih 1993 in 1996 pa je bila koli─Źina sladkorja manj┼ía, povpre─Źna 68 ┬░Oe. Najvi┼íjo koli─Źino skupnih kislin v grozdju smo na Krasu zaradi mokrega poletja zabele┼żili leta 1996 (19,1 g/l) in 1995 (18,2 g/l). Kisline v grozdju so bile zaradi dolgotrajne su┼íe in pripeke nizke leta 2001, zaradi ekstremnih su┼ínih in vro─Źih razmer pa so dosegale skupne kisline v letu 2003 v povpre─Źju 9,3 g/l. Po pregledu vseh podatkov o kakovosti grozdja v vinorodnem okoli┼íu Kras smo ugotovili, da grozdje v hladnej┼íih letih, kot so bila 1995, 1997 in 2004, vsebuje ve─Źjo koli─Źino sladkorja in kislin. Trgatev se je pri─Źela v za─Źetku oktobra. To pojasnjujemo z dejstvi, da v hladnem letu trta po─Źasneje raste, ni v stresu zaradi su┼íe in v fazi zorenja grozdja fotosinteza nemoteno poteka. V takih letih je potrebno s trgatvijo po─Źakati, da grozdje dose┼że polno zrelost.

Nara┼í─Źanje sladkornih stopenj (v ┬░Oe) v grozdju v Kra┼íkem vinorodnem okoli┼íu in primerjava med posameznimi leti. Vzor─Źenja so bila opravljena na vsakih 7 dni:

Padanje skupnih kislin (v g/l) v procesu dozorevanja v Kraškem vinorodnem okolišu in primerjava med posameznimi leti:

Glede na kakovost grozdja oziroma zrelostni faktor smo pri┼íli do zaklju─Źka, da je pri optimizaciji mre┼że vzor─Źnih vinogradov potrebno lo─Źiti vzor─Źenje se┼żanskega in komenskega Krasa, saj je ─Źas optimalne zrelosti grozdja na se┼żanskem vsaj nekaj dni v zaostanku, glede na komensko obmo─Źje.

Preglednica 2: ┼átevilo dni s temperaturo zraka med 30 in 35 ┬░C na meteorolo┼íki postaji Godnje v primerjavi s povpre─Źno koli─Źino skupnih kislin v grozdju (1993 – 2004):

Najve─Źja koli─Źina skupnih kislin 19,1 g/l v grozdju je bila leta 1996, ko ni bilo v mesecu avgustu nobenega dneva s temperaturo med 30 in 35 ┬░C in najmanj┼ía koli─Źina 9,3 g/l v letu 2003, ko je bilo kar 22 dni s temperaturo med 30 in 35 ┬░C. Ugotavljamo, da je skupna koli─Źina sladkorja odvisna od ┼ítevila dni s temperaturo med 30 in 35 ┬░C v mesecu avgustu (R2=0,60).

Vir:

  • Grecs R. 2005. Spremljanje dozorevanja grozdja sorte ‘Refo┼ík’ (Vitis vinifera L.) v Kra┼íkem vinorodnem okoli┼íu. Biotehni┼íka Fakulteta, Oddelek ┬áza Agronomijo, Ljubljana, 77 str.
Page 1 of 3123»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin