Tag: deskle

Leto┼ínji junij je med najtoplej┼íimi v zadnjem desetletju. Vro─Źinski val med 16. in 24. junijem sicer severni Primorski ni prinesel rekordnih temperatur, zaradi zelo visoke zra─Źne vlage. Na vremenski postaji Enomarket Kojsko smo zabele┼żili le tri vro─Źe dni s temperaturo nad 30┬░C. Najvi┼íja izmerjena temperatura je zna┼íala 32,1┬░C 24.6. V tem obdobju smo imeli tudi dve tropski no─Źi s temperaturo nad 20┬░C, najvi┼íji minimum je bil zabele┼żen prav tako 24.6. pri 22,7┬░C. Sopara se je iz dneva v dan, tekom vro─Źinskega vala stopnjevala. Najvi┼íja rosi┼í─Źa smo izmerili v dneh 23. in 24.6., ko so presegla 23┬░C.

Visoka rosi┼í─Źa so pomenila veliko razpolo┼żljive energije za nevihte. 25.6. je na┼íe kraje pre┼íla dolina z vi┼íinskim jedrom hladnega zraka. Nevihte so imele na voljo med 1500 do 3000 J/kg CAPE-a, 30 vozlov DLS-ja ter okoli 100 m2/s2 SREH 0-3 km.

Karta vetra in geopotencialov na 500 hPa z vidno vi┼íinsko motnjo zahodno od Slovenije (levo) ter analiza polo┼żajev vremenskih front nad Evropo ob 12z z vidno fronto, ki se pomika prek ozemlja Slovenije (desno):

 

Nevihte so se za─Źele pojavljati ┼że v jutranjih urah, mo─Źan naliv z nekaj zrni sodre je zajel dele So┼íke doline v ob─Źini Kanal ob So─Źi. Kasneje je nekaj mo─Źnih neviht nastalo severozahodno od kraja Pordenone v Furlaniji, od koder so poro─Źali o to─Źi debeline 8 do 10 cm ter o mo─Źnih nalivih.

Pogled na superceli─Źno nevihto pri kraju Fontanafredda, severozahodno od Pordenone-ja v Furlaniji:

Ve─Ź o tem dogodku: TO─îA, POPLAVE

Nato je ob hladni fronti nastala nevihtna linija (squall line), ki je hitro potovala proti vzhodu. Posamezni deli linije so na radarju kazali lo─Źne odboje (bow echo). V teh delih linije so bili zabele┼żeni najmo─Źnej┼íi sunki vetra v kombinaciji z mo─Źnimi nalivi (downburst).

Animacija radarske slike (klik na sliko za animacijo):

Nevihta je severno Primorsko dosegla okoli 11:10 po lokalnem ─Źasu. Najmo─Źnej┼íe sunke vetra so zabele┼żile vremenske postaje v Kojskem, na Kovku, v italijanski Gorici ter v Biljani:

  • 114,3 km/h Kojsko
  • 113,0 km/h Kovk
  • 112,0 km/h Gorica
  • 106,9 km/h Biljana

Ostale postaje niso bele┼żile hitrosti nad 100 km/h, ─Źeprav je lokalno marsikje pihalo ┼íe veliko mo─Źneje, po ┼íkodi sode─Ź:

  • 85,3 km/h Dolgi Laz (S Banj┼íka planota)
  • 82,1 km/h Nova Gorica (amaterska)
  • 78 km/h Deskle
  • 67 km/h Gorenje Polje – Anhovo
  • 60,8 km/h Morsko

Najve─Ź ┼íkode zaradi nevihtnega pi┼ía je bilo v So┼íki dolini, kjer je relief ┼íe dodatno potenciral u─Źinke downbursta. Predvsem je ┼ílo za podrta drevesa, v Kanalu ob So─Źi je odkrilo streho na enemu od blokov, po┼íkodovani sta bili strehi ┼íe na enem bloku in na ┼íoli. Odkrilo je tudi streho ┼íole v Kalu nad Kanalom. Najve─Ź ┼íkode na rastju (beri: podrtih dreves) je prav v So┼íki dolini, vi┼íje proti Banj┼íki planoti in v Gori┼íkih brdih je take ┼íkode manj. Mo─Źno je bila prizadeta tudi Gori┼íka. Nekaj fotografij iz Gorice je na spodnji povezavi:

POSLEDICE NEURJA V GORICI

Pogled na nevihtno linijo pri kraju Porpetto v Furlaniji (levo) ter pri Vipavi (desno):

 

Prihod linije na Gori┼íko je zabele┼żila web kamera v Biljah:

 

Neposredno po nevihti so podrta drevesa ovirala promet na ve─Ź regionalnih in lokalnih cestah. Drevo je padlo na cesto pri vodnem zajetju Mrzlek na cesti Solkan – Plave, ter na cesto Plave – Vrhovlje (slika levo). Promet je bil oviran tudi na lokalni cesti v Anhovem (slika desno):

 

Veter je odkril streho bloka v Kanalu ob So─Źi ter po┼íkodoval del plo─Źevinaste strehe na ┼íoli. Veliko nevarnost so predstavljali lete─Źi deli ostre┼íja, ki so po pri─Źevanju prebivalstva med drugim pristali tudi na balkonih in v sobah stanovanj:

 

Veter je podrl tudi stoletne ciprese, ki so bile posajene v prvi svetovni vojni. Na mestu, kjer danes stoji blok, je bilo neko─Ź voja┼íko pokopali┼í─Źe:

 

┼ákoda je nastala tudi na avtomobilih. Pred blokom, kateremu je odneslo streho, sta bili po┼íkodovanji dve vozili, ┼íe eno je bilo po┼íkodovano nekoliko naprej po ulici. Slednje, ┼ílo naj bi za karavana, je veter potiskal po parkiri┼í─Źu do bre┼żine, ─Źez katero je nato padlo na bok. Zanimiva, sicer nepreverjena zgodbica, ki daje vedeti, da hitrosti vetra vsekakor niso ble zanemarljive:

 

Poglejmo, kako je prehod fronte zabele┼żila vremenska postaja Enomarket Kojsko. Temperatura je padla za 7┬░C, rosi┼í─Źe pred nevihto se je gibalo okoli 20┬░C:

 

Postaja je zabele┼żila po dosedanjih podatkih, najmo─Źnej┼íi sunek vetra na severnem Primorskem. Pihnilo je s 114,3 km/h, kar je tudi letni rekord na tej lokaciji. Visoka je bila tudi povpre─Źna hitrost vetra v obdobju najmo─Źnej┼íih sunkov, saj je dosegla 80 km/h:

 

Smer vetra in jakost padavin. Postaja je zabele┼żila Max RR pri 239,8 mm/h. ┼áe mo─Źnej┼ía intenziteta nalivov je bila dose┼żena na nekaterih drugih postajah, recimo na Koradi kar 812,8 mm/h.

 

Zanimiv je tudi podatek o zra─Źnem tlaku ob prehodu nevihtne linije. Mo─Źan veter je povzro─Źil velike skoke zra─Źnega pritiska, na postaji v Kojskem kar za 5 hPa:

Koli─Źine padavin po postajah v Gori┼íkih brdih in So┼íki dolini:

37,6 mm Korada
32,0 mm Gorenje Polje – Anhovo
30,5 mm Deskle
24,6 mm Paljevo
21,3 mm Dolgi Laz
17,8 mm Kozana
17,0 mm Kojsko
16,0 mm Šlovrenc
9,4 mm Vipol┼że
7,6 mm Biljana
5,8 mm Višnjevik
4,2 mm Neblo

Poro─Źili o ekstremnih vremenskih dogodkih na prizadetem obmo─Źju (Estofex Storm forecast). Podrobnej┼ío analizo dobite v arhivu napovedi (klik na sliko):

Glede na obete s padavinami za ta mesec ┼íe nismo zaklju─Źili. Prav nasprotno, v sredo se na┼íim krajem pribli┼ża globoka dolina s hladnim zrakom. Na┼í polo┼żaj na jugozahodnem robu doline, pod mo─Źnim in vla┼żnim jugozahodnikom v vi┼íinah, obeta obilne padavine na obmo─Źju Furlanije in Poso─Źja v sredo in ─Źetrtek. Pojavljale se bodo lahko mo─Źnej┼íe nevihte. Karta vetra in vi┼íine ploskve 500 hPa z vidno globoko dolino nad zahodno Evropo in mo─Źnim jugozahodnim tokom nad na┼íimi kraji (levo) ter ENS-i GFS-ja, ki prikazujejo obilne padavine med sredo in ─Źetrtkom (28., 29.6.) ter ohladitvijo v nadaljevanju (desno):

 

De┼ż z nevihtami gre pri─Źakovati tudi v Gori┼íkih brdih, zato se priporo─Źa, da pri za┼í─Źiti vinske trte uporabljamo mo─Źilo NU-FILM, ki zmanj┼ía efekt izpiranja. Proti peronospori uporabljamo polsistemike, kot so ACROBAT MZ v odmerku 2,5 kg/ha, ali CYMBAL v odmerku 0,25 kg/ha, slednjemu dodajamo ┼íe PENNCOZEB v odmerku 2 kg/ha. Proti oidiju uporabimo DYNALI v odmerku 0,65 L/ha, ali COLLIS v odmerku 0,4 L/ha. Slednji deluje tudi proti botritisu, zato se posebej priporo─Źa pred zapiranjem grozdov. Sistemi─Źni komponenti dodamo ┼íe 3 – 4 kg/ha mo─Źljivega ┼żvepla. Do 2.7. moramo opraviti v vseh vinogradih obvezno zatiranje ameri┼íkega ┼íkr┼żatka. Ve─Ź o tem na strani KGZ Nova Gorica.

V ekolo┼íki pridelavi vinske trte nadaljujemo ┼íkropljenja s kombinacijo PREVIEN BIO 2,5 L/ha, FERTIRAME FLOW 26% 2 kg/ha ter FERTIZOLFO BIO 6 kg/ha, ali mo─Źljivo ┼żveplo 4 kg/ha. Proti ameri┼íkemu ┼íkr┼żatku uporabimo stredstva na osnovi piretrina.

Viri:

Pestro aprilsko vreme s pogostim de┼żjem se nadaljuje. 07/04/2012 smo zve─Źer do┼żiveli prehod izrazite hladne fronte, ki je prinesla mo─Źne nalive v obliki ploh in neviht, ozra─Źje pa se je mo─Źno ohladilo. Posledi─Źno smo imeli 08/04/2012 ponekod pozebo, ki je povzro─Źila veliko ┼íkode na sadnemu drevju. Zni┼żala se je tudi sne┼żna meja, pobelilo je do okoli 1000 m. Ponekod so pri─Źakovali sne┼żenje do ni┼żin, vendar so zaradi hitrega prehoda hladne fronte padavine ponehale ┼íe preden se je dovolj ohladilo.

Vremenska slika globoke doline nad osrednjo Evropo:

Pestro vremensko dogajanje smo na Primorskem imeli ┼że v petek, 6. aprila zve─Źer. ─îez Furlansko ni┼żino je pihal jugo, posledi─Źno je v predalpskem svetu nastala orografska nevihta, ki je preko ravnine potovala proti Z Sloveniji. V ozra─Źju je bilo prisotne kar precej energije, zato je prerasla v nevihtno linijo, ki je Gori┼íka Brda in So┼íko dolino dosegla okoli 20:40 po lokalnem ─Źasu. Pojavljali so se mo─Źni nalivi in ┼ítevilne razelektritve, na Koradi je padlo tudi precej sodre, tako da so bila tla povsem pobeljena. Padavine so ponehale ┼íele okoli 23:30. Najve─Ź de┼żja je padlo na obmo─Źju Korade in So┼íke doline, kjer smo namerili okoli 50 mm, v Gori┼íkih Brdih je padlo okoli 40 mm.

Radarska slika nevihte v Furlanski ni┼żini, preden je dosegla zahodno Slovenijo:

7. aprila smo se prebudili v obla─Źno jutro. Obla─Źnost je bila zelo gosta in vztrajna tudi v Furlaniji, kar je pomenilo, da bo koli─Źina razpolo┼żljive energije ob ve─Źernem prehodu fronte majhna. Tudi modeli so napovedovali zgolj marginalen CAPE. Strig je bil bolj┼íi, saj smo pri─Źakovali okoli 30 vozlov DLS-ja ter dobro heli─Źnost. Popoldne je sonce obsijalo del JZ Furlanije, kjer so se ob 14:30 pri─Źele pro┼żiti plohe in posamezne nevihte. Dogodek je bil pravzaprav presene─Źenje, saj modeli na tem obmo─Źju niso predvidevali konvergence. Nevihte so bile sicer kratko┼żive. Poznalo se je, da vzhodneje, kjer ni bilo sonca, ni dovolj energije, ki bi omogo─Źila nadaljnji razvoj in obstoj neviht. Te so zato razpadale. Ob 16:00 se pri Portogruaru nastala superceli─Źna nevihta, kar je lepo razvidno tudi iz fotografij. Superceli─Źne lastnosti je hitro izgubila, ko je potovala proti vzhodu, vendar je razpadla ┼íele pri Palmanovi. Tam smo opazovali tudi lepe striacije nad bazo nevihte, katera je razvila lowering. Poleg mo─Źnih nalivov je nosila tudi drobno to─Źo.

Radarska slika supercelice pri Portogruaru:

Fotografija supercelice pri Portogruaru, ter baza nevihte s striacijami pri Palmanovi:

Kak┼íno uro kasneje je slika atmosferskih razelektritev pokazala precej strel na obmo─Źju Karnijskih Alp. Najprej ni bilo jasno, katera od sicer ┼íibkih ploh, zmore toliko aktivnosti. Ob pogledu na satelitski posnetek ter radarsko sliko, je hitro postalo jasno, da se razelektritve pojavljajo vzdol┼ż hladne fronte, ki je Furlanijo dosegla precej bolj zgodaj, kot so predvidevali modeli. Prehod fronte smo se namenili opazovati v okolici Codroipa, kjer so bili pogoji za nevihte najbolj┼íi. Ob vstopu v ravnino, je vzdol┼ż fronte nastala squall linija, vendar so bile razelektritve zaradi ┼że omenjenega pomanjkanja energije redke. Pred linijo je nastal shelf cloud, ki je na┼ío lokacijo dosegel ob 19:20 po lokalnem ─Źasu. Pojavljali so se mo─Źni nalivi.

Radarska slika padavin ob 19:20 s squall linijo vzdol┼ż hladne fronte in dominantno nevihto s shelf cloudom, ki je na spodnjih fotografijah:

Fotografije shelf clouda, ju┼żno od Codroipa:

Mo─Źni nalivi so se raz┼íirili nad celotno Furlanijo, v Gori┼íkih Brdih je najmo─Źneje padalo med 20:40 in 20:50, ko so postaje zabele┼żile naslednje jakosti nalivov: Neblo 129,4 mm/h, Biljana 90,9 mm/h, ┼íe vedno mo─Źan de┼ż se je pojavljal tudi v So┼íki dolini. Postaja v Desklah je zabele┼żila jakost padavin 42,9 mm/h. Skupno je ob prehodu fronte padlo najve─Ź padavin v Neblem, in sicer 40,9 mm. Na Koradi in v Desklah je padlo 39,9 mm, v Biljani pa 37,8 mm de┼żja.

Nekaj neviht se je pojavilo tudi nad Tr┼ża┼íkim zalivom. Presenetljivo smo imeli prilo┼żnost fotografirati zelo lepe razelektritve. Okoli 20:00 je nastal nad zalivom velik in zelo nizek roll cloud, ki je potoval proti Trstu.

Fotografije razelektritev in roll clouda:

Fronta nas je pre┼íla ekspresno hitro, na Primorskem so padavine ponehale ┼że pred polno─Źi. Najdlje so padavine vztrajale v JV Sloveniji. Na Primorskem je zapihala zmerna burja. Najmo─Źnej┼íi sunek je zabele┼żila postaja v Kojskem, in sicer 53,3 km/h. Burja je bila v dolo─Źenih zavetnih krajih ┼íibka, oziroma je sploh ni bilo. Zato se je po nekaterih ni┼żinah, recimo v So┼íki dolini in na obom─Źju Nebla v Gori┼íkih Brdih, pono─Źi temperatura spustila pod 0┬░C. Ob visoki zra─Źni vla┼żnosti je nastala slana, posledice pa so bile vidne na sadnem drevju. Kar precej ┼íkode je nastalo na poganjkih ob─Źutljivih sadnih vrst, kot so aktinidija, kaki, oreh in granatno jabolko. Prizadeti so tudi ┼ítevilni cvetovi drugih sadnih vrst, recimo jablane, sljiv, breskev, itd. Na severnem Primorskem so bile v ponedeljek zjutraj zabele┼żene naslednje minimalne temperature:

  • Neblo in Korada (Gori┼íka Brda): -2,4┬░C (amaterski)
  • ┼álovrenc (Gori┼íka Brda): 2,35┬░C (agrometeo)
  • Gorenje Polje (So┼íka dolina): -2,3┬░C (amaterska)
  • Okroglo (Banj┼íka planota): -2,2┬░C (amaterska)
  • Deskle (So┼íka dolina): -1,9┬░C (amaterska)
  • Paljevo (So┼íka dolina): -1,8┬░C (amaterska)
  • Vipol┼że (Gori┼íka Brda): -1,7┬░C (agrometeo)
  • Vi┼ínjevik (Gori┼íka Brda): 0┬░C (agrometeo)
  • Biljana (Gori┼íka Brda): 0,2┬░C (amaterska)
  • Kojsko (Gori┼íka Brda): 0,4┬░C (amaterska)
  • Hum (Gori┼íka Brda): 0,7┬░C (amaterska)
  • Kozana (Gori┼íka Brda): 1,2┬░C (agrometeo)

Nekaj fotografij prizadetih poganjkov oreha in aktinidije (ve─Ź fotografij je v galeriji – kliknite na sliko):

Škodo v Goriških Brdih bomo preverili v naslednjih dneh.

Viri:

Za─Źetek leto┼ínje zime ni bil ni─Ź posebnega, temperature so bile razmeroma visoke za ta letni ─Źas, saj se je v januarju ┼żivo srebro na Primorskem pogosto dvignilo preko 10┬░C. Edino, kar nam je dalo vedeti, da je pravzaprav zima, so bile jutranje slane ob precej nizkih temperaturah. Toda ob koncu januarja se je vreme korenito spremenilo. Nad severovzhodom Evrope je nastalo mo─Źno obmo─Źje visokega zra─Źnega pritiska, saj so tam izmerili tudi preko 1060 hPa. Hladen sibirski zrak se je spustil nad ve─Źji del Evrope in globoko v Sredozemlje, kjer so nastajali sredozemski cikloni, ki so prina┼íali obilne padavine v osrednjo Italijo in na Balkan. Tam je ve─Źinoma mo─Źno sne┼żilo, bele┼żili so celo rekordno visoko sne┼żno odejo. V San Marinu in okolici je padlo od 2 do 3 metre snega, v okolici Sarajeva 170 cm, v Mostarju 80 cm, v Podgorici okoli 100 cm ter v ┼áibeniku 35 cm snega. Ekstremen mraz je prizadel ┼ítevilne dr┼żave, od ┼ávedske in Finske (-40┬░C), do Poljske, Ukrajine, Romunije, Bolgarije, Srbije ter celo Tur─Źije, kjer so pogosto bele┼żili temperature okoli -30┬░C. Iz teh dr┼żav so poro─Źali tudi o smrtnih ┼żrtvah zaradi mraza.

Pri nas je bilo v teh dneh zelo mraz. V Sloveniji smo zabele┼żili najhladnej┼ío prvo dekado meseca februarja po letu 1956. Prve ledene dni na Primorskem, ko se temperatura ni povzpela nad 0┬░C, smo pri─Źeli bele┼żiti 31. januarja, ponekod se temperatura ni ve─Ź povzpela nad ledi┼í─Źe vse do 13. februarja. Ob vsem tem je pihala ┼íe mo─Źna burja, ┼ítirikrat zapored tudi orkanska. Povzro─Źala je nev┼íe─Źnosti ┼íirom Primorske, zabele┼żene je bilo precej ┼íkode v ve─Źini Primorskih ob─Źin, predvsem na strehah hi┼í ter v prometu in elektri─Źnih vodih. Meteoalarm je kar ┼ítirikrat razglasil najvi┼íjo, rde─Źo stopnjo nevarnosti pred vremenskimi pojavi, kar se doslej ┼íe ni zgodilo. Zaradi dolgotrajnega mraza so zamrznile ┼ítevilne reke v Sloveniji. Na Primorskem je zamrznila So─Źa celo med Plavami in Solkanom, kar se od leta 1985, od kar je bila dokon─Źana HE Solkan, ┼íe ni zgodilo. Zmrznila je tudi reka Vipava in drugi manj┼íi vodotoki.

Prvo od rde─Źih opozoril zaradi orkanske burje na Meteoalarmu:

Povpre─Źne temperature na razli─Źnih merilnih postajah ARSO po Sloveniji v prvi dekadi meseca februarja (za Bilje in Portoro┼ż podatkov o temperaturah pred letom 1963 oz. 1992 ni, saj postaje takrat ┼íe niso bile postavljene):

Temperature pri nas so bile 8┬░C ni┼żje od dolgoletnega povpre─Źja. Podobno stanje velja tudi za ploskev 850 hPa. Medtem ko smo v Evropi merili temperature bistveno ni┼żje od povpre─Źnih, je bilo stanje obrnjeno v Arkti─Źnem krogu, kamor so se usmerili atlantski cikloni, katerim je anticiklonalna blokada onemogo─Źila obi─Źajno pot ─Źez SZ Evropo. Na letali┼í─Źu Svalbard (78┬░ N – Arkti─Źni ocean) so 8. februarja izmerili kar 7┬░C. Povpre─Źna temperatura v teh dneh je bila okoli 0┬░C. Dolgoletno povpre─Źje pa zna┼ía -16┬░C! Odstopanje se lepo vidi na spodnjih kartah:

Za za─Źetek si poglejmo sinopti─Źne situacije, ki so vodile do nastanka orkanske burje pri nas in v Kvarnerju v posameznih primerih. V prvih treh primerih (1., 4., 7. februar) je bila situacija zelo podobna. Imeli smo mo─Źan anticiklon nad severovzhodno Evropo (1060 hPa) in ciklon v Sredozemlju (okoli 1000 hPa). Posledica je bil velik gradient zra─Źnega tlaka prav v na┼íih krajih. Idealni pogoji za orkansko burjo! V ─Źetrtem primeru, no─Źi z 10. na 11. februar, se je anticiklon raz┼íiril nad severozahodno Evropo in nekoliko oslabel. Posledica tega je bila, da je glavni str┼żen burje pihal iz smeri SSV in ne iz VSV, kot je bilo to v prvih treh dogodkih. Taka situacija pa prinese najmo─Źnej┼ío burjo na Gori┼íko! In prav to no─Ź je na obmo─Źju Aj┼íevice, Ozeljana in ┼áempasa pri┼ílo do uni─Źujo─Źe orkanske burje, ki je po┼íkodovala ve─Źino hi┼í, odna┼íala avtomobile s cest, ipd.

Sinopti─Źni situaciji 01/02/2012 ob 12z in 04/02/2012 ob 00z:

Sinopti─Źni situaciji 07/02/2012 ob 12z in 11/02/2012 ob 00z:

V teh dneh smo bili skupaj s kolegi iz Slovenskega meteorolo┼íkega foruma in z Markom Koro┼ícem pogosto na terenu, kjer smo dogajanje fotografirali, snemali in merili sunke burje. Zato bo nadaljevanje tega poro─Źila obarvano delno analiti─Źno, delno potopisno, saj dejanski primeri s terena najbolje opi┼íejo silo narave, ki je bila v tem primeru na delu. Poro─Źilo je urejeno kronolo┼íko, glede na dogodke po posameznih dnevih:

Na Primorskem je burja pri─Źela pihati 28. januarja zve─Źer. Pri─Źelo se je ohlajati.

29. januar: Burja se je okrepila, mo─Źno se je ohladilo predvsem v vi┼íinah. Na Koradi (812 m.n.v. – Kanalski kolovrat) smo zabele┼żili prvi leden dan. Nebo je bilo prete┼żno obla─Źno, v notranjosti Slovenije je rahlo sne┼żilo. Burja je v Vipavski dolini dosegala v sunkih 130 km/h. Na Koradi smo zabele┼żili maksimalen sunek 102 km/h.

30. januar: Pihala je mo─Źna burja, ki je povzro─Źila prvo ┼íkodo. V Vipavski dolini je odkrilo streho hi┼íe ter prevrnilo kamijon, ki ni spo┼ítoval omejitev prometa za tovorna vozila. Glede na podatke spletne strani sos112.si je v Vipavski dolini pihalo med 130 in 150 km/h. V Gori┼íkih Brdih smo bele┼żili sunke do 70 km/h, na Koradi 88 km/h, na Krasu do 90 km/h.

31. januar: Dopoldne je bil izdan rde─Źi alarm za orkansko burjo na Primorskem, katero smo pri─Źakovali v no─Źi na 1. februar. V Vipavski dolini je ─Źez dan pihalo do 125 km/h. Na Koradi smo izmerili novo rekordno znamko, 108 km/h. Le nekaj trenutkov po tej izmeri je vetromer cenene postaje ws2300 odpovedal, saj ni bil narejen za merjenje takih hitrosti vetra. Posledi─Źno smo ┼żal ostali brez zelo zanimivih podatkov o vetru iz te lokacije. Dan je bil najhladnej┼íi v januarju, v Kojskem smo imeli celo leden dan. Pono─Źi je sne┼żilo na Notranjskem in delu Primorske. Okoli 1:00 zjutraj na 1. februar so posamezne sne┼żinke naletavale tudi v So┼íki dolini. Burja se je zve─Źer pri─Źela ┼íe krepiti!

1. februar: Prvi dan v mesecu in prva orkanska burja. Zjutraj so v Vipavski dolini merili sunke med 100 in 150 km/h, vremenska postaja na viaduktu Lozice na Rebrnicah je izmerila maksimalni sunek 171 km/h, povpre─Źna hitrost vetra je v tem ─Źasu zna┼íala kar 85 do 90 km/h. Rekordni sunek burje smo izmerili tudi na vremenski postaji v Kojskem, kjer je anemometer pokazal 103 km/h. Zelo mo─Źno je pihalo na Koradi, po ob─Źutku so sunki dosegali 120 do 130 km/h. Dan je bil obla─Źen, zjutraj je v So┼íki dolini naletaval sneg.

2. februar: Zelo mo─Źna burja v Vipavski dolini se je nadaljevala, medtem ko je drugod nekoliko oslabela. Na viaduktu Lozice je bil zjutraj izmerjen sunek 178 km/h. ─îez dan je pihalo do 150 km/h, v Selu pri Ajdov┼í─Źini so izmerili sunek 156 km/h. Dva fanta iz SloMeteo foruma sta na Nanosu ro─Źno izmerila sunek 44 m/s. ┼áe dodatno se je ohladilo, temperature so tudi v Gori┼íkih Brdih ─Źez dan ostajale globoko pod 0┬░C. Ledeni dan smo zabele┼żili povsod po Sloveniji.

3. februar: Zjutraj je bilo obla─Źno, spet je naletaval sneg. Burja se je tekom dneva krepila, orkansko mo─Ź naj bi spet dosegla v no─Źi na 4. februar. ┼áe dodatno se je ohladilo. Maksimalne dnevne temperature v Gori┼íkih Brdih so dosegle vsega -4,0┬░C. Dopoldne se je razjasnilo. Na viaduktu Lozice je najmo─Źnej┼íi izmerjen sunek zna┼íal 160 km/h. V Vipavski dolini je zaradi izsu┼íenih tal burja dvigovala zemljo, nastajali so pravi pe┼í─Źeni viharji. Posledica je bila izrazita veterna erozija, ki je z njiv in vinogradov odna┼íala kvalitetno zgornjo plast zemlje ter jo odlagala v melioracijske jarke ter bli┼żnje vodotoke. Po┼íkodovani so bili tudi ozimni posevki. Zaradi mraza po Evropi so za─Źeli zmrzovati ve─Źji vodotoki, recimo Donava v Srbiji in Romuniji. V teh dneh so na polotoku Pelje┼ícu v Dalmaciji do┼żiveli katastrofalno ┼żled, ki je povzro─Źila ogromno ┼íkode:

4. februar: Pono─Źi in zjutraj je spet pihala orkanska burja. Na Lozicah je bil izmerjen maksimalen sunek 209 km/h! V Trstu so na uradni vremenski postaji na pomolu izmerili 151 km/h. Fantje iz SloMeteo so na Nanosu, na Ple┼íi ro─Źno izmerili sunke 58 m/s. Silovito je pihalo tudi v Kvarnerju, na Kr┼íkem mostu so izmerili maksimalen sunek burje 60,6 m/s. V Kojskem v Gori┼íkih Brdih je bil pono─Źi zabele┼żen sunek 101,2 km/h.┬á Zjutraj je na Aj┼íevici naletaval sneg, burja pa je dvigovala zemljo visoko v zrak, tako smo lahko opazovali izjemne pe┼í─Źene viharje, kakr┼íne pri nas redko vidimo. Vi┼íje v Vipavski dolini je sne┼żilo, sneg se je oprijemal tal ter gradil manj┼íe zamete. V Ajdov┼í─Źini smo bili pri─Źa izjemnemu sne┼żnemu mete┼żu in hkratnemu pe┼í─Źenemu viharju. Rahlo je sne┼żilo tudi v So┼íki dolini. Spodaj je nekaj fotografij dogajanja iz tega dne s povezavo do galerije (klik na sliko):

Video sne┼żenja in pe┼í─Źenega viharja v Ajdov┼í─Źini:

Po celotni povr┼íini sta zmrznili reki So─Źa in Vipava. So─Źa predvsem v svojem srednjem toku, kjer je pretok najmanj┼íi:

5. februar: Burja je prehodno nekoliko oslabela, vendar je bil dan med najhladnej┼íimi. V Kojskem smo izmerili povpre─Źno dnevno temperaturo kar -6┬░C, kar je najmanj v leto┼ínjem februarju.

Video sne┼żenja v Bosni in Hercegovini:

6. februar: Burja se je ┼że pono─Źi spet okrepila. Za Primorsko je bil ponovno izdan rde─Źi alarm, najhuje smo pri─Źakovali v no─Źi na 7. februar in nato vse do 8. februarja, ko naj bi burja oslabela. Na Krasu so ┼że pono─Źi merili sunke do 100 km/h. Zjutraj je na Rebrnicah in v Vipavski dolini pihalo od 130 do 160 km/h. V Trstu so popoldne namerili sunek 153 km/h, na viaduktu Lozice pa so sunki dosegali cel dan hitrosti med 130 in 170 km/h.

7. februar: Modelske napovedi so napovedovale izjemne hitrosti sunkov burje. Na obmo─Źju Senja v Kvarnerju naj bi bili mo┼żni celo sunki z 272 km/h. Z ekipo iz SloMeteo foruma ter Markom Koro┼ícem smo se odpravili na to obmo─Źje, s ciljem ro─Źne izmere nekaj ekstremnih sunkov burje. Najprej smo se ustavili na Kr┼íkem mostu, kjer nas je vodja mostu lepo sprejel in nam opisal njihovo delo in ukrepe v primeru orkanske burje. Ni pozabil tudi na nekaj zgodbic, kot je tista iz leta 1996, ko so delavci v primerih orkanske burje uporabljali za pre─Źkanje mostu staro Lado karavan, oblo┼żeno z betonskimi bloki. Ob povratku iz Krka na celino jih je ob vstopu na most prevrnilo, Lada je naredila dva salta po zraku, ter pristala na kolesih le meter od prepada. Seveda je odve─Ź poudarjati, da so bili v avtu ┼ítirje krepki mo┼íki. Tedaj naj bi na mostu zabele┼żili sunek s 240 km/h!

Direktor mostu nas je kasneje odpeljal ┼íe pod sam most, kjer smo si ogledali slan led, katerega je ustvaril morski pr┼í, ko je burja dvigovala morsko vodo ter jo odlagala na obalo in sam most pri temperaturah pod -3┬░C. Debelina ledu je ponekod zna┼íala kar 3 metre! Ob povratku v pisarno, smo izvedeli ┼íe nekaj o na─Źinu prognoze burje na Kr┼íkem mostu ter verifikaciji izmerjenih sunkov burje.

Zaliv Povile v orkanski burji

Ta dan na Kr┼íkem mostu burja ni pihala zelo mo─Źno. Precej mo─Źnej┼íe sunke smo zabele┼żili ju┼żno od Novega Vinodolskega. Najprej v vseku jadranske magistrale pri Povilah, kjer je bilo prenevarno zapustiti razmeroma varno zavetje avtomobila. Ob odpiranju avtomobilskega okna pa je pritisk v vozilu tako narastel, da so za─Źela boleti u┼íesa. Povile smo zapustili in nadaljevali pot proti Senju. Tam smo si najprej ogledali slani led na pomolu, ki je dosegal pribli┼żno 1 meter debeline ter nadaljevali pot na trdnjavo Nehaj nad mestom. Tam smo opravili ro─Źne meritve burje in zabele┼żili maksimalen sunek vetra 57 m/s, oziroma 205,2 km/h. Video opravljanja meritev je na YouTube-u postal pravi hit, saj si ga je doslej ogledalo ┼że ve─Ź kot 70000 ljudi. Na Hrva┼íkem je bil objavljen na ┼ítevilnih internetnih portalih, z ustvarjalcem te spletne strani pa so naredili intervju tudi na radiju Rijeka. Video seveda objavljamo tudi tu, saj lepo prikazuje u─Źinke sunkov preko 200 km/h na ─Źloveka:

Ob povratku v Slovenijo smo imeli prilo┼żnost opazovati izjemno fensko jasnino, skozi katero se pretaka burjin str┼żen ter burjin zid na hribih Velebita in Gorskega Kotarja. Podobne prizore smo kasneje opazovali tudi v Vipavski dolini, kjer smo najprej zavili na viadukt Lozice, da je Marko Koro┼íec pobral podatke z vremenske postaje. Burja je v sunkih pihala do 187 km/h. Po zraku je letelo tudi kamenje. Kolega Jaka Ortar iz SloMeteo foruma se je na cesti nad viaduktom opogumil in stopil iz zavetja. Pri tem je dolgoletnim izku┼ínjam navkljub nekoliko podcenil situacijo, saj ga je nenadni sunek burje dvignil s tal in ga odnesel po zraku kar 12 metrov dale─Ź! Na sre─Źo se mu je uspelo ustaviti na ograji nad viaduktom in si je po┼íkodoval le ramo, sicer ga najbr┼ż ne bi videli ve─Ź. To samo ka┼że, kako nevarno je tako po─Źetje in kako malo je potrebno, da pride do tragedije. Le nekaj dni pozneje smo namre─Ź na YouTube-u gledali video dveh mulcev, ki sta se na Nanosu pripela na ograjo antenskega stolpa. Prav gotovo je ┼ílo za povsem neizku┼íene osebke, saj so se postavili na najnevarnej┼ío to─Źko na Nanosu, kamor niti najizku┼íenej┼íi merilci nikoli ne gredo. Ena napaka in vse skupaj bi se kon─Źalo tragi─Źno! Zato apeliram na vse, ki se v prihodnje nameravajo spu┼í─Źati v take stvari, naj tega ne po─Źnejo, ─Źe pa ┼że morajo, naj tako kot izku┼íeni chaserji na zgornjem videu, to po─Źnejo primerno opremljeni ter naj polagoma stopnjujejo sunke burje, od 150 km/h dalje. Preden ─Źlovek stopi na 200 km/h+, mora ┼że imeti za sabo dolo─Źeno kilometrino v takih razmerah!

8., 9. februar: V teh dneh je burja oslabela, dnevne temperature po ni┼żinah Primorske so se dvignile nad 0┬░C, 9. februarja smo imeli maksimalne dnevne temperature celo do 5┬░C. Ta dan se je nad ni─Ź povzpelo celo na Koradi. Medtem so na Banj┼íki planoti ┼íe naprej bele┼żili ledene dneve. Zelo nizke temperature so v teh dneh bele┼żili po celinski Sloveniji in na Balkanu. Najni┼żje zabele┼żene temperature si lahko ogledate na spodnji sliki:

Ta dan so iz Kvarnerja prihajala ┼ítevilna poro─Źila o posledicah burje. Nekaj ledenih utrinkov iz Bakarca in Ba┼íke na otoku Krku in iz ob─Źine Kolan na otoku Pagu, kjer je burja iz morja na kopno metala ribe ter v sol odela ve─Źji del otoka, si lahko ogledate na spodnjih povezavah:

10. februar: V no─Źi na 10. februar je temperatura v vi┼íinah ponovno pri─Źela padati. Burja se je pono─Źi okrepila. V Kojskem smo celo zabele┼żili sunek 101,4 km/h. ─îez dan, predvsem popoldne se je burja mo─Źno krepila. Sunki v Ajdov┼í─Źini so dosegali 130 km/h, v Trstu tudi 150 km/h. ─îez dan so v Kvarnerju zaprli jadransko magistralo od Novega Vinodolskega naprej, zaprt je bil tudi Kr┼íki most, kjer so sunki dosegali 189 km/h. Pravi vihar se je lotil predvsem Gori┼íke. Po pripovedovanju Marka Koro┼íca so bili pe┼í─Źeni viharji na Aj┼íevici neverjetni. Video upajmo da sledi v kratkem.

11. februar: V no─Źi na 11. februar je orkanska burja na Gori┼íkem dosegla svoj maksimum. Najhuje je bilo med 0:00 in 4:00 zjutraj na obmo─Źju Aj┼íevice, Ozeljana in ┼áempasa. Veter je po┼íkodoval ┼ítevilne strehe, trgal opozorilne table za prehode za pe┼íce, v Vitovljah je odneslo celo zgornje nadstropje monta┼żne hi┼íe. Na Aj┼íevici je s ceste odneslo dve osebni vozili! Nekaj, kar se doslej ┼íe ni zgodilo! Kdo ve, kak┼íno grozo so do┼żivljali ljudje v tistih avtomobilih, ko so se nenadoma zna┼íli v jarku na strehi, sredi popoldne teme ter besne─Źega orkana. Zvok na Aj┼íevici je bil po pri─Źanju o─Źividcev s civilne za┼í─Źite neverjetno srhljiv. Ker so fantje omenjali, da so posneli tudi video, ga bomo v naslednjih dneh poizkusili dobiti. Z njiv je odneslo ogromne koli─Źine zemlje in jih odlo┼żilo v melioracijske jarke ter potoke. Pokrajina se je na temu obmo─Źju spremenila v pravo pravcato pu┼í─Źavo. Anemometer na Aj┼íevici naj bi pono─Źi nameril sunke s 150 km/h, a so hitrosti vetra na izpostavljenih mestih glede na ┼íkodo zagotovo presegale 200 km/h. Neka amaterska postaja v Ozeljanu je izmerila celo sunek┬á 242 km/h, a smo po kasnej┼íem preverjanju ugotovili, da temu podatku ne gre verjeti, saj je ┼ílo za ceneno postajo, vredno 50 ÔéČ iz Interspara, katera je za povrhu postavljena v zavetju hi┼íe, pro─Ź od direktnih sunkov burje. Prav gotovo gre v tem primeru za napako senzorja.

Potem ko je pono─Źi dva avtomobila zabrisalo s ceste, so pristojni takoj ukrepali in zaprli cestne odseke Selo – Ajdov┼í─Źina, Tri hi┼íe – Vol─Źja Draga ter Tri hi┼íe – Aj┼íevica. Zaprta je bila tudi hitra cesta med Novo Gorico in Razdrtim. Na Hrva┼íkem so zaprli Re┼íko obvoznico ter Pa┼íki in Kr┼íki most. Ceste so ponovno odprli ┼íele 11. februarja zjutraj, vendar so bile te sprva ┼íe v precej slabem stanju. Na Aj┼íevici so nastali preko ceste mnogi zameti zemlje, v Ozeljanu kosi stre┼íne kritine in ┼żlebovi. Pristojne slu┼żbe so ceste hitro o─Źistile, tamkaj┼ínji prebivalci in civilna za┼í─Źita pa so imeli ┼íe ogromno dela z zasilno sanacijo streh. Dru┼żino iz podrte monta┼żne hi┼íe so ┼że pono─Źi preselili v hotel.

Fotografija poru┼íene hi┼íe v Vitovljah (Foto: Ervin ─îurli─Ź, Vir: Radio Robin)

Kolikor je uradno znano, so bile to no─Ź namerjene naslednje hitrosti sunkov vetra… DARS je na postajah na hitri cesti po Vipavski dolini meril sunke med 130 in 180 km/h, en sunek je dosegel 183 km/h. V Trstu so na pomolih izmerili 184 km/h. Na Krasu so v ┼Żirjah izmerili 136,1 km/h, v parku ┼ákocjanske jame pa 126 km/h. Mo─Źni sunki so se pojavljali tudi v Gori┼íkih Brdih in v So┼íki dolini. Postaja v Biljani je izmerila sunek 107 km/h, postaja na Gorenjem Polju (Anhovo) pa 103 km/h.

Obmo─Źje med Aj┼íevico in ┼áempasom se je zjutraj sprva zna┼ílo v rotorju, zato je burja pihala z vseh koncev neba in na njivah ustvarjala ┼ítevilne zra─Źne vrtince, ki so bili zaradi dvigajo─Źe se zemlje lepo vidni. Opazili in posneli smo manj┼íe vrtince, ki so potovali celo v smeri od jugozahoda proti severovzhodu in ve─Źje vrtince z 20 do 30 m premera. Nekateri so nastali vsega 200 m pro─Ź od nas. Tri ve─Źje vrtince, ki smo jih zabele┼żili, si lahko ogledate na spodnjih videih. Kasneje, ko je burja spet potegnila s sunki preko 100 km/h se je ples vrtincev kon─Źal, vrnili so se pe┼í─Źeni viharji. Poleg tega je pri─Źelo tudi sne┼żiti.

Vrtinec števika 1:

Vrtinec številka 2:

Vrtinec številka 3:

Kaj se zgodi, ko ─Źloveka nepripravljenega ujame sunek burje na prostem, pa si lahko ogledate na slede─Źem videu:

12. februar: ┼áe je vztrajala mo─Źna burja, ki pa je nismo ve─Ź spremljali. Z Markom Koro┼ícem sva se ta dan odlo─Źila, da obi┼í─Źeva italijansko pokrajino Emilio Romagno, od koder so prihajala poro─Źila o sne┼żni odeji, debeli preko dveh metrov. Glede na to, da ─Źlovek nima pogosto prolo┼żnosti videti take koli─Źine snega na nadmorskih vi┼íinah med 0 in 700 metri ter 0 do 20 km zra─Źne razdalje od obale jadranskega morja, odlo─Źitev za odhod sploh ni bila te┼żka.

Ves ─Źas, ko smo imeli pri nas burjo, so se v osrednji Italiji ter na Balkanu soo─Źali s cikloni in obilnim sne┼żenjem. Skoraj neprestano je sne┼żilo od 1. februarja, do 12. februarja. Sneg se je za─Źel nekje ju┼żno od Ravenne. Na obali v kraju Cervia, ga je bilo na tleh okoli 55 cm. Le nekaj kilometrov JZ je sne┼żna odeja hitro presegla 1 meter. V kraju Roncofreddo (239 m.n.v.), kjer smo prespali, ga je bilo ┼że 1,7 metra. Z najvi┼íjo sne┼żno odejo smo se ta dan sre─Źali v kraju Pennabilli (500 – 700 m.n.v.), ki je dosegala 2 do 2,5 metra. Po pri─Źevanju doma─Źina, ga je zapadlo preko 3 metre, a je bil efekt sesedanja ┼że opazen. Zanimivi so bili prizori trajnih nasadov oljk, breskev in vinske trte. Rastline so bile prakti─Źno popolnoma prekrite s snegom, le vrhovi kro┼íenj so ┼íe gledali ven. Prizori v ┼żepni dr┼żavici San Marino so bili neopisljivi. Ozke srednjeve┼íke uli─Źice so bile popolnoma zasute s snegom, v katerega so ljudje naredili potke, dovolj ┼íiroke za enega ─Źloveka hkrati. Te poti so doma─Źini uporabljali za zimske radosti, kakr┼ínih zlepa ne bodo pozabili. Sre─Źal si namre─Ź vse, od sanka─Źev, smu─Źarjev, bordarjev… Mladina je z bordi celo skakala preko mestnega obzidja v mehak sneg spodaj. Kakih 3 metre vi┼íine sicer ni dosti, a vseeno je izgledalo precej noro. Mnoge prizore iz ulic San Marina in okolice si lahko ogledate na spodnjih fotografijah in v galeriji (kliknite na sliko):

Ne pozabimo povedati, da so se z zelo obilnimi sne┼żnimi odejami sre─Źevali tudi drugod po Evropi, recimo v Bosni, Romuniji ter malo izven uradne Evrope, v Anatoliji (Tur─Źija). Ve─Ź o tamkaj┼ínjem dogajanju najdete na spodnjih povezavah:

Mraz je dokon─Źno popustil 14. februarja, ko se je ─Źez dan ┼że lepo segrelo. Za jutranje ure je Meteoalarm ┼íe opozarjal na zelo nizke temperature, ko so recimo na Babnem polju izmerili -22┬░C. Podobno nizke temperature so bile zabele┼żene tudi drugod v zati┼ínih legah. Ob son─Źnem vzhodu sva z Markom Koro┼ícem ┼íe enkrat obiskala pomole v Senju, ki so se kazali v surrealisti─Źni ledeni podobi. Ledu se je nabralo preko 2 metra, sicer pa slike govorijo svoje (kliknite na sliko, da pridete v galerijo). Doma─Źini so nama povedali, da so take prizore na pomolu videli zadnji─Ź leta 1956. Zanimiva je bila tudi obala Jadrana, ki je bila odeta v belino ledu:

16. februarja je bil ─Źas za kon─Źen pora─Źun razdejanja v Vipavski dolini. Ogledali smo si razdejanje na poljih na Aj┼íevici. Odneslo je ogromne koli─Źine najbolj┼íe zemlje iz pravkar preoranih njiv, ozimna ┼żita so prakti─Źno uni─Źena in bo najbr┼ż potrebna ponovna, direktna setev, ali setev z minimalno obdelavo tal. V zvezi z ukrepi je Kmetijski zavod Nova Gorica ┼że objavil NASVETE! Zemljo iz melioracijskih jarkov in potokov na tem obmo─Źju so ┼że odstranili, kmetje si jo lahko odpeljejo nazaj na svoje njive.

Najbolj ─Źloveka presune izgled pokrajine, ki na las spominja na pu┼í─Źavo. Konec koncev vemo, da je proces nastanka pu┼í─Źave prav tak, torej dolgotrajna su┼ía (od novega leta naprej le dobrih 40 mm padavin) in mo─Źni vetrovi. Nekaj fotografij te pu┼í─Źavske pokrajine je spodaj, ve─Ź jih dobite v galeriji, ─Źe kliknete na slike.

Po opa┼żanjih, so jo najbolje odnesle njive, ki so jih kmetje preko zime pustili po─Źivati, torej nezorane, z rastlinskimi ostanki, predvsem strni┼í─Źi. Na takih povr┼íinah do vetrne erozije ni pri┼ílo. Drugo nerazumljivo dejanje je gotovo posekanje rastlinskih pregrad na Aj┼íevici v nedavni preteklosti. Te pregrade so bile davno nazaj zasajene z namenom bla┼żenja sunkov burje in s tem vetrne erozije. Ko so jih pristojne slu┼żbe posekale (iz meni neznanega razloga), jih niso nadomestile z novimi rastlinami. To je gotovo prispevalo k okrepljenemu u─Źinku vetrne erozije! Glede na pogosto ponavljajo─Źe se orkanske burje v zadnjih letih, bi veljalo razmisliti tudi o prilagojenem na─Źinu kmetovanja na tem obmo─Źju. Danes obstajajo ┼ítevilne alternativne obdelave tal, pri katerih se opu┼í─Źa oranje in na povr┼íini njiv ostaja ve─Ź rastlinskih ostankov, ki zmanj┼íujejo erozijo. Mogo─Źe bi bil primeren celo sistem direktne setve. A vendarle, ta vpra┼íanja pustimo poljedeljski stroki na tem obmo─Źju.

Povejmo ┼íe par besed o sne┼żenju 20. februarja. V no─Źi na 20. nas je namre─Ź od severozahoda pre┼íla hladna fronta in zni┼żala sne┼żno mejo do ni┼żin. No, ne povsod, na severno Primorskem je ta ob burji ostala na pribli┼żno 500 m.n.v. Zapadlo je tudi preko 30 cm snega, ki pa ga je mo─Źno sonce v naslednjih dneh hitro pobralo. V Gori┼íkih Brdih je padlo do 25 mm, v So┼íki dolini okoli 18 mm de┼żja. Na Nanosu smo imeli 21. februarja prilo┼żnost opazovati neverjeten son─Źni zahod. Preko vrha Ple┼íe se je pretakala burja in z njo orografska obla─Źnost. Ko je sonce ob son─Źnem zahodu posijalo skozi to meglo, so nastale neverjetne barve, katere vidite na spodnjih fotografijah ter v galeriji (klik na slike):

Viri:

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin