Tag: cloud

┼áesti dan v juniju je dodobra zalil ┼żejne bri┼íke gri─Źe. Najve─Ź padavin smo si obetali v ve─Źernih urah, ob prehodu hladne fronte, popoldne pa smo trepetali pred to─Źo iz predfrontalnih neviht. ┼Że pozno dopodne je prva konvekcija nastala v Furlaniji, v okolici Latisane. Nevihte so hitro potovale v smeri S-SZ. 20 minut pred poldnevom je ena od neviht pridobila superceli─Źne lastnosti in za─Źela zavijati v desno (right moover), naravnost proti Gori┼íkim brdom. V okolju z okoli 2000 J/kg CAPE-a in med 30 in 40 vozlov DLS-ja ter ugodnim veeringom se je hitro okrepila. To─Źa je padala med de┼żjem na obmo─Źju Nebla, Fojane in Vipol┼ż. Poro─Źila o zrnih velikosti oreha prihajajo iz Nebla, vendar o ve─Źji ┼íkodi ne poro─Źajo. Nevihta je bila na pogled ena lep┼íe strukturiranih v na┼íih krajih, zato si jo velja podrobneje ogledati.

Pogled na zgodnejše faze HP supercelice nad Furlanijo. Vidni so wall cloud, inflow tail ter striacije mezociklona. Dobro je bila vidna tudi rotacija srednjih plasti vzgornika. Pogoste so bile  CG razelektritve:
 

V kasnej┼íih fazah, ko se je nevihta pribli┼żala Brdom, so postale lepo vidne vse tipi─Źne strukture supercelice: Mezociklon z wall cloud-om in inflow tailom, shelf cloud, RFD ter FFD, iz katerega je mo─Źan inflow dobesedno srkal padavine nazaj v nevihto, kar se vidi po po┼íevni de┼żni zavesi:

 

Nadaljnje pribli┼żevanje nevihte je razkrilo vso njeno silovitost. Neverjetna hitrost inflow-a, oziroma dotoka zraka v nevihto, izrazit RFD ter pogoste pozitivne razelektritve nedvomno pustijo mo─Źan vtis. Na sliki desno je bli┼żnji posnetek inflow-a ter lepo vidna nagnjena padavinska zavesa FFD-ja, ki jo vle─Źe nazaj v vzgornik:

 

Radarski sliki padavin prikazujeta iniciacijo supercelice SV od Latisane ter poznejšo fazo nevihte nad Goriškimi Brdi:

 

Nevihta je kasneje, ko je pre┼íla v hribe zahodne Slovenije, hitro oslabela. Nastale so nove nevihte, ki so prek Idrijskega hribovja potovale proti Ljubljanski kotlini, kjer so dokon─Źno zamrle.

Pozno popoldne in zve─Źer ob prehodu hladne fronte so se ┼íe pojavljale ┼ítevilne nevihte z mo─Źnimi nalivi. Razlike med skupnimi akumulacijami padavin med kraji so velike, najve─Ź padavin je prejela vremenska postaja v Vedrijanu, skupno kar 177 mm. Prek dneva je bila izpostavljena prav vsem padavinskim linijam, medtem ko so postaje ju┼żneje in severneje prejele padavine zdaj enih, zdaj drugih linij. Skupne koli─Źine padavin po postajah v Gori┼íkih brdih in So┼íki dolini (v mm):

177.0 Vedrijan
145.5 Biljana
137.0 Šlovrenc
123.4 Deskle
116.4 Ravna pri Ligu
107.2 Kozana
97.0 Kojsko
92.0 Paljevo
85.2 Gorenje Polje – Anhovo
84.0 Hum
79.2 Vipol┼że
72.8 Višnjevik
50.4 Neblo

Slika razporeditve padavin v Sloveniji, na kateri so lepo vidni maksimumi v Goriških brdih in okolici (vir: ARSO, via Neurje.si):

Še slika razporeditve padavin po vremenskih postajah v Furlaniji:

Grafi iz vremenske postaje Enomarket Kojsko prikazujejo dnevno gibanje temperature, rosi┼í─Źa, jakosti padavin (Rain Rate v mm/h) ter hitrosti sunkov vetra. Viden je izrazit padec temperature ob prehodu opoldanske superceli─Źne nevihte:

 

 

Obilne padavine so v vinogradih izprale ┼íkropilno oblogo, zato je v vseh vinogradih potrebno ponoviti ┼íkropljenja proti peronospori in oidiju vinske trte. Trta je ┼że odcvetela, ali pa odcveta. V tej fazi je rast trte bujna, zato uporabimo sistemi─Źne fungicide, ki imajo sposobnost hitrega preme┼í─Źanja po rastlini. Priporo─Źa se uporaba RIDOMIL GOLD v odmerku 2,5 kg/ha v kombinaciji s triazoli (TEBUSHA 0,4 L/ha) in mo─Źljivim ┼żveplom (3 – 4 kg/ha). ─îe smo triazole ┼że uporabljali pri predhodnih ┼íkropljenjih, sedaj uporabimo DYNALI v odmerku 0,65 L/ha. Za bolj┼ío razporeditev sredstva po listni povr┼íini priporo─Źamo uporabo mo─Źil NU-FILM, ali AQUASCOPE. Slednji tudi zakisa ┼íkropilno brozgo in s tem pove─Źa u─Źinkovitost uporabljenih fungicidov.

V ekolo┼íki pridelavi obnovimo ┼íkropilno oblogo s kombinacijo PREVIEN BIO v odmerku 2,5 L/ha, FERTIRAME FLOW 10 % v odmerku 3,5 kg/ha ter FERTIZOLFO BIO v odmerku 4 kg/ha. Namesto FERTIZOLFO BIO lahko uporabimo tudi mo─Źljivo ┼żveplo v odmerku 4 kg/ha.

Vsa potrebna sredstva za za┼í─Źito va┼íega vinograda lahko nakupite v trgovini Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Meteorolo┼íko poletje je letos ┼że takoj na za─Źetku udarilo z vso silo.┬áPrevlada anticiklona v prvi dekadi junija┬ánad zahodnim Sredozemljem in srednjo Evropo (slika levo)┬ánam je prinesla prvi vro─Źinski val v letu┬áin z njim┬ákar 10 vro─Źih dni zapored. Maksimalne temperature so v dnevih s ┼íibko burjo dosegale 34┬░C, v Kojskem v Gori┼íkih Brdih smo v tem obdobju na┼íteli tudi 5 tropskih no─Źi, najvi┼íja minimalna temperatura je 5. junija zna┼íala 22,6┬░C. Prva dekada junija je bila s povpre─Źno dnevno temperaturo 24,4┬░C v Kojskem┬ádobre 3┬░C┬átoplej┼ía od povpre─Źja zadnjih pet let. Na 500 hPa so se temperature tekom vro─Źinskega vala gibale med -11 in -14┬░C, na 850 hPa pa tja do 15┬░C, kar je vendarle manj kot v julijskih, ali avgustovskih vro─Źinskih valovih, kakr┼ínim smo bili pri─Źa v preteklih letih. Posledi─Źno temperature v hribih zahodne Slovenije niso presegale 30┬░C, ┼íe ve─Ź, v Dolgem Lazu (888m) na severu Banj┼íke planote smo zabele┼żili najvi┼íji Tmax 27,1┬░C, na Koradi (812m) celo nekaj manj, 26,7┬░C.

Leto 2015 je bilo doslej zelo skromno s padavinami. Na vremenski postaji Kojsko ni padla niti polovica petletnega povpre─Źja postaje. Od za─Źetka leta do 14. junija je padel 277,1 mm de┼żja, potencialna evapotranspiracija (ET) pa je od za─Źetka leta zna┼íala dobrih 450 mm, od tega 77 mm le v prvih 13-ih dneh junija. Pomanjkanje vode se je ┼że poznalo predvsem na rastju s plitkim┬ákoreninskim sistemom.

Akumulacija padavin na vremenski postaji Kojsko v zadnjih petih letih, odkar postaja deluje. Bela ─Źrta predstavlja povpre─Źje. V zadnjih petih letih smo imeli dve nadpovpre─Źno namo─Źeni leti (2013 in 2014) in dve bolj su┼íni leti (2011, 2012), od kateri je ostala v spominu predvsem poletna su┼ía leta 2012. Leta 2015 je do 16. junija padlo ┼íe dobrih 200 litrov manj kot leta 2012:

Klimagram za vremensko postajo Kojsko je narejen na podlagi podatkov zadnjih petih let. Podatki teko─Źega leta do 16. junija 2015 so ┼że vne┼íeni v graf:

Vsaj za─Źasno prekinitev su┼íe so prinesle padavine med 14. in 16. junijem. Dolina hladnega zraka zahodno od nas je vplivala na vreme pri nas. V vi┼íinah je od zahoda pritekal bolj hladen in vla┼żen zrak, v nestabilni atmosferi so bile pogoste plohe in nevihte. Prek severnega Jadrana in Furlanije je 14. junija zapihal┬ájugovzhodnik in prina┼íal vlago┬áter s tem┬áenergijo nevihtam.┬áVrednosti CAPE-a so v obalnem pasu presegale 2000 J/kg, medtem ko je bil strig zmeren, med┬á10 in 15 m/s. Ugoden veering profil v obalnem pasu je omogo─Źal nastanek┬ákak┼íne kratko┼żive supercelice, ─Źeprav so prevladovale multiceli─Źne nevihte.

Karta 500 hPa za Evropo 14. in 15. junija od 12z, oziroma 18z:

 

Prvi val neviht je 14. junija dopoldne zajel severovzhodno Bene─Źijo ter zahodno Furlanijo. Radarska slika nevihtne linije:

Znotraj linije je pri kraju Latisana nastala spodnja superceli─Źna nevihta:
 

Popoldne je jugozahodno od Benetk nastala nova nevihtna linija, ki je potovala proti vzhodu severovzhodu. V Tr┼ża┼íkem zalivu je naletela na nekoliko slab┼íe pogoje s ┼íibko burjo spodaj, zato je nekoliko oslabela. Njen ju┼żni del je nadaljeval v notranjost Slovenije, v okolici Postojne je bilo mogo─Źe opazovati dvignjen shelf cloud. Visoka baza nevihte je botrovala mo─Źnim sunkom vetra na gust fronti, ki so na Postojnskem dosegali do okoli 90 km/h. Na cestah se je nemudoma zna┼ílo precej polomljenih vej dreves, po zraku je letelo tudi precej prahu. Linija je nato Ljubljansko kotlino pre┼íla oslabljena in se znova okrepila na ┼átajerskem ter nadaljevala naprej na Mad┼żarsko.

Radarska slika linije nad Tr┼ża┼íkim zalivom:

Koli─Źine de┼żja na severnem Primorskem so bile razmeroma skromne, saj so vremenske postaje po Gori┼íkih Brdih in So┼íki dolini bele┼żile le med 9 in 15 mm padavin.

Ve─Ź de┼żja je prinesel 15. junij. ┼Że zjutraj je nekaj ploh nastalo na obmo─Źju Korade in Kanalskega Kolovrata. Padlo je dobrih 10 mm de┼żja. Popoldne je dolgo vztrajala nevihtna linija nad Kanalskim Kolovratom in tolminsko. Postaje na tem obmo─Źju so v kratkem ─Źasu zabele┼żile okoli 100 mm padavin. Nova nevihtna linija se je v Furlaniji formirala v ve─Źernih urah ter pre┼íla Gori┼íko. Padavine so vztrajale ┼íe v no─Ź na 16. junij. Kon─Źno so se nabrale nekoliko ve─Źje koli─Źine, padlo je okoli 35 mm de┼żja. Na OFB-ju je pri┼ílo do novega pro┼żenja v Tr┼ża┼íkem zalivu, kjer so bili pogoji za nastanek mo─Źnih neviht dobri. Prek 1000 J/kg CAPE-a se je pokrivalo z okoli 15 m/s DLS-ja in ugodnim vetrnim profilom, zato ni ─Źudno da je tam nastala mo─Źna superceli─Źna nevihta ki je po─Źasi potovala prek Tr┼ża┼íkega zaliva naprej v Istro. Nevihto so spremljali mo─Źni nalivi in ┼ítevilne razelektritve.

Panoramski pogled na nevihtno linijo v Furlaniji v ve─Źernih urah:

Radarska slika ve─Źerne linije v Furlaniji. Linija je ob prehodu na slovensko ozemlje oslabela:

Radarska slika v poznem ve─Źeru 16. junija s superceli─Źno nevihto v Tr┼ża┼íkem zalivu:


Jutro 16.junija je prineslo novo nevihtno linijo na severnem Primorskem, ki se je raztezala iz italijanskega Tr┼żi─Źa v Vipavsko dolino. Ob severnih vetrovih je ┼ílo za dvignjeno nevihto, ki so jo spremljali mo─Źni nalivi. Radarska slika nevihte ter slika iz ARSO web kamere v Biljah pri Novi Gorici:

 

Zanimivo nevihtno dogajanje se je nadaljevalo popoldne. Do pro┼żenja je pri┼ílo ob obali Furlanije, multiceli─Źne nevihte so potovale proti severovzhodu. Ena od njih je opazila zahodni del Gori┼íkih Brd. Na sliki levo┬áje pogled na to nevihto od baze do nakovala z mamatusi, na sliki desno pa mo─Źan naliv nad vasjo Neblo:

 

Nevihte so pri ─îedadu pre┼íle v hriboviti svet zahodne Slovenije, na konvergenci vzhodno od Latisane v Furlaniji pa je ┼że pri┼ílo do novega pro┼żenja. Iz Trsta je prek in vzhodne Furlanije pihal jugovzhodnik, vi┼íje v ravnini pa severovzhodnik. 12z sonda┼ża iz Vidma je kazala 960 J/kg CAPE-a, bli┼żje obali je bilo energije ┼íe ve─Ź, tja do okoli 2000 J/kg. DLS-ja je bilo podobno kot prej┼ínje dni┬á10 do┬á15 m/s. Precej mejni pogoji za supercelice torej, vsaj kar se striga ti─Źe. Toda kot ┼że toliko krat doslej, se je tudi tokrat izkazalo, da mejni pogoji lahko proizvedejo presenetljivo dobro organizirane supercelice. Tokrat sta nastali kar dve v Furlaniji, ┼íe ena pa v Bene─Źiji, ki je kasneje razpadla nad severnim Jadranom. Razvoj najbolj vzhodne celice ki je nastala zahodno od kraja Mariano v Furlaniji in oslabela nekje pri Sredipolju (Redipuglia) je na spodnjih fotografijah:

 

Celica je bila po─Źasna in a z dobro izra┼żenimi strukturami, ogromnim wall cloud-om, inflow tail-om, striacijami mezociklona ter intenzivno padavinsko zaveso FFD-ja:

Radarski sliki supercelic v Furlaniji (levo) in kasnej┼íe supercelice v Bene─Źiji pri kraju Chioggia:

 

Viri:

Leto┼ínja nevihtna sezona se v Furlaniji in na Gori┼íkem kar ni hotela za─Źeti. ─îe izvzamemo no─Źno to─Źonosno ‘elevated’ supercelico 7. maja, ki je iz Furlanije prinesla to─Źo v So┼íko dolino, predvsem kraje Kanal ob So─Źi in Av─Źe ter nekaj ┼íibkih pulznih in multiceli─Źnih neviht s sodro 9. maja, neviht nismo imeli. Pravo nasprotje lanskega leta, ko smo za─Źetek nevihtne sezone bele┼żili ┼że februarja.

Nasploh je za─Źetek leta 2015 najbolj suh v zadnjih petih letih. Vremenska postaja v Kojskem v Gori┼íkih Brdih je do 19. maja zabele┼żila vsega 238 mm padavin.┬áV┬áistem obdobju je┬áevapotranspiracija zna┼íala 334,5 mm, torej je primankljaj┬áod┬áza─Źetka leta zna┼íal ┼że 96,5 mm. Umirjen┬áuvod v leto je bil prekinjen 20. maja, ko nas je v ve─Źernih urah pre┼íla hladna fronta s prvo┬ámo─Źnej┼ío dnevno nevihto.

Anticiklonalna blokada Atlantika je odprla pot dolini hladnega zraka, ki se je iznad Skandinavije spustila vse do Sredozemlja. V naslednjih urah se bo v Sredozemlju poglobil ciklon, ki bo tekom no─Źi in jutri┼ínjega dne prinesel ┼íe kar nekaj padavin nad na┼íe kraje:

V popoldanskih urah je prek vzhodne Furlanije pihal ┼íibak do zmeren jugovzhodnik, ki je v srednjih plasteh obra─Źal v jugozahodnik do┬á50 vozlov. Z dotekanjem hladnega zraka v vi┼íinah v ve─Źernem ─Źasu, se je atmosfera destabilizirala, nevihte so nastale na konvergenci pri Benetkah in potovale proti severovzhodu. Dominantna nevihta, ki je potovala ob obali severovzhodne Bene─Źije, se je ob prihodu v ugodnej┼íe pogoje┬á v Furlaniji, izrazito okrepila.

Pogled na nevihto iz Grade┼ża:

Vse bolj organizirana nevihta s superceli─Źnimi zna─Źilnostmi je pridobivala na hitrosti in od Grade┼ża do Nove Gorice potrebovala vsega pol ure. Panorama nevihte z dobro razvitim ‘shelf cloud-om’ pri Gradi┼í─Źu ob So─Źi (Gradisca d’Isonzo):

Radarska slika ob 19:00 uri po lokalnem ─Źasu:

Preostale fotografije nevihte iz krajev Farra d’Isonzo, Vrtojba ter Selo v Vipavski dolini. Na Gori┼íko je prinesla mo─Źne nalive, ostalih posebnosti nismo zabele┼żili:

 

 

Viri:

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin