Tag: dež

Močna okužba grozdov z oidijem.

Nova rastna sezona se hitro bliža in z njo ponoven boj z eno najnevarnejših bolezni v naših vinogradih, pepelovko vinske trte, oziroma oidijem vinske trte (Uncinula necator). V Primorskih vinogradih se pri škropljenju proti tej bolezni večinoma zanašamo na napovedi Kmetijskih zavodov in prognostičnih služb ter na priporočene razmake med škropljenji, ki nam jih priporočajo proizvajalci in prodajalci fitofarmacevtskih sredstev.

Toda nevarnost okužbe se od lokacije do lokacije lahko močno razlikuje. Najbolj natančen in racionalen način spremljanja razvoja bolezni ter izbire časa varstva je uporaba prognostičnih modelov, ki temeljijo na  vremenskih spremenljivkah, kot so temperatura, padavine, zračna vlaga, omočenost lista ter fenofaza rastline. Vremenske spremenljivke pridobijo iz vremenskih postaj, ki so postavljene na reprezentativnih lokacijah znotraj vinogradov določenega pridelovalnega območja, za določitev fenofaz pa je potrebno pregledovanje vinogradov na terenu s strani prognostične službe. Iz teh podatkov izračunajo verjetnost okužbe.

Za boljše razumevanje prognoze oidija na podlagi vremenskih spremenljivk, bomo predstavili dva modela, ki so jih razvili na Univerzi Davis v Kaliforniji. Predvsem prvi je široko uporabljen v številnih pridelovalnih območjih širom sveta, drugi pa je zanimiv za ekološke pridelovalce, ki v sistemih varstva pred oidijem vinske trte uporabljajo večinoma žveplove pripravke.

OIDIJ VINSKE TRTE (razvojni krog)

Najprej spomnimo na nekaj osnovnih dejstev o razvojnem krogu oidija. Gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, ali v obliki kleistotecijev, spolnih trosišč glive. V večini vinorodnih dežel je prevladujoča oblika prezimovanja kleistotecij. Askospore dozrijo pozno poleti, ko padejo na okuženo zeleno tkivo, od koder so odnešene s pomočjo vode na trajne dele rastline (deblo, kordoni), kjer prezimijo. V toplih zimskih in spomladanskih dneh, ko je na voljo dovolj vlage, kleistoteciji počijo in sprostijo askospore, katere se zapičijo in pričnejo brsteti na spodnji strani listov. Nespolni trosi, konidiji, nastanejo 7 do 10 dni po primarni okužbi z askosporami. Konidiji se nato tvorijo celotno rastno dobo, dokler za to obstajajo ugodne temperature med 21 in 29,5°C.

Če gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, mladike pokažejo bolezenske znake hitro po brstenju. Na takih obolelih mladikah nastajajo konidiji, ki povzročajo nove sekundarne okužbe. Bolezenska znamenja so spomladi redko opažena, če temperature presegajo 26,5°C, toda pri temperaturah med 21 in 29,5°C se bolezenska znamenja pojavijo hitro po brstenju. Pri temperaturah med 15 in 20°C je pojav bolezenskih znamenj zakasnjen.

Nespolne spore – konidiji (oidiji).

VARSTVO

Varstvo je potrebno opravljati vso rastno dobo, uspešnost je v veliki meri odvisna od zmanjšanja količine inokuluma zgodaj v rastni dobi ter v uspešnem zatiranju nadaljnjih okužb. Čas prvega tretiranja je odvisen od fungicida, ki ga uporabimo, fenofaze rastline in potencialne okužbe. Vlaga iz megle, ali dežja deluje kot sprožilec za sproščanje askospor in takoj po brstenju pride do okužb na zelenem tkivu, ko temperatura preseže 10°C. V tem času opravimo škropljenje s kontaktnimi sredstvi čimprej, kot je mogoče, da preprečimo nastanek nespolnih trosov, konidijev. V popolnoma suhem vremenu je nevarnost za okužbo bistveno manjša. Raziskave so pokazale, da je pred uporabo drugih fungicidov priporočljiva uporaba žveplovih pripravkov. Prvo škropljenje opravimo v času brstenja, nato nadaljujemo s škropljenji z žveplovimi pripravki, ali z drugimi fungicidi v skladu s pritiskom bolezni. Pogostost tretiranj je odvisna od vrste uporabljenega fungicida in vremenskih pogojev. Pri grozdju za vino s škropljenji končamo, ko sladkorna stopnja v jagodah doseže 12 °Brix.

Sistemični in mezosistemični organski fungicidi so najprimernejši za zaščito trte, ko je pritisk bolezni velik. Takrat se izogibamo uporabi izključno žvepla, biotičnih pripravkov, SAR pripravkov ter kontaktnih fungicidov, saj ne nudijo zadostne zaščite pred boleznijo. 50 % kontrole nad boleznijo prispevajo tudi pravočasno in dobro opravljena zelena dela v vinogradu. Več o ekološkem varstvu in učinkovitosti le tega.

SPREMLJANJE POGOJEV IN ODLOČITEV ZA TRETIRANJE

Spomladi kleistoteciji sproščajo askospore, ko pade več kot 2 mm dežja. Do okužbe pride, ko dežju sledi 10 do 13 ur neprestane omočenosti lista in temperature ostajajo med 10 in 26,5°C. 7 do 10 dni po primarni okužbi v vinogradih opravimo kontrolo prisotnosti bolezni s pomočjo naključno izbranih 10 do 15 bazalnih listov, s približno 20 trt. Spodnjo stran listov pregledamo na prisotnost trosov. Če najdemo bolezenske znake, pričnemo s spremljanjem bolezni s pomočjo modela.

INDEKS TVEGANJA

Ko pride do primarne okužbe, so idealne temperature za rast glive med 21 in 29,5°C. Temperature nad 35°C upočasnijo rast glive. Indeks tveganja uporablja dnevne temperature za določanje tveganja nastanka bolezni in predvidi čas tretiranja. Ko uporabljamo indeks tveganja, moramo vselej spremljati pojav morebitnih bolezenskih znamenj v vinogradu.

PREPREČEVANJE POJAVA ODPORNOSTI – ANTIREZISTENČNA STRATEGIJA

Kolobarjenje z aktivnimi snovmi z različnim načinom delovanja je nujno, za uspešno preprečevanje nastanka odpornosti. Ko uporabljamo kombinirane fungicide z več aktivnimi snovmi, se izogibamo zaporednemu tretiranju z aktivnimi snovmi, ki imajo sorodno delovanje.

MODEL št.1: GUBLER-THOMASOV MODEL

Opozorilo: Pred uporabo modela, ki še ni bil validiran, ali predhodno preizkušen v poljskih preizkusih na specifični lokaciji, je potrebno opraviti testiranje v eni, ali dveh rastnih sezonah pod lokalnimi pogoji. Tako zagotovimo delovanje modela na željeni lokaciji.

Lokacija senzorjev: v coni grozdja, v listni steni

Vhodne spremenljivke:

  • Okoljske: Urna povprečna temperatura, maksimalna dnevna temperatura, urna omočenost lista (samo pri modelu za askospore)
  • Računske: Dnevna povprečna temperatura, dnevno število ur, ko je temperatura med 21 in 29,5°C, količina časa, ko je temperatura nad 35°C

Opis modela:

Model loči dva stadija glive na podlagi biologije patogena, fazo askospor (spolna faza – primarna okužba) ter konidijsko fazo (nespolna faza – sekundarne okužbe med rastno sezono).

Faza askospor (spolna faza – primarna okužba):

Za določitev nevarnosti okužbe z askosporami, model računa povprečno dnevno temperaturo ter meri trajanje omočenosti lista v urah. Model deluje na osnovi modificirane Millsove tabele za jablanov škrlup (Venturia inaequalis) s predvidevanjem okužbe na osnovi 2/3 vsote ur omočenosti lista (drugi stolpec, tabela 1):

Tabela 1: Modificirana Millsova tabela: Število ur omočenosti lista, potrebno za okužbo z askosporami.

Konidijska faza (nespolna faza – sekundarne okužbe):

  1. Start konidijske faze je sprožen zgodaj v rastni sezoni s tremi zaporednimi dnevi s 6 zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5°C. Za vsakega od teh treh dni model pripiše 20 točk k indeksu nevarnosti pojava okužbe.
  2. Indeks konidijske okužbe se poviša za 20 točk vsak naslednji dan, z vsaj šestimi zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5°C.
  3. Če je v dnevu manj kot šest ur s temperaturo med 21 in 29,5°C, se od indeksa odšteje 10 točk. To se zgodi, če temperatura pade pod 21, ali naraste prek 29,5°C za več kot 45 minut. Za to količino se smatra, da prekine akumulacijo temperaturnih vsot.
  4. Če je temperatura enaka, ali višja od 35°C vsaj 15 minut, se od indeksa odvzame 10 točk.
  5. Če je na isti dan vsaj šest ur s temperaturo 21 do 29,5°C in temperatura za vsaj 15 minut doseže, ali preseže 35°C, model k dnevu doda 20 točk, a odšteje 10 točk zaradi visoke temperature. Se pravi za tak dan model doda 10 točk.
  6. Če je indeks ob koncu dneva po odštevanju točk negativen, se ga resetira na 0. Če je indeks ob koncu dneva po prištevanju točk večji od 100, se ga resetira na 100.
  7. Na katerikoli dan se indeks ne sme zmanjšati za več kot 10 točk in narasti za več kot 20 točk.

Mejne vrednosti za ukrepanje – indeks tveganja:

Glede na model, do okužbe z askosporami pride, ko so izpolnjeni pogoji iz modificirane Millsove tabele. Na primer: Pri povprečni dnevni temperaturi 12,8°C, mora biti list omočen 16 ur, da pride do močne okužbe. Pri 18,3°C je poreben čas omočenosti lista 12 ur.

Za konidijske okužbe čas tretiranj s fungicidi temelji na temperaturi, vrsti fungicida in intervala med škropljenji. Indeks nižji od 30 nam omogoča intervale škropljenj podaljšati na najdaljše priporočene na etiketi. Indeks med 40 in 50 priporoča srednje dolge intervale, indeks med 60 in 100 nam pove, da je pritisk bolezni visok, zato naj bodo razmaki med škropljenji skrajšani na minimum po etiketi. Po tretiranju se indeks resetira na 0.

Tabela 2: Indeks pritiska bolezni in potrebni presledki pri škropljenju s fungicidi.

1 – Bacillus subtilis (Serenade ASO)

2 – SAR = Systemic acquired resistance (sistemsko pridobljena odpornost – PREVIEN BIO, DINAMICO MICRO)

3 – DMI = Demethylation inhibitors – IBE sistemiki, kot so tebukonazol – BALTAZAR, FALCON, FOLICUR, LUNA EXPERIENCE, MYSTIC 250 EC NATIVO 75 WG, ORIUS 25 EW, STAR TEBUKONAZOL, TEBUSHA 25% EW, tetrakonazol – DOMARK 100 EC, TALENDO EXTRA, penkonazol – TOPAS 100 EC, TOPAZE, difekonazol – DYNALI, SCORE 250 EC; miklobutanil – MISHA 20 EW, POSTALON 90 SC, SYSTHANE 20 EW

4 – trifloksistrobin – NATIVO 75 WG, krezoksim-metil – COLLIS, piraklostrobin – CABRIO TOP, boskalid – CANTUS, COLLIS

Več o registriranih fitofarmacevtskih sredstvih.

Validacija modela

Validacija modela je bila opravljena od leta 1995 dalje v različnih vinorodnih deželah Kalifornije. V letu 1997 ‘California PestCast’ sponzorira validacijske projekte na trtah za pridelavo namiznega grozdja in grozdja za vino ter pridelavo rozin. Model je bil validiran tudi v New Yorku, Washingtonu in Oregonu, v Nemčiji, Avstriji in Avstraliji.

Implementacija modela

Ta model uporablja Univerza v Kaliforniji, fitopatolog Doug Gubler, pridelovalci, svetovalci kmetijskih zadrug in licencirani svetovalci v vinorodnih deželah Kalifornije.

MODEL št.2

Lokacija senzorjev: lokalne vremenske postaje

Vhodni podatki: okoljski – izmerjene in napovedane najvišje in najnižje dnevne temperature, padavine nad 2 mm.

Opis modela:

Razvit za grozdje za vino in pridelavo rozin. Temelji na predpostavkah, da je glavni razlog za ponavljanje aplikacij žvepla v vinogradih, izpiranje le tega z dežjem ter rast vinske trte. Dnevni indeks oidija (DIO) je izračunan iz dnevnih minimalnih in maksimalnih temperatur (glej tabelo 3). Dnevni DIO se seštevajo, tako dobimo indeks oidija (IO). DIO se prične akumulirati dvanajst dni po fenofazi prvega razvitega lista, oziroma, ko mladike dosežejo 15 cm dolžine (kar se zgodi prej). Akumulacija se nato nadaljuje dokler jagode ne vsebujejo 12 do 15 % sladkorja:

Tabela 3: DIO (dnevni indeks oidija) na podlagi različnih dnevnih maksimalnih in minimalnih temperatur.

*…pri zelo visokih dnevnih temperaturah je odmerke žvepla potrebno zmanjšati, da se izognemo ožigom listja. Če je mogoče, z žveplenimi pripravki tretiramo zvečer, ko temperature padejo pod 32°C, da omogočimo počasno oksidacijo tekom noči in se s tem izognemo listnim ožigom, ki nastanejo pri višjih dnevnih temperaturah.

Tabela 4: Primeri izračuna IO:

Vsako naslednje škropljenje z žveplenimi pripravki opravimo, ko IO doseže, ali preseže vrednost 1 od zadnjega tretiranja.  Ko količina padavin preseže 2,5 mm moramo ponoviti škropljenje v vinogradih.

ZAKLJUČEK

Obravnavani modeli lahko izdatno vplivajo na zmanjšanje porabe fitofarmacevtskih sredstev ter s tem zmanjšajo stroške za zaščito ter zmanjšajo obremenitev okolja. Ker je relief v Slovenskih vinorodnih deželah zelo raznolik, je pred uporabo takih modelov obvezno potrebno preveriti njihovo učinkovitost na določeni lokaciji. Če tega ne naredimo, tvegamo popolno izgubo pridelka. Oba modela iz današnjega članka sta prosto dostopna na svetovnem spletu, obstajajo pa še številni novejši, prilagojeni na drugačne okoljske razmere. Slednji so plačljivi, nekateri so že bili preizkušeni na slovenskih kmetijskih zavodih.

Za več informacij ter nakup sredstev za zaščito pokličite Enomarket d.o.o., Kojsko.

VIRI

Po zelo toplem začetku pomladi smo v drugi polovici aprila dobili pozebo, o kateri bomo kmalu bolj obširno pisali tudi na naši strani. Prehladno spomladansko vreme se nadaljuje še v začetku meseca maja. Po obilnih padavinah ob koncu meseca aprila so bili izpolnjeni pogoji za okužbo s peronosporo vinske trte (Plasmopara viticola). Takrat smo opravili prva škropljenja vinogradov.

V prvi dekadi meseca maja imamo nestabilno vreme s pogostimi plohami in občasnimi prehodi hladnih front, ki prinesejo nevihte z obilnimi nalivi. Ti lahko izperejo škropilno oblogo z rastlin, kar zahteva ponovitev škropljenj. Če uporabljamo kontaktne fungicide, se škropilna obloga izpere že pri 20 mm padavin. Nevarnost okužb s peronosporo je visoka, zato je pomembno, da so trte dobro poškropljene. Glede na napovedi se bo nestabilno vreme nadaljevalo, zato se priporoča uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki se slabo izpirajo. Proti peronospori lahko uporabimo MILDICUT v odmerku 2 L/ha, proti oidiju vinske trte pa pripravek VIVANDO v odmerku 160 ml/ha v kombinaciji z močljivim žveplom. Priporoča se dodatek močila. Taka kombinacija nam zagotavlja zaščito tudi ob obilnejših padavinah (nad 50 mm). V tem času pričnemo uporabljati fosfite, ki povečajo odpornost vinske trte na peronosporo. Uporabimo FITOFOL PK v odmerku 2 kg/ha.

V ekološki pridelavi moramo po obilnejših padavinah škropljenja redno ponavljati. Uporabimo kombinacijo FERTIRAME FLOW 26 % v odmerku 2 kg/ha, DINAMICO MICRO v odmerku 2,5 L/ha ter močljivo žveplo v odmerku 4 kg/ha.

V teh dneh je ob jasnih jutrih pogost pojav inverzije in megle po nižinah in dolinah. 8. maja zjutraj smo imeli izrazito meglo po nižinah severne Primorske. Na fotografijah je videti tudi v meglice odete doline med griči Goriških brd. V teh dolinah je bila zjutraj obilna rosa in s tem ugodni pogoji za razvoj peronospore vinske trte:

 

 

Popoldne istega dne nas je s severa dosegla oslabljena vremenska motnja, ki je prinesla nevihte in obilne padavine. Imeli smo solidne pogoje za nevihte, okoli 700 J/kg CAPE-a, rosišča pri tleh okoli 15°C. Vetrovi v nižjih plasteh so bili šibki, spodaj je pihal jugovzhodnik, ki je višje povijal v zahodnik. Zaradi šibkega vetrovnega striženja je bila organiziranost neviht slabša. Nastal je MCS z nekaj nevihtami v liniji. Ena teh je dosegla tudi Goriška brda. Ponekod je ob obilnih nalivih padala sodra. V Kojskem smo zabeležili 30 mm padavin, na Koradi 39,6 mm, druge postaje po Brdih so zabeležile manj padavin, med 10 in 20 mm. V Kojskem je bila makismalna zabeležena jakost padavin 209 mm/h, sunek vetra ob prehodu nevihte 25 km/h.

Vertikalna sondaža iz Vidma od 14 uri po lokalnem času:

Fotografija nevihte nad Goriškimi brdi. Pred nevihto je videti slabše organiziran ‘shelf cloud’:

Radarska slika padavin v času nevihte nad Goriškimi brdi:

Nekaj grafov iz vremenske postaje Enomarket Kojsko, ki lepo opišejo prehod fronte. Vidimo izrazit padec temperature, nenadno povečanje hitrosti vetra ob prehodu nevihte ter visoko jakost padavin:

 

 

Za dodatne informacije glede škropljenj in za nakup fitofarmacevtskih sredstev za konvencionalno, integrirano in ekološko varstvo vinske trte, smo vam na voljo v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Zasnežena spomladanska Korada in dolina reke Idrije v ozadju – 28.4.2016

Pregovorno muhast in spremenljiv mesec je tokrat povsem upravičil svojo slavo. Prvi dve dekadi sta sicer bili nadpovprečno topli, a brez zelo visokih dnevnih temperatur. Dežja je bilo malo, nekaj kapelj smo bili deležni 8. in 9. aprila, kakšna ploha se je še pojavila dan kasneje. Hladna fronta nas je prešla v noči na 14. april in prinesla nekaj neviht, še en suh prehod fronte smo zabeležili 19. aprila. Zapihala je zmerna do močna burja. Po še nekaj prijetno toplih dneh se je pomlad 23. aprila pričela poslavljati. Izrazit prodor polarnega zraka iz severa je prinesel hladno vreme z občasnim dežjem in plohami. Temperatura na vremenski postaji Dolgi Laz je že 25. aprila zdrsnila pod 0°C. Popoldne je nastalo nekaj ploh, na višjih nadmorskih višinah je tudi snežilo. V torek, 26. aprila je bilo zjutraj še oblačno in hladno, popoldne pa je pričelo deževati, v Furlaniji je zvečer nastalo nekaj neviht, ki so močne nalive prinesle tudi na Primorsko. Snežilo je do okoli 1000 m n.m.v. V sredo 27. aprila smo se zbudili v razmeroma toplo jutro s precej močnim jugozahodnim vetrom, ki se je tekom dneva še krepil. Popoldne so se temperature v Furlaniji povzpele tudi do 18°C. Medtem je večino Slovenije že prešla hladna fronta in prinesla izrazito ohladitev. Temperature so se spustile do ledišča, pričelo je snežiti. Primorsko je fronta prešla pozno popoldne, snežna meja se je spustila do okoli 500 m v Goriških Brdih in spodnji Soški dolini. Še nižje je snežilo višje v dolini, po poročilih domačinov celo do Bodreža pri Kanalu ob Soči. V Desklah je ob nevihti padala sodra. Burja, ki je zapihala po prehodu hladne fronte ter oblačno nebo, so preprečili pozebo v jutru po fronti. 28. aprila zjutraj smo imeli dež s snegom celo v Kojskem v Goriških brdih, sneg se je prijemal do 400 m n.m.v., močnejše padavine po so ostale predvsem v Alpah, oziroma severozahodni Sloveniji. Nevarnost za pozebo v Goriških Brdih in spodnji Soški dolini je trajala še naslednji dan, a je v jasni noči še pihala burja in preprečila zdrs temperatur pod ledišče. Pozebo so ta dan imeli v srednji in zgornji Soški dolini, o rahli slani so poročali tudi iz spodnje Vipavske doline, a informacij o škodi ni. V mirni in jasni noči na 30. april se je ozračje že dovolj ogrelo, da je bila nevarnost pozebe v Goriških brdih manjša, čeprav bomo videli v nadaljevanju, da se je temperatura ponekod spustila pod ledišče. V notranjosti države so temperature tudi to noč padle globoko pod ničlo.

Preden se lotimo statistike si poglejmo nekaj utrinkov iz Alpskega sveta in Tolminske dne 15. aprila. Sušen in topel začetek meseca je poskrbel za hitro ozelenitev tudi višje ležečih območij. Srednja soška dolina je spomladi pravi zeleni balzam za oko. Na sliki levo sta vasi Volče in Čiginj, desno pa je pogled na Tolmin z Vodil vrha:

Izraziti erozijski procesi so značilnost območij z velikimi pobočnimi nakloni. Na sliki levo je podor v dolini reke Tolminke. Cerkvica nad dolino je vsem dobro znana Javorca. Na sliki desno vidimo erozijo na pašnikih, ki nastaja kot posledica intenzivne pašne rabe:

 

Južna in zahodna pobočja tolminskih gora so bila na polovici aprila že skoraj povsem oropana snežne odeje. Glavnina snega v Alpah je letos padla februarja, nato je bilo padavin malo, temperature pa so bile visoke. Na sliki levo je dolina reke Tolminke s pobočji Monture ter Mahavščka. Slika desno prikazuje vas Čadrg in venec gora od Tolminskega Migovca do Vogla:

 

Na sliki levo vidimo zajedanje pomladi v pobočja Visoč vrha, v ozadju se v oblakih skriva Stador. Desno je pogled na Matajur s pobeljenim vrhom. Sonce išče pot skozi oblake nastale kot posledica jugozahodnika v višinah:

 

Poglejmo si statistiko vremenskih postaj v mesecu Aprilu:

  • Kojsko – Goriška Brda – 243 m n.m.

Povprečna mesečna temperatura = 13,4°C (po dekadah: 14,5°C; 15,1°C; 10,7°C)
Najvišje dnevno povprečje = 16,9°C (7.4.)
Najnižje dnevno povprečje = 6,6°C (28.4.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 0
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najnižja izmerjena temperatura = 2,9°C (27.4.)
Najvišja izmerjena temperatura = 22,6°C (6. in 7.4.)

Topli prvi dve dekadi meseca sta obetali enega bolj toplih aprilov v zadnjih šestih letih, odkar postaja deluje. Najtoplejši je še vedno april 2011 s povprečno temperaturo 14,8°C. Šestletno povprečje sedaj znaša 13,2°C, torej je bil letošnji april po ledeni kalvariji ob koncu meseca le dve desetinki toplejši od povprečja ter s tem tretji najtoplejši. Drugo mesto drži april 2014 s 13,9°C, najhladnejši pa je bil april 2012 z 11,5°C. Hladnih in toplih dni v letošnjem aprilu nismo zabeležili.

April je na vremenski postaji Kojsko najbolj suh mesec v letu. Kar nekako v nasprotju z njegovim karakterjem. Tej statistiki tudi letošnji april ni ubežal, saj je bil sploh v prvih dveh dekadah zelo suh, padlo je le 14,2 mm dežja. Nemirno vreme ob koncu meseca je vendarle prineslo več dežja, dovolj za drugi najbolj namočen april v zadnjih šestih letih, a še vedno podpovprečno namočen. Povprečje močno zvišuje mokri april 2012 s kar 248,4 mm dežja. Mesečno povprečje trenutno zanaša 78,7 mm, najbolj suh je bil lanski april z vsega 27,4 mm padavin.

Število dni s padavinami = 9
Število dni s padavinami (>2 mm) = 7
Skupne mesečne padavine = 66,5 mm
Najvišja dnevna količina padavin = 26,7 mm (27.4.)
Najvišja intenziteta padavin = 7,1 mm/h (27.4.)
Število dni s snežno odejo = 0
Število dni z nevihto = 3

Vetrovno mesec ni bil nič posebnega, najmočnejše sunke smo beležili ob prehodih hladnih front, 19. aprila je burja dosegla najmočnejši sunek 85,3 km/h, ob fronti 27. aprila pa je pihnilo do 70,8 km/h.

Panorama shelf clouda pred hladno fronto 27.4. v Furlaniji:

  • Korada – Kanalski Kolovrat – 812 m n.m.v.

Korada je bila ob koncu aprila ponovno pobeljena. Snežna odeja je zdržala do sončnega popoldneva dan po fronti. Za cel dan snežne odeje ponovno ni zneslo.

Povprečna mesečna temperatura = 9,5°C (po dekadah: 11°C; 10,8°C; 6,6°C)
Najvišje dnevno povprečje = 14,2°C (7.4.)
Najnižje dnevno povprečje = 1,7°C (28.4.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 2
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najnižja izmerjena temperatura = -0,8°C (27. in 28.4.)
Najvišja izmerjena temperatura = 18,1°C (7.4.)

Skupna količina padavin: 96,3 mm
Največja dnevna količina padavin: 40,9 mm (26.4.)
Najvišja intenziteta padavin = 160,8 mm/h (26.4.)
Število dni s sneženjem = 2 (27. in 28.4.)

Najmočnejši sunek vetra: 62,8 km/h (19.4.)

Na levi je prikazan pogled s Korade na Soško dolino in vas Deskle 28. aprila. V ozadju vidimo zasneženo Banjško planoto. Na desni so zasnežena pobočja Korade z vasico Vrtače:

 

Pri zavetišču na Koradi je bila snežna odeja visoka 4 cm, pri temperaturah okoli ničle je pihala zmerna burja, ki je izrazito stopnjevala občutek mraza. Na sliki desno je pogled iz zasnežene Korade na zeleno in pomladno Soško dolino:

 

  • Dolgi Laz – severna Banjška Planota – 888 m n.m.v.

Postaja v Dolgem Lazu je ob sneženju 27.4. naletela na težavo z izpadom električne energije, ki je trajal dovolj dolgo, da smo ostali prav brez ključnih podatkov ob prehodu hladne fronte. Zato tokrat izpuščamo statistiko iz te postaje, saj se podatki ne bi ujemali z dejanskim stanjem. Težave z dobavo električne energije na hribovitih območjih zahodne Slovenije so še vedno zelo slabe, električno omrežje sicer obstaja, a nič več kot to.

Vrnimo se ponovno k mrzlemu obdobju ob koncu meseca… Mrzla polarna zračna masa nas je dosegla že 24. aprila, največ škode je v notranjosti Slovenije povzročila pozeba 26. aprila zjutraj. Močno so prizadeti sadjarji in vinogradniki v večjem delu države, najhuje je bilo v na vzhodu Slovenije. Zahodni del države je že ponoči pokrila oblačnost, ki je prekinila ohlajanje.

Vremenska situacija nad Evropo 25. aprila zjutraj:

Tmin po postajah ARSO v Sloveniji 26. aprila zjutraj (vir: Marko Korošec, Slometeo forum):

12.4 Kredarica (2515m)
-7.1 Jezersko (893m)
-6.0 Krvavec (1740m)
-4.7 Rogla (1496m)
-4.6 Rudno polje (1344m)
-4.5 Logarska dolina (730m)
-4.3 Šmartno pri Slovenj Gradcu (444m)
-4.0 Babno polje (754m)
-3.8 Iskrba (534m)
-3.6 Gornji grad (438m)
-3.6 Nova vas – Bloke (718m)
-3.6 Ratece (864m)
-3.3 Kamniška Bistrica (549m)
-3.3 Ravne na koroškem (396m)
-3.3 Zgornja Radovna (777m)
-3.2 Gačnik (292m)
-3.2 Kočevje (467m)
-3.1 Celje – Medlog (242m)
-2.9 Murska Sobota – Rakičan (186m)
-2.9 Ptuj (terme) (222m)
-2.8 Radenci (205m)
-2.7 Rogaška slatina (250m)
-2.6 Vojsko
-2.5 Dobliče (Črnomelj) (157m)
-2.2 Letališče Cerklje ob Krki (154m)
-2.1 Planina pod Golico (956m)
-2.1 Podčetrtek (202m)
-2.0 Letališče Edvarda Rusjana Maribor (264m)
-2.0 Maribor (275m)
-2.0 Zgornja Kapla (723m)
-1.9 Lendava (190m)
-1.7 Krško – NEK (156m)
-1.7 Osilnica (290m)
-1.6 Hrastnik (290m)
-1.3 Šebreljski vrh (970m)
-1.2 Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (364m)
-1.1 Letališče Lesce (509m)
-1.1 Trebnje (302m)
-1.1 Velike Lašče (529m)
-1.0 Cerkniško jezero – Otok (586m)
-1.0 Davča (1002m)
-0.9 Ilirska Bistrica – Trnovo (424m)
-0.9 Velenje (TEŠ) (388m)
-0.8 Novo mesto (218m)
-0.5 Malkovec (400m)
-0.4 Lisca (943m)
-0.4 Litija (268m)
-0.4 Radegunda (789m)
-0.2 Pasja ravan (1020m)
-0.2 Postojna (533m)

Škodo zaradi pozebe je ob prehodu hladne fronte stopnjevalo še sneženje. Velike količine snega, ki so padle po notranjosti države so na olistanih drevesih povzročale snegolome, težave so imeli tudi v trajnih nasadih jablan. Na Štajerskem se je pod težo snega na protitočnih mrežah celotna konstrukcija sesula in poteptala nasad pod seboj. Škodo na najbolj prizadetih območjih ocenjuejo na 90 %.

Maksimalna višina snežne odeje na posameznih vremenskih opazovalnicah agencije za okolje je bila sledeča (Vir: Gregor Vertačnik, Slometeo forum):

Jezersko 40 cm
Planina pod Golico 40 cm
Logarska Dolina > 35 cm (ni podatkov od večera dalje)
Radegunda 35 cm
Topol pri Medvodah 33 cm
Trojane 29 cm
Lisca 27 cm
Nova vas na Blokah 27 cm
Pasja ravan 27 cm
Bohinjska Češnjica vsaj 22 cm (še sneži)
Zgornja Sorica 22 cm
Vrhnika 21 cm
Logatec 21 cm
Zgornja Radovna 20 cm
Zadlog 19 cm
Velike Lašče 19 cm
Bukovski Vrh 17 cm
Babno Polje 16 cm
Gornji Grad 16 cm
Kamniška Bistrica 16 cm
Kranj 9 cm
Jeruzalem 8 cm
Kočevje 6 cm
Krn (vas) 6 cm
Litija 6 cm

Za arhiv omenimo še eno zanimivost, ki kaže kako izrazita je bila hladna fronta 27. aprila. Ob prehajanju Slovenije so bile zabeležene velike temperaturne razlike med severovzhodom in jugozahodom države. Ko je na severovzhodu že snežilo pri 0°C, so v Kopru imeli še 20°C. Izjemnih 20°C razlike na tako kratki razdalji. V Kojskem je temperatura ob prehodu fronte padla iz 15,8°C na 3,4°C.

Karta temperatur na vremenskih postajah ARSO med prehodom hladne fronte čez Slovenijo:

Čeprav smo imeli v Goriških brdih tokrat veliko srečo z oblačnostjo in burjo, je nevarnost za pozebo obstajala. Nekaj temperaturnih senzorjev smo že pred fronto nastavili na za pozebo najbolj dojemljiva območja na Prevali pod vasjo Ceglo. Najnižja zabeležena temperatura v noči iz 28. na 29. april je bila zabeležena v vinogradu označenem na spodnjem zemljevidu. Senzor je bil nastavljen na višino 1 m nad tlemi na cono mladik vinske trte, torej na mesto, kjer bi pozeba povzročila gospodarsko škodo. Živo srebro se je ob 2:00 zjutraj spustilo do 0,5°C, nato je zapihala burja, ki je prekinila ohlajanje, ozračje se je ogrelo do 6°C, preden se je temperatura pričela ponovno spuščati proti ledišču, a nižje od 2°C do jutra ni šlo. Preostali lokaciji sta bili toplejši. V vinogradu mladih trt pod Gredičem smo senzor nastavili na višino 15 cm, torej na višino mladik mladih trt. Temperatura se je za kratek čas spustila do 1,5°C, preden se je pričelo segrevanje zaradi burje. Na tretji lokaciji, v sadovnjaku breskev ob cesti proti Subidi in Krminu smo senzor nastavili na višino 1,5 m nad tlemi. Najnižja zabeležena temperatura je bila 2°C.

Lokacija vinograda, kjer so bile opravljene meritve je označena z rdečo piko:

Graf poteka temperature v noči iz 28. na 29. april:

Ker je bila v noči iz 29. na 30. april nevarnost za pozebo, od dotoku toplejšega zraka v višinah, manjša, smo vse senzorje prestavili v vinograd pod Ceglim, ki je označen na karti in se je prejšnjo noč izkazal za najhladnejšega. Senzorje smo nastavili na tri različne višine, in sicer na 10 cm, 1 m in 1,7 m, kar je bilo najvišje možno, glede na to, da je bila to maksimalna višina kolov v vinogradu. Senzor na 1,7 m višine je meril tudi zračno vlago. Na višini 10 cm se je temperatura spustila pod ničlo za kratek čas med 5:20 in 6:00 zjutraj, zabeležili smo -0,5°C. Med 3:00 in 6:00 se je teperatura vseskozi gibala okoli 0°C. Že na višini 1 m je bila temperatura višja za 1°C. Podobne rezultate je dal tudi senzor na višini 1,7 m. Relativna zračna vlaga se je ponoči hitro povzpela do 100 %, kar kaže na verjetnost, da je bilo zjutraj na tleh opaziti nekaj slane, medtem ko nevarnosti za pozebo mladik ni bilo.

Za konec še nekaj fotografij divjine odmaknjenega kotička doline reke Idrije v toplem spomladanskem vremenu 30. aprila. Idilična podoba doline v ničemer ni razkrivala vremenskih neprijetnosti prejšnjih dni, če odštejemo nekoliko povečano vodnatost predvsem številnih pritokov reke. Malo poznan svet skriva številne geološke zanimivosti, posebej so impresivne pečine flišnih skladov, ki jih na svojih ovinkih skozi dolino tvori reka Idrija. Živahna rečica na svoji poti proti Furlanski ravnici premaguje številne ovire v obliki manjših slapov. Lenobna pa postane v številnih prijetnih tolmunih, v katerih poletno osvežitev iščejo redki tu še živeči domačini. Območje je deležno velikih količin padavin vsako leto, zato se s hribov v dolino zlivajo nešteti potoki in potočki, nekateri svojo pot končajo tudi v obliki lepih slapov:

 

Panoramski posnetek enega od ovinkov rečice in pečine iz flišnih skladov:

Viri:

Page 1 of 3123»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin