Tag: dolgi laz

V Sloveniji v okviru Slovenskega meteorolo┼íkega foruma potekajo meritve temperatur v mrazi┼í─Źih Alp in Dinaridov. V Zahodni Sloveniji takih meritev doslej ni bilo veliko, oziroma so bile omejene na mrazi┼í─Źa Trnovske planote. Zato smo se na WineAndWeather.net v zadnjih letih lotili┬ámeritev temperatur v mrazi┼í─Źih Banj┼íke planote. Cilj je ugotoviti, kako nizko lahko pade temperatura na tej kra┼íki planoti, polni kotanj, vrta─Ź in uval. Prvi rezultati┬ádosedanjih meritev so predstavljeni v spodnjem ─Źlanku.

MRAZIŠČA

Mrazi┼í─Źa so obmo─Źja, kjer se v jasnih in mirnih no─Źeh temperatura zraka spusti precej ni┼żje kot v okolici na podobni nadmorski vi┼íini (Ortar, 2011). Gre za konkavne reliefne oblike, ki segajo od majhnih, nekajmetrskih kotanj do ve─Źkilometrskih kra┼íkih polj. Najpogosteje jih najdemo v kra┼íkem svetu. Gre za obmo─Źja pogostega mraza┬á(Verta─Źnik, 2009).

Obi─Źajno temperatura zraka z vi┼íino pada, lahko pa tudi nara┼í─Źa. Temu pojavu pravimo temperaturni obrat, ali inverzija. Nastane v jasnih no─Źeh kot posledica negativne sevalne bilance, zaradi katere se tla in zrak nad tlemi ohlajajo. V kotanje in doline se steka hladnej┼íi zrak z okoli┼íkih pobo─Źij in tam zastaja. Ta pojav je najbolj izrazit v mrazi┼í─Źih.

─îasovni potek temperature v mrazi┼í─Źu je na tipi─Źen jasen in miren┬ádan slede─Ź. Po popoldanskem temperaturnem maksimumu se pri─Źnejo tla in zrak ob spu┼í─Źanju Sonca proti obzorju hladiti.┬áV ─Źasu son─Źnega zahoda je hitrost ohlajanja najve─Źja. S kopi─Źenjem ohlajenega zraka se v mrazi┼í─Źu debeli jezero hladnega zraka in s─Źasoma se za─Źne hladen zrak prelivati prek najni┼żjih robov (iztokov) mrazi┼í─Źa. Tekom no─Źi se ohlajanje umirja, temperatura dose┼że najni┼żjo vrednost pribli┼żno ob son─Źnem vzhodu. Ko sonce obsije ve─Źji del mrazi┼í─Źa, se temperatura nekaj ur hitro dviguje. Po razkroju jezera hladnega zraka, se prej ujeta zra─Źna masa v mrazi┼í─Źu pri─Źne me┼íati z okoli┼íkim zrakom, nara┼í─Źanje temperature se skoraj ustavi (Verta─Źnik, 2009).

S Sloveniji je najbolj znano mrazi┼í─Źe Babno Polje, kjer je bil izmeren uraden slovenski rekord v minimalni temperaturi, ki zna┼ía -34,5┬░C. Neuradni slovenski rekord je bil izmerjen 9. januarja 2009 v mrazi┼í─Źu Mrzla Komna, ko se je ┼żivo srebro spustilo kar do -49,1┬░C (Verta─Źnik, 2009).

Mrazi┼í─Źa pod Sne┼żnikom (1796 m), od leve proti desni Velika in Mala Kolobarnica ter Smrekova Draga, v katerih zaradi pogostega mraza opazimo tudi rastlinski obrat. Na robovih mrazi┼í─Źa je gozd, ki ni┼żje prehaja v ru┼íevje ter nazadnje v travnat svet. V ozadju pod meglo Lo┼íka dolina┬áter desno zasne┼żeno Babno polje (slika levo). Na sliki desno mrazi┼í─Źe Travni┬áDolci┬ápod Sne┼żnikom:

Mrazi┼í─Źe Mrzla Komna na Lepi Komni, slovenski temperaturni rekorder z -49,1┬░C┬á(levo) ter mrazi┼í─Źe Hribarice nad Dolino Triglavskih jezer, najvi┼íje le┼że─Źe mrazi┼í─Źe v Sloveniji, kjer se opravljajo meritve temperature (slika desno). V zimi 2006/2007 so tu izmerili -36,5┬░C (Verta─Źnik, 2009):

Na Komni je poznano mrazi┼í─Źe tudi Planina Govnja─Ź z┬ánajni┼żjo izmerjeno temperaturo┬á-41┬░C (slika levo) (Verta─Źnik, 2009), eno ve─Źjih mrazi┼í─Ź┬ápa so Krnska jezera,┬átorej kotlina med zgornjo postajo tovorne ┼żi─Źnice in pobo─Źjem nad velikim Krnskim jezerom (slika desno):

 

Krnska jezera pozimi, ko je dno doline ve─Źinoma v senci. Jezera zamrznejo, ob sne┼żenih zimah so pokrita z debelo sne┼żno odejo. Na sliki levo zaledenelo Krnsko jezero 2. januarja 2016. Na hud mraz ka┼że tudi prisotnost velikih kristalov povr┼íinskega sre┼ża na┬ásne┼żni odeji, ki nastane kot posledica sublimacije vodne pare na podhlajenih tleh┬á(slika desno):

 

BANJŠKA PLANOTA

Banj┼íka planota je zakrasel planotast svet, ki le┼żi med spodnjo So┼íko dolino in spodnjim tokom reke Idrijce, na nadmorskih vi┼íinah med 620 in 1071 m (Wikipedija). Med kra┼íkimi pojavi, ki jih najdemo na Planoti na┼ítejmo brezna, po┼żiralnike, ┼ítevilne vrta─Źe, ki so pogostej┼íe predvsem na vzhodnem in severnem delu planote (Lokovec) ter┬ákotlinasto┬ádno planote┬á(okolica vasi Banj┼íice). Iz temperaturnega vidika so zanimive predvsem zadnje omenjene, vrta─Źe v Lokovcu ter ob┼íirno dno planote na Banj┼íicah, po katerem so razporejeni ┼ítevilni po┼żiralniki. Povr┼íinskih vodotokov ve─Źinoma ni, oziroma se ob padavinah pojavljajo le manj┼íi poto─Źki, ki izginjajo v omenjenih ponikvah.

Levo pogled na osrednji del Banj┼íke Planote z vrha Goleka (819 m), desno pogled proti kravji farmi in dnu mrazi┼í─Źa, kjer smo opravljali meritve:

 

MERITVE NA BANJŠKI PLANOTI

Mrazi┼í─Źe pri kmetiji Princ

Z meritvami temperature na Banj┼íki planoti smo za─Źeli ┼że leta 2014 v vrta─Źi pri kmetiji Princ na skrajnem severu Planote. Lokacija ni postregla s┬ápri─Źakovanimi nizkimi temperaturami, saj je bila izpostavljena izrazitim no─Źnim pobo─Źnim vetrovom, ki so┬áprepre─Źevali razvoj jezera hladnega zraka.┬áNajni┼żja izmerjena vrednost na dnu vrta─Źe┬áje bila -15┬░C.

V za─Źetku leta 2017 smo z meritvami poizkusili na nekaterih novih lokacijah v Lokovcu ter na Banj┼íicah. Od ve─Ź┬ápreizku┼íenih lokacij smo┬ákasneje meritve ohranili le na dveh, ki sta pokazali najve─Źji potencial. V Gorenjem Lokovcu v sestavljeni vrta─Źi z lokalnim imenom ‘Na Dolin’ z dnom na 810 m n.m.v. in globino le nekaj ─Źez 10 m in┬áiztokom iz mrazi┼í─Źa┬ápora┼í─Źenim s smrekovim gozdom, ki┬á┼íe dodatno zadr┼żuje hladen zrak┬áter na dnu Banj┼íke planote ob kravji farmi na 674 m n.m.v. z globino 41 metrov. Meritve so potekale na vi┼íini 2 m nad tlemi s temperaturnimi senzorji z datalogerjem, znamke┬áMaxim ibutton DS1922L. Interval meritve je bil 10 minut. Meritve smo opravljali le v obdobjih, ko so bile napovedane nizke temperature in jasne, mirne no─Źi s sne┼żno odejo na tleh. Izmerjene temperature v mrazi┼í─Źih smo nato primerjali s temperaturami na vremenskih postajah v neposredni bli┼żini mrazi┼í─Ź. Temperature iz Lokovca smo primerjali s temperaturami na vremenski postaji Dolgi Laz (888 m n.m.v.), temperature iz Banj┼íic pa z vremensko postajo Okroglo (770 m n.m.v.).

REZULTATI MERITEV IN RAZPRAVA

Prve poskusne meritve na obeh lokacijah so potekale med 6. in 8. januarjem 2017. V no─Źi iz 6. na 7. januar se je temperatura v Lokovcu spustila do -23┬░C, na Banj┼íicah do -17┬░C. V istem terminu je bila na vremenski postaji┬áOkroglo izmerjena minimalna temperatura -9,1┬░C. No─Ź ni bila popolnoma mirna, saj je burja motila ohlajanje predvsem na Banj┼íicah, medtem ko je v Lokovcu za─Źetek le tega zamaknila v ve─Źer. Na tleh ni bilo sne┼żne odeje, ki bi pove─Źala radiacijo in s tem ohlajanje.

Pot do mrazi┼í─Źa ‘Na Dolin’ s smrekovim gozdom, ki pora┼í─Źa iztok iz mrazi┼í─Źa┬á(levo) in zgornji del sestavljene vrta─Źe (desno) dne 9. januarja 2017:

 

Dno mrazi┼í─Źa na 810 m n.m.v. (levo) in monta┼ża senzorja ibutton na leseno lato (desno). Pri meritvah nismo uporabljali radiacijskih zaklonov, ki bi ┼í─Źitili senzorje pred toploto son─Źnih ┼żarkov, saj so nas zanimale predvsem no─Źne in jutranje temperature pred son─Źnim vzhodom. Poleg tega je dno mrazi┼í─Źa ‘Na Dolin’ cel dan v senci:

 

Na naslednje potencialno┬ázanimivo obdobje za meritve smo morali ─Źakati do decembra.┬áTa je bil vremensko dinami─Źen s ┼ítevilnimi prehodi front, obilnimi padavinami ter izmenjavanjem toplega, ju┼żnega vremena ter hladnega vremena s sne┼żno odejo. V Lokovcu je sne┼żna odeja v prvi polovici meseca dosegla vi┼íino okoli 30 cm, na Banj┼íicah pa najve─Ź 10 cm.

Rekodno┬ánizko temperaturo┬ásmo┬áizmerili v no─Źi┬áiz 9. na 10. december.┬á8. decembra zve─Źer je na┼íe kraje pre┼íla hladna fronta, na Banj┼íki planoti je zapadlo 10 cm snega, v Lokovcu 15 cm. Tam je ┼że bilo okoli 15 cm podlage od prej┼ínjega sne┼żenja, tako je skupna vi┼íina sne┼żne odeje dosegla 30 cm. Meja sne┼żenja se je na severnem Primorskem spustila do 400 m n.m.v. Do jutra je pihala ┼íibka do zmerna burja, ki je ─Źez dan ponehala. Popoldne se je razjasnilo, nastale razmere so bile ugodne za no─Źno ohlajanje v mrazi┼í─Źih.

Pogled na sne┼żno mejo nad So┼íko dolino 9. decembra 2017 zjutraj. V grebenu nad dolino skrajno levo Korada (812 m), desno greben Kanalskega Kolovrata. V ozadju se vidijo italijanski Dolomiti ter bli┼żajo─Źa se razjasnitev (slika levo). Desno popoldansko sonce v Dolgem Lazu (Po─Źitni┼íka hi┼ía Alviva – slika desno) s spodnjimi bohinjskimi gorami v ozadju:

 

Vremenska situacija nad Evropo┬áv no─Źi iz 9. na 10. december. Hladen zrak se je v drugem delu no─Źi ┼że umikal, pri─Źel je pihati JZ veter, povezan z novo vremensko motnjo. Temperatura na 850 hPa se je pono─Źi gibala med -5 in -6┬░C:

 

Ohlajanje se je pri─Źelo v ─Źasu son─Źnega zahoda, temperatura je hitro padla, na Banj┼íicah z 0┬░C na -17┬░C, ‘Na Dolin’ v Lokovcu iz -7┬░C na -14┬░C.┬áZgodaj zve─Źer┬áje bilo ohlajanje za─Źasno zaustavljeno, na Banj┼íicah se je celo ogrelo do -13┬░C. Vzrok je bil v nastanku zavetrne obla─Źnosti na ju┼żni strani Alp ob vi┼íinskih severozahodnih vetrovih.┬áKo se je ponovno razjasnilo, se je ohlajanje nemoteno nadaljevalo. Minimalne temperature so bile izmerjene hitro po polno─Źi. Na Banj┼íicah┬áse je ┼żivo srebro spustilo┬ádo -24┬░C, v Lokovcu do -23,5┬░C. V nadaljevanju no─Źi je temperatura bolj ali manj stagnirala, okoli 4:30 zjutraj pa je┬á┼że zapihal jugozahodnik pred bli┼żajo─Źo se vremensko motnjo in┬áprepihal mrazi┼í─Źa ter┬árazkrojil jezero hladnega zraka. Ob tem smo zabele┼żili izjemne temperaturne hode, na Banj┼íicah se je┬átemperatura v petih urah dvignila za 23,5┬░C.

Potek temperature na Banj┼íicah v no─Źi iz 9. na 10. december:

Potek temperature v Gorenjem Lokovcu v vrta─Źi ‘Na Dolin’. Vpliv obla─Źnosti v prvem delu no─Źi je bil manj opazen.┬áTemperatura je na tej lokaciji ostala pod -20┬░C kar 10 ur (19:00 – 5:00):

Popoldne 10. januarja je pri─Źelo sne┼żiti, do polno─Źi je padlo 10 cm snega, nato se je zaradi mo─Źnega jugozahodnika ogrelo, sneg je pre┼íel v de┼ż. V slabih 48 urah┬ásta topel veter in mo─Źan de┼ż pobrala┬ávseh 30 cm sne┼żne odeje. Po 15. decembru je bilo ┼íe nekaj no─Źi z ugodnimi pogoji za ohlajanje v mrazi┼í─Źih, podatki so predstavljeni v tabelah spodaj. Za primerjavo so dodane tudi minimalne izmerjene temperature na vremenskih postajah izven mrazi┼í─Ź.

Mo─Źno sne┼żenje 10. januarja zve─Źer, preden je pri─Źelo de┼żevati:

 

Tabele minimalnih zabele┼żenih temperatur v mrazi┼í─Źih Banj┼íice ter Na Dolin ter primerjava z bli┼żnjimi vremenskimi postajami v Okroglem in v Dolgem Lazu med 16. in 25. decembrom. Z rumeno, oziroma belo barvo so ozna─Źene dnevne minimalne temperature, ki so bile izmerjene zve─Źer. Na Banj┼íicah smo senzor pobrali 24. decembra, zato podatka o minimumu 25.12. ni:

 

ZAKLJU─îEK

Rezultati meritev so pokazali, da imata obe lokaciji dober potencial za zelo nizke temperature. Rekordni no─Źi navkljub je potrebno poudariti, da pogoji niso bili idealni. V prvem delu no─Źi je ohlajanje zmotila obla─Źnost, v drugem delu pa je jugozahodnik preme┼íal zra─Źne plasti in popolnoma razkrojil inverzijo. Zra─Źna masa nad nami ni bila ekstremno mrzla. Na Okroglem je bil v rekordni no─Źi izmerjen Tmin -4,2┬░C, v Dolgem Lazu pa -5,9┬░C, kar je precej topleje kot v nemirni januarski no─Źi, ki smo jo omenjali v za─Źetku tega poro─Źila. Domnevamo, da so v obeh mrazi┼í─Źih mo┼żne ┼íe ni┼żje temperature,┬á┬á─Źe se le poklopijo vsi dejavniki, se pravi mirna, jasna no─Ź s sne┼żno odejo na tleh in dovolj mrzla zra─Źna masa nad na┼íimi kraji. Zato bomo ob podobnih situacijah nadaljevali z meritvami.

VIRI

Pogled na Soško dolino in Alpe v ozadju 14. marca 2016

Za─Źetek prvega pomladnega meseca je bil ┼íe nekoliko muhast s pogostimi padavinami in razmeroma nizko mejo sne┼żenja, nato pa je sledilo dolgo suho obdobje s prevladujo─Źo burjo in razmeroma nizkimi temperaturami. V za─Źetku meseca smo zabele┼żili tri dni z nevihto, dvakrat pa se je sne┼żna meja spustila pod 800 metrov. Imeli smo tri dni z zmerno do mo─Źno burjo. Mesec je bil temperaturno neizrazit, ─Źeprav smo imeli nekaj jutranjih slan v dolinah in zati┼ínih legah. Te so najbr┼ż nekoliko razred─Źile leto┼ínji pridelek marelic, ki so bile marca ┼że v polnem cvetu, cvetele so tudi breskve. Ker zaradi toplih zim sadno drevje pri─Źenja cveteti vse bolj zgodaj, je dobro razmi┼íljati v smeri preventivne za┼í─Źite dreves pred pozebami s sredstvom Save Crop.

 

Preidimo k mar─Źevski statistiki vremenskih postaj:

  • Kojsko ÔÇô Gori┼íka Brda ÔÇô 243 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 9,1┬░C (po dekadah: 7,1┬░C; 9,4┬░C; 10,6┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 13,3┬░C (31.3.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 4,6┬░C (8.3.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 0
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = 2,6┬░C (8.3.)
Najvišja izmerjena temperatura = 17,7°C (31.3.)

Tretji najhladnej┼íi marec v zadnjih ┼íestih letih je bil malenkostno podpovpre─Źen. ┼áestletno povpre─Źje zna┼ía 9,6┬░C. Najtoplej┼íi je bil marec 2012 z 12,4┬░C, najhladnej┼íi pa 2013 s povpre─Źjem le 6,4┬░C.

Padavinsko je bil leto┼ínji marec pravi su┼íec. Ve─Źina padavin je padla v prvi dekadi meseca, v drugih dveh dekadah je skupno padlo le ┼íe 4,4 mm de┼żja. ─îeprav smo zabele┼żili 12 dni s padavinami, je bilo dni z ve─Ź kot 2 mm padavin le 6:

Število dni s padavinami = 12
Število dni s padavinami (>2 mm) = 6
Skupne mese─Źne padavine = 54,6 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin = 14,2 mm (3.3.)
Najvišja intenziteta padavin = 40,6 mm/h (5.3.)
┼átevilo dni s sne┼żenjem = 0
Število dni z nevihto = 3

Pogled na Novo Gorico s pobo─Źja Sabotina v burji 16. marca 2016

Po kon─Źanih treh mesecih je leto 2016 ┼íe nekoliko nadpovpre─Źno namo─Źeno s skupno 435,6 mm padavin, ┼íestletno povpre─Źje zna┼ía 374,6 mm. Hkrati je to tretji najbolj moker start v leto.

Burja, ki je vztrajala med 9. in 17. marcem ter 22. in 23. marca ni prinesla zelo mo─Źnih sunkov. Najmo─Źneje je v Kojskem pihnilo 23.3. z 88,5 km/h.

  • Korada ÔÇô Kanalski Kolovrat ÔÇô 812 m n.m.v.

Zaradi tehni─Źnih te┼żav in posledi─Źne zmede v bazi podatkov v dveh klju─Źnih dnevih meseca, bomo statistiko te postaje tokrat izpustili.

  • Dolgi Laz ÔÇô severna Banj┼íka Planota ÔÇô 888 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 4┬░C (po dekadah: 2┬░C; 4,3┬░C; 5,5┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 8,5┬░C (31.3.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = -0,7┬░C (16.3.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 7
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = -2,8┬░C (16.3.)
Najvišja izmerjena temperatura = 13,5°C (19.3.)

Skupna koli─Źina padavin: 95 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 24,4 mm (5.3.)
Najvišja intenziteta padavin = 46,7 mm/h (31.3.)

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 86,9 km/h (23.3.)

Viri:

  • Vremenske postaje WineAndWeather.net

Skromna sne┼żna odeja v gorah januarja 2016

Zadnji ─Źas, da na hitro povemo nekaj besed o leto┼ínjem februarju ter nato sku┼íamo ugotoviti, kak┼íno zimo smo imeli letos na Primorskem. Prestopnega februarja 2016 si bomo zagotovo zapomnili po obilnem de┼żju (imeli smo kar 22 dni s padavinami), toplemu vremenu in nevihtah. Vi┼íje v hribih so padle velike koli─Źine snega. Na Kaninu pri ko─Źi Gilberti je skupaj padlo 447 cm, na Kredarici 430 cm, kar je v gorah popravilo slab vtis zime iz preostalih dveh zimskih mesecev. Na Koradi smo zabele┼żili 10 dni s sne┼żenjem, vendar se sne┼żna odeja zaradi toplega vremena nikoli ni obdr┼żala ve─Ź kot en dan. V ve─Źini primerov je ┼ílo za moker sneg.

Preidimo k februarski statistiki vremenskih postaj:

  • Kojsko ÔÇô Gori┼íka Brda ÔÇô 243 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 6,9┬░C (po dekadah: 7,5┬░C; 6,2┬░C; 7,1┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 9,3┬░C (23.2.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 3,3┬░C (12.2.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 0
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = 1,4┬░C (11.2.)
Najvišja izmerjena temperatura = 13,7°C (18.2.)

Pobeljeni vrhovi Kanalskega Kolovrata februarja 2016

To je bil drugi najtoplej┼íi februar v zadnjih ┼íestih letih in 1,8┬░C toplej┼íi od povpre─Źja postaje. S svojo toploto je izni─Źil anomalijo hladnega obdobja v letu 2012, zaradi katerega je bil februar povpre─Źno hladnej┼íi od januarja. Po toploti ┼íe vedno vodi februar 2014, ko je povpre─Źna mese─Źna temperatura zna┼íala 7,1┬░C. Najhladnej┼íi je seveda februar 2012 s povpre─Źjem 2┬░C. V ve─Źinoma ju┼żnem tipu vremena s pogostimi padavinami nismo zabele┼żili nobenega hladnega in ledenega dne. V preteklih letih smo dneve s temperaturami pod ni─Źlo ┼íteli takole:

Hladni dnevi (Tmin < 0┬░C) / Ledeni dnevi (Tmax < 0┬░C):

  • 2015: 5 / 0
  • 2014: 0 / 0
  • 2013: 9 / 0
  • 2012: 16 / 8
  • 2011: 5 / 0

Padavinsko smo imeli drugi najbolj namo─Źen februar v zadnjih ┼íestih letih, ─Źeprav so nekatere postaje po Sloveniji tudi presegle slavni februar 2014:

Število dni s padavinami = 22
Število dni s padavinami (>2 mm) = 19
Skupne mese─Źne padavine = 283 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin = 42,7 mm (3.2.)
Najvišja intenziteta padavin = 47,2 mm/h (3.2.)
┼átevilo dni s sne┼żno odejo = 0
Število dni z nevihto = 3

Rekordnega februarja 2014 je padlo 329,4 mm de┼żja, do konca februarja smo tedaj zabele┼żili skupaj z januarjem ┼że 740,9 mm padavin. V letu 2016 je ta vsota zna┼íala 381 mm, kar pomeni drugi najbolj namo─Źen start leta na tej vremenski postaji. Februarsko povpre─Źje je trenutno postavljeno pri 131,7 mm de┼żja. V preteklosti smo ┼że imeli tudi zelo suhe februarje, leta 2015 je padlo vsega 16 mm, leta 2012 pa 25,2 mm de┼żja.

Zelo vetrovna je bila sredina meseca, ko je pogosto pihala zmerna do mo─Źna burja, najmo─Źnej┼ía med 15. in 17. februarjem. Prav slednji je prinesel sunke prek 100 km/h, vremenska postaja v Kojskem je na Kalehah zabele┼żila najmo─Źnej┼íi sunek 120,7 km/h, dan prej pa je pihnilo do 91,7 km/h. Precej vetroven je bil tudi zaklju─Źek meseca, a sunkov prek 100 km/h nismo ve─Ź zabele┼żili.

  • Korada ÔÇô Kanalski Kolovrat ÔÇô 812 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 3,2┬░C (po dekadah: 3,8┬░C; 2,6┬░C; 3,2┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 6,2┬░C (23.2.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 0,1┬░C (27.2.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 10
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = -1,6┬░C (27.2.)
Najvišja izmerjena temperatura = 9,1°C (18.2.)

Skupna koli─Źina padavin: 343,7 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 65,3 mm (8.2.)
Najvišja intenziteta padavin = 58,2 mm/h (8.2.)
┼átevilo dni s sne┼żenjem = 10

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 104,6 km/h (17.2.)

Nekaj sne┼żnih utrinkov iz spletne kamere na Zaveti┼í─Źu na Koradi v mesecu februarju (levo zgoraj 12.02., desno zgoraj 13.02., levo spodaj med burjo 17.02. in desno spodaj 27.02.):

  • Dolgi Laz ÔÇô severna Banj┼íka Planota ÔÇô 888 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 2,4┬░C (po dekadah: 3,5┬░C; 1,6┬░C; 2┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 5,6┬░C (1.2.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = -1,4┬░C (27.2.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 13
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = -3,5┬░C (4.2.)
Najvišja izmerjena temperatura = 6,8°C (1.2.)

Skupna koli─Źina padavin: 371,6 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 56,1 mm (7.2.)
Najvišja intenziteta padavin = 47,2 mm/h (9.2.)

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 91,7 km/h (17.2.)

Na koncu si oglejmo ┼íe nekaj statistike zime 2015/16 na vremenski postaji Kojsko. Ta je bila s povpre─Źno temperaturo (december – februar) 5,8┬░C druga najtoplej┼ía v zadnjih ┼íestih letih. Za najtoplej┼ío ┼íe vedno velja zima 2013/14 s povpre─Źjem kar 7,1┬░C. Tretje mesto zaseda zima 2014/15 z 5,77┬░C, najhladnej┼íi pa sta zimi 2011/12 in 2012/13 s povpre─Źjem 3,97┬░C. Povpre─Źna temperatura zadnjih ┼íestih zim je 5,32┬░C. V zadnjih letih imamo tople decembre, ki so tudi padavinsko skromni, najhladnej┼íi so januarji, februarja pa smo ┼że imeli vse, od ekstremnega prodora hladnega zraka leta 2012 do zelo toplih in prekomerno namo─Źenih mesecev v letih 2014 in 2016.

Padavinsko je bila zima 2015/16 druga najbolj mokra v zadnjih ┼íestih letih. Skupaj je padlo 386,3 mm de┼żja, od tega le 5,3 mm decembra. Najbolj mokra zima je bila 2013/14 z izjemnimi 830,1 mm padavin. Najbolj suha je bila zima 2011/12 z vsega 187,2 mm de┼żja. V povpre─Źju pozimi v Kojskem pade 376,58 mm de┼żja, vendar gre pri─Źakovati, da se bo to povpre─Źje z leti zni┼żalo, saj ekstremno mokra zima 2013/14 bistveno zvi┼íuje povpre─Źje.

Viri:

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin