Tag: deskle

Lokalna vremenska zanimivost, ki jo bomo obravnavali v tej objavi se navezuje na prihodnje ─Źlanke, ki bodo govorili o mrazi┼í─Źih. Za le ta je zna─Źilen no─Źni nastanek temperaturnega obrata, ko temperatura z vi┼íino nara┼í─Źa. ─îeprav dolin po definiciji ne obravnavamo kot mrazi┼í─Ź, v njih pogosto prihaja do nastanka temperaturnega obrata, oziroma inverzije. ─îe je vlaga na dnu doline dovolj visoka, oziroma se temperatura spusti pod temperaturo rosi┼í─Źa, pride┬ádo pojava megle, ali nizke obla─Źnosti zaradi kondenzacije prese┼żne vodne pare v zraku.

Tak primer smo opazovali v spodnjem delu So┼íke doline 02/01/2018 zve─Źer. Glede na opa┼żanja je bil prvi spro┼żilec nastanka megle v dolini vklop hidroelektrarne Plave II. Nad reko So─Źo so se dolvodno od iztoka elektrarne pojavile meglice. S─Źasoma je megla zajela kraje Lo┼żice in Plave ter se po 21. uri hitro raz┼íirila na celoten spodnji del doline proti Solkanu. V megli je bila tudi dolina potoka Rohota.

Meglice nad reko So─Źo pri hidroelektrarni HE Plave I (levo) ter ┼że dodobra razvita megla nad Desklami v So┼íki dolini (desno):

 

V Desklah se je temperatura z dnevnega maksimuma pri 8┬░C zve─Źer spustila do 0┬░C. Medtem je postaja na pobo─Źju nad dolino v Ravni pri Ligu (516 m) merila temperature med 2 in 3┬░C. Kasneje se je okoli polno─Źi temperatura tudi na dnu doline dvignila do 2┬░C, inverzija je bila ve─Źinoma razkrojena, megla je izginila, oziroma ostala le ob pobo─Źjih hribov. Nenadni dvig temperature je bil posledica srednje obla─Źnosti, ki se je takrat navlekla nad dolino od severozahoda.

Graf poteka temperature na VP Deskle (1.1. – 3.1.) ter VP Ravna pri Ligu (2.1. – 3.1. – 516 m):

 

Ob polno razviti inverziji se pri─Źne hladen zrak iz doline izlivati pri Solkanu, kjer je mo─Źan no─Źni in jutranji veter gornik obi─Źajen. Del hladnega zraka se preliva tudi prek ni┼żjega dela v grebenu Korade (812 m), med vasjo Vrhovlje pri Kojskem ter pobo─Źjem predvrha Korade ‘Nad robom’ (632 m). V tokratnem primeru, ko je ob inverziji nastala tudi megla,┬áje le ta vizualizirala prelivanje zraka┬áprek grebena na teh mestih ter se ob padcu prek pregrade su┼íila zaradi adiabatnega segrevanja zraka ob spu┼í─Źanju v ni┼żje le┼że─Źa┬áGori┼íka brda. Prek celotnega vzhodnega dela Brd se je pojavil veter gornik, ki je bil bolj izrazit na obi─Źajno vetrovnih mestih (Gonja─Źe, Kojsko).

Prikaz smeri in mo─Źi vetrov prek Gori┼íkih brd in spodnje So┼íke doline (debelej┼ía pu┼í─Źica = mo─Źnej┼íi veter):

Razvita inverzija z meglo┬ánad So┼íko dolino. Megla se preliva v Gori┼íka brda prek ni┼żjega dela grebena Korade (na desnem delu slike):

 

Prelivanje megle prek grebena v Gori┼íka brda (cerkvica pripada kraju Vedrijan – slika levo). Slika desno prikazuje vas Vrhovlje pri Kojskem. Na sliki je ┼że vidna srednja obla─Źnost, ki je razbila inverzijo v So┼íki dolini:

 

Potek temperature ter razvoj vetra gornika na vremenski postaji Kojsko. Veter je bil najmo─Źnej┼íi pred razpadom inverzije v So┼íki dolini. Opazite tudi nenaden skok temperature ob slabitvi vetra ob polno─Źi, ko je bilo jedro hladnega zraka v dolini ┼że razbito:

 

Viri:

Leto┼ínji junij je med najtoplej┼íimi v zadnjem desetletju. Vro─Źinski val med 16. in 24. junijem sicer severni Primorski ni prinesel rekordnih temperatur, zaradi zelo visoke zra─Źne vlage. Na vremenski postaji Enomarket Kojsko smo zabele┼żili le tri vro─Źe dni s temperaturo nad 30┬░C. Najvi┼íja izmerjena temperatura je zna┼íala 32,1┬░C 24.6. V tem obdobju smo imeli tudi dve tropski no─Źi s temperaturo nad 20┬░C, najvi┼íji minimum je bil zabele┼żen prav tako 24.6. pri 22,7┬░C. Sopara se je iz dneva v dan, tekom vro─Źinskega vala stopnjevala. Najvi┼íja rosi┼í─Źa smo izmerili v dneh 23. in 24.6., ko so presegla 23┬░C.

Visoka rosi┼í─Źa so pomenila veliko razpolo┼żljive energije za nevihte. 25.6. je na┼íe kraje pre┼íla dolina z vi┼íinskim jedrom hladnega zraka. Nevihte so imele na voljo med 1500 do 3000 J/kg CAPE-a, 30 vozlov DLS-ja ter okoli 100 m2/s2 SREH 0-3 km.

Karta vetra in geopotencialov na 500 hPa z vidno vi┼íinsko motnjo zahodno od Slovenije (levo) ter analiza polo┼żajev vremenskih front nad Evropo ob 12z z vidno fronto, ki se pomika prek ozemlja Slovenije (desno):

 

Nevihte so se za─Źele pojavljati ┼że v jutranjih urah, mo─Źan naliv z nekaj zrni sodre je zajel dele So┼íke doline v ob─Źini Kanal ob So─Źi. Kasneje je nekaj mo─Źnih neviht nastalo severozahodno od kraja Pordenone v Furlaniji, od koder so poro─Źali o to─Źi debeline 8 do 10 cm ter o mo─Źnih nalivih.

Pogled na superceli─Źno nevihto pri kraju Fontanafredda, severozahodno od Pordenone-ja v Furlaniji:

Ve─Ź o tem dogodku: TO─îA, POPLAVE

Nato je ob hladni fronti nastala nevihtna linija (squall line), ki je hitro potovala proti vzhodu. Posamezni deli linije so na radarju kazali lo─Źne odboje (bow echo). V teh delih linije so bili zabele┼żeni najmo─Źnej┼íi sunki vetra v kombinaciji z mo─Źnimi nalivi (downburst).

Animacija radarske slike (klik na sliko za animacijo):

Nevihta je severno Primorsko dosegla okoli 11:10 po lokalnem ─Źasu. Najmo─Źnej┼íe sunke vetra so zabele┼żile vremenske postaje v Kojskem, na Kovku, v italijanski Gorici ter v Biljani:

  • 114,3 km/h Kojsko
  • 113,0 km/h Kovk
  • 112,0 km/h Gorica
  • 106,9 km/h Biljana

Ostale postaje niso bele┼żile hitrosti nad 100 km/h, ─Źeprav je lokalno marsikje pihalo ┼íe veliko mo─Źneje, po ┼íkodi sode─Ź:

  • 85,3 km/h Dolgi Laz (S Banj┼íka planota)
  • 82,1 km/h Nova Gorica (amaterska)
  • 78 km/h Deskle
  • 67 km/h Gorenje Polje – Anhovo
  • 60,8 km/h Morsko

Najve─Ź ┼íkode zaradi nevihtnega pi┼ía je bilo v So┼íki dolini, kjer je relief ┼íe dodatno potenciral u─Źinke downbursta. Predvsem je ┼ílo za podrta drevesa, v Kanalu ob So─Źi je odkrilo streho na enemu od blokov, po┼íkodovani sta bili strehi ┼íe na enem bloku in na ┼íoli. Odkrilo je tudi streho ┼íole v Kalu nad Kanalom. Najve─Ź ┼íkode na rastju (beri: podrtih dreves) je prav v So┼íki dolini, vi┼íje proti Banj┼íki planoti in v Gori┼íkih brdih je take ┼íkode manj. Mo─Źno je bila prizadeta tudi Gori┼íka. Nekaj fotografij iz Gorice je na spodnji povezavi:

POSLEDICE NEURJA V GORICI

Pogled na nevihtno linijo pri kraju Porpetto v Furlaniji (levo) ter pri Vipavi (desno):

 

Prihod linije na Gori┼íko je zabele┼żila web kamera v Biljah:

 

Neposredno po nevihti so podrta drevesa ovirala promet na ve─Ź regionalnih in lokalnih cestah. Drevo je padlo na cesto pri vodnem zajetju Mrzlek na cesti Solkan – Plave, ter na cesto Plave – Vrhovlje (slika levo). Promet je bil oviran tudi na lokalni cesti v Anhovem (slika desno):

 

Veter je odkril streho bloka v Kanalu ob So─Źi ter po┼íkodoval del plo─Źevinaste strehe na ┼íoli. Veliko nevarnost so predstavljali lete─Źi deli ostre┼íja, ki so po pri─Źevanju prebivalstva med drugim pristali tudi na balkonih in v sobah stanovanj:

 

Veter je podrl tudi stoletne ciprese, ki so bile posajene v prvi svetovni vojni. Na mestu, kjer danes stoji blok, je bilo neko─Ź voja┼íko pokopali┼í─Źe:

 

┼ákoda je nastala tudi na avtomobilih. Pred blokom, kateremu je odneslo streho, sta bili po┼íkodovanji dve vozili, ┼íe eno je bilo po┼íkodovano nekoliko naprej po ulici. Slednje, ┼ílo naj bi za karavana, je veter potiskal po parkiri┼í─Źu do bre┼żine, ─Źez katero je nato padlo na bok. Zanimiva, sicer nepreverjena zgodbica, ki daje vedeti, da hitrosti vetra vsekakor niso ble zanemarljive:

 

Poglejmo, kako je prehod fronte zabele┼żila vremenska postaja Enomarket Kojsko. Temperatura je padla za 7┬░C, rosi┼í─Źe pred nevihto se je gibalo okoli 20┬░C:

 

Postaja je zabele┼żila po dosedanjih podatkih, najmo─Źnej┼íi sunek vetra na severnem Primorskem. Pihnilo je s 114,3 km/h, kar je tudi letni rekord na tej lokaciji. Visoka je bila tudi povpre─Źna hitrost vetra v obdobju najmo─Źnej┼íih sunkov, saj je dosegla 80 km/h:

 

Smer vetra in jakost padavin. Postaja je zabele┼żila Max RR pri 239,8 mm/h. ┼áe mo─Źnej┼ía intenziteta nalivov je bila dose┼żena na nekaterih drugih postajah, recimo na Koradi kar 812,8 mm/h.

 

Zanimiv je tudi podatek o zra─Źnem tlaku ob prehodu nevihtne linije. Mo─Źan veter je povzro─Źil velike skoke zra─Źnega pritiska, na postaji v Kojskem kar za 5 hPa:

Koli─Źine padavin po postajah v Gori┼íkih brdih in So┼íki dolini:

37,6 mm Korada
32,0 mm Gorenje Polje – Anhovo
30,5 mm Deskle
24,6 mm Paljevo
21,3 mm Dolgi Laz
17,8 mm Kozana
17,0 mm Kojsko
16,0 mm Šlovrenc
9,4 mm Vipol┼że
7,6 mm Biljana
5,8 mm Višnjevik
4,2 mm Neblo

Poro─Źili o ekstremnih vremenskih dogodkih na prizadetem obmo─Źju (Estofex Storm forecast). Podrobnej┼ío analizo dobite v arhivu napovedi (klik na sliko):

Glede na obete s padavinami za ta mesec ┼íe nismo zaklju─Źili. Prav nasprotno, v sredo se na┼íim krajem pribli┼ża globoka dolina s hladnim zrakom. Na┼í polo┼żaj na jugozahodnem robu doline, pod mo─Źnim in vla┼żnim jugozahodnikom v vi┼íinah, obeta obilne padavine na obmo─Źju Furlanije in Poso─Źja v sredo in ─Źetrtek. Pojavljale se bodo lahko mo─Źnej┼íe nevihte. Karta vetra in vi┼íine ploskve 500 hPa z vidno globoko dolino nad zahodno Evropo in mo─Źnim jugozahodnim tokom nad na┼íimi kraji (levo) ter ENS-i GFS-ja, ki prikazujejo obilne padavine med sredo in ─Źetrtkom (28., 29.6.) ter ohladitvijo v nadaljevanju (desno):

 

De┼ż z nevihtami gre pri─Źakovati tudi v Gori┼íkih brdih, zato se priporo─Źa, da pri za┼í─Źiti vinske trte uporabljamo mo─Źilo NU-FILM, ki zmanj┼ía efekt izpiranja. Proti peronospori uporabljamo polsistemike, kot so ACROBAT MZ v odmerku 2,5 kg/ha, ali CYMBAL v odmerku 0,25 kg/ha, slednjemu dodajamo ┼íe PENNCOZEB v odmerku 2 kg/ha. Proti oidiju uporabimo DYNALI v odmerku 0,65 L/ha, ali COLLIS v odmerku 0,4 L/ha. Slednji deluje tudi proti botritisu, zato se posebej priporo─Źa pred zapiranjem grozdov. Sistemi─Źni komponenti dodamo ┼íe 3 – 4 kg/ha mo─Źljivega ┼żvepla. Do 2.7. moramo opraviti v vseh vinogradih obvezno zatiranje ameri┼íkega ┼íkr┼żatka. Ve─Ź o tem na strani KGZ Nova Gorica.

V ekolo┼íki pridelavi vinske trte nadaljujemo ┼íkropljenja s kombinacijo PREVIEN BIO 2,5 L/ha, FERTIRAME FLOW 26% 2 kg/ha ter FERTIZOLFO BIO 6 kg/ha, ali mo─Źljivo ┼żveplo 4 kg/ha. Proti ameri┼íkemu ┼íkr┼żatku uporabimo stredstva na osnovi piretrina.

Viri:

Pestro aprilsko vreme s pogostim de┼żjem se nadaljuje. 07/04/2012 smo zve─Źer do┼żiveli prehod izrazite hladne fronte, ki je prinesla mo─Źne nalive v obliki ploh in neviht, ozra─Źje pa se je mo─Źno ohladilo. Posledi─Źno smo imeli 08/04/2012 ponekod pozebo, ki je povzro─Źila veliko ┼íkode na sadnemu drevju. Zni┼żala se je tudi sne┼żna meja, pobelilo je do okoli 1000 m. Ponekod so pri─Źakovali sne┼żenje do ni┼żin, vendar so zaradi hitrega prehoda hladne fronte padavine ponehale ┼íe preden se je dovolj ohladilo.

Vremenska slika globoke doline nad osrednjo Evropo:

Pestro vremensko dogajanje smo na Primorskem imeli ┼że v petek, 6. aprila zve─Źer. ─îez Furlansko ni┼żino je pihal jugo, posledi─Źno je v predalpskem svetu nastala orografska nevihta, ki je preko ravnine potovala proti Z Sloveniji. V ozra─Źju je bilo prisotne kar precej energije, zato je prerasla v nevihtno linijo, ki je Gori┼íka Brda in So┼íko dolino dosegla okoli 20:40 po lokalnem ─Źasu. Pojavljali so se mo─Źni nalivi in ┼ítevilne razelektritve, na Koradi je padlo tudi precej sodre, tako da so bila tla povsem pobeljena. Padavine so ponehale ┼íele okoli 23:30. Najve─Ź de┼żja je padlo na obmo─Źju Korade in So┼íke doline, kjer smo namerili okoli 50 mm, v Gori┼íkih Brdih je padlo okoli 40 mm.

Radarska slika nevihte v Furlanski ni┼żini, preden je dosegla zahodno Slovenijo:

7. aprila smo se prebudili v obla─Źno jutro. Obla─Źnost je bila zelo gosta in vztrajna tudi v Furlaniji, kar je pomenilo, da bo koli─Źina razpolo┼żljive energije ob ve─Źernem prehodu fronte majhna. Tudi modeli so napovedovali zgolj marginalen CAPE. Strig je bil bolj┼íi, saj smo pri─Źakovali okoli 30 vozlov DLS-ja ter dobro heli─Źnost. Popoldne je sonce obsijalo del JZ Furlanije, kjer so se ob 14:30 pri─Źele pro┼żiti plohe in posamezne nevihte. Dogodek je bil pravzaprav presene─Źenje, saj modeli na tem obmo─Źju niso predvidevali konvergence. Nevihte so bile sicer kratko┼żive. Poznalo se je, da vzhodneje, kjer ni bilo sonca, ni dovolj energije, ki bi omogo─Źila nadaljnji razvoj in obstoj neviht. Te so zato razpadale. Ob 16:00 se pri Portogruaru nastala superceli─Źna nevihta, kar je lepo razvidno tudi iz fotografij. Superceli─Źne lastnosti je hitro izgubila, ko je potovala proti vzhodu, vendar je razpadla ┼íele pri Palmanovi. Tam smo opazovali tudi lepe striacije nad bazo nevihte, katera je razvila lowering. Poleg mo─Źnih nalivov je nosila tudi drobno to─Źo.

Radarska slika supercelice pri Portogruaru:

Fotografija supercelice pri Portogruaru, ter baza nevihte s striacijami pri Palmanovi:

Kak┼íno uro kasneje je slika atmosferskih razelektritev pokazala precej strel na obmo─Źju Karnijskih Alp. Najprej ni bilo jasno, katera od sicer ┼íibkih ploh, zmore toliko aktivnosti. Ob pogledu na satelitski posnetek ter radarsko sliko, je hitro postalo jasno, da se razelektritve pojavljajo vzdol┼ż hladne fronte, ki je Furlanijo dosegla precej bolj zgodaj, kot so predvidevali modeli. Prehod fronte smo se namenili opazovati v okolici Codroipa, kjer so bili pogoji za nevihte najbolj┼íi. Ob vstopu v ravnino, je vzdol┼ż fronte nastala squall linija, vendar so bile razelektritve zaradi ┼że omenjenega pomanjkanja energije redke. Pred linijo je nastal shelf cloud, ki je na┼ío lokacijo dosegel ob 19:20 po lokalnem ─Źasu. Pojavljali so se mo─Źni nalivi.

Radarska slika padavin ob 19:20 s squall linijo vzdol┼ż hladne fronte in dominantno nevihto s shelf cloudom, ki je na spodnjih fotografijah:

Fotografije shelf clouda, ju┼żno od Codroipa:

Mo─Źni nalivi so se raz┼íirili nad celotno Furlanijo, v Gori┼íkih Brdih je najmo─Źneje padalo med 20:40 in 20:50, ko so postaje zabele┼żile naslednje jakosti nalivov: Neblo 129,4 mm/h, Biljana 90,9 mm/h, ┼íe vedno mo─Źan de┼ż se je pojavljal tudi v So┼íki dolini. Postaja v Desklah je zabele┼żila jakost padavin 42,9 mm/h. Skupno je ob prehodu fronte padlo najve─Ź padavin v Neblem, in sicer 40,9 mm. Na Koradi in v Desklah je padlo 39,9 mm, v Biljani pa 37,8 mm de┼żja.

Nekaj neviht se je pojavilo tudi nad Tr┼ża┼íkim zalivom. Presenetljivo smo imeli prilo┼żnost fotografirati zelo lepe razelektritve. Okoli 20:00 je nastal nad zalivom velik in zelo nizek roll cloud, ki je potoval proti Trstu.

Fotografije razelektritev in roll clouda:

Fronta nas je pre┼íla ekspresno hitro, na Primorskem so padavine ponehale ┼że pred polno─Źi. Najdlje so padavine vztrajale v JV Sloveniji. Na Primorskem je zapihala zmerna burja. Najmo─Źnej┼íi sunek je zabele┼żila postaja v Kojskem, in sicer 53,3 km/h. Burja je bila v dolo─Źenih zavetnih krajih ┼íibka, oziroma je sploh ni bilo. Zato se je po nekaterih ni┼żinah, recimo v So┼íki dolini in na obom─Źju Nebla v Gori┼íkih Brdih, pono─Źi temperatura spustila pod 0┬░C. Ob visoki zra─Źni vla┼żnosti je nastala slana, posledice pa so bile vidne na sadnem drevju. Kar precej ┼íkode je nastalo na poganjkih ob─Źutljivih sadnih vrst, kot so aktinidija, kaki, oreh in granatno jabolko. Prizadeti so tudi ┼ítevilni cvetovi drugih sadnih vrst, recimo jablane, sljiv, breskev, itd. Na severnem Primorskem so bile v ponedeljek zjutraj zabele┼żene naslednje minimalne temperature:

  • Neblo in Korada (Gori┼íka Brda): -2,4┬░C (amaterski)
  • ┼álovrenc (Gori┼íka Brda): 2,35┬░C (agrometeo)
  • Gorenje Polje (So┼íka dolina): -2,3┬░C (amaterska)
  • Okroglo (Banj┼íka planota): -2,2┬░C (amaterska)
  • Deskle (So┼íka dolina): -1,9┬░C (amaterska)
  • Paljevo (So┼íka dolina): -1,8┬░C (amaterska)
  • Vipol┼że (Gori┼íka Brda): -1,7┬░C (agrometeo)
  • Vi┼ínjevik (Gori┼íka Brda): 0┬░C (agrometeo)
  • Biljana (Gori┼íka Brda): 0,2┬░C (amaterska)
  • Kojsko (Gori┼íka Brda): 0,4┬░C (amaterska)
  • Hum (Gori┼íka Brda): 0,7┬░C (amaterska)
  • Kozana (Gori┼íka Brda): 1,2┬░C (agrometeo)

Nekaj fotografij prizadetih poganjkov oreha in aktinidije (ve─Ź fotografij je v galeriji – kliknite na sliko):

Škodo v Goriških Brdih bomo preverili v naslednjih dneh.

Viri:

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin