Tag: ciklon

Dan je obetal prehod hladne fronte in pestro nevihtno dogajanje. Nekoliko je šlo dvomiti le v silovitost predfrontalnega dogajanja, saj je zjutraj debela plast oblačnosti pokrivala celotno severovzhodno Italijo in Primorsko. Toda že opoldne se je v obalnem pasu Furlanije in Benečije okrepil jugo, ki je pihal proti Alpam, kjer so se pričele prožiti prve plohe in nevihte. Kasneje se je še zjasnilo in segrevanje ozračja se je pričelo. Ob tem je seveda rasla energija in smo imeli ponekod lokalno okoli 1000 J/kg CAPE-a. Manj energije je bilo le v predalpskem svetu ter nekje do višine Vidma (Udine), saj je te predele še pokrivala gosta oblačnost. Ob lepem veering profilu in zmernem do močnem južnem vetru pri tleh, smo imeli pogoje, ki so omogočali močne nevihte.

Sinoptična situacija nad Evropo ob 18z z vidno hladno fronto ter sekundarnim ciklonom v Sredozemlju:

Takoj po razjasnitvi so pričeli v zrak kipeti številni kumulusi, kar je nakazovalo, da inhibicije ni. Na konvergenci zahodno od Trevisa so nastale prve močnejše nevihtne celice. Razpotegnjena multicelica je je gibala proti zahodu, prestregli smo jo severno od mesteca Caorle na obali Benečije. Pred njo je nastal en najlepših shelf cloud-ov letos.

Radarska slika padavin:

Fotografije shelf clouda severno od kraja Caorle:

Šlo je za celico z dominantnim outflow-om, pod njenih vzhodnim delom so nastajali scud clouds. Celoten shelf cloud je potoval dalje proti vzhodu/severovzhodu, vendar postajal vse manj fotogeničen. Opaziti je bilo mogoče tudi zanimive krožne forme pod shelfom, ki je potoval preko Furlanije:

Shelf cloud preko Furlanije:

Nevihta je dodobra premešala in ohladila ozračje v Furlaniji in vzhodni Benečiji, kar je pomenilo slabe obete za nadaljni razvoj neviht ta dan. Zahodno od Trevisa smo imeli še eno nevihto s številnimi razelektritvami, ki je počasi potovala proti vzhodu. Ob prihodu v vzhodno Benečijo, kjer je že močno primanjkovalo energije, je aktivnost strel povsem zamrla. Vseeno je pred nevihto ostal lep shelf cloud, ki je nadaljeval pot proti Furlaniji. Za njim so se pojavljali močnejši nalivi.

Radarska slika padavin:

Fotografije shelf clouda nad mestecem San Dona di Piave:

Ob prehodu hladne fronte je na Primorskem največ dežja padlo ob obali, in sicer okoli 30 – 40 mm, v Goriških Brdih in Soški dolini smo imeli 10 – 20 mm. V Sloveniji intenzivnih vremenskih pojavov ni bilo.

Več fotografij najdete v fotogalerijah:

Viri:

Storm chase po Benečiji in Furlaniji ter poročilo sta izvedla in pripravila Danijel Konjedic (WineAndWeather.net) in Marko Korošec (Weather-Photos.NET)

Anticikloni, ki so dolgo časa gospodarili v srednji in zahodni Evropi, so se pomaknili proti vzhodu. To je ciklonom in njihovim frontam nad atlantikom odprlo prosto pot proti vzhodu, v notranjost Evrope. Hladna fronta se je v noči iz 24. na 25. oktober pomikala prek Francije in v torek popoldne dosegla zahodne Alpe. Še prej pa je nenavaden splet dogodkov pripeljal do katastrofalnih poplav v vzhodni Liguriji, severno od mesta La Specia. Doslej so našteli 9 smrtnih žrtev, 8 oseb pa pogrešajo. Nekaj obalnih mest je odrezanih od sveta in prebivalce iz njih evakuirajo po morju. Številna druga mesta so divje vode povsem razdejale, ujma ni prizanesla niti znanemu turističnemu mestecu Cinque Terre, ki stoji na posebej delikatnem terenu, kjer hudourniški potoki nosijo s seboj velike količine blata in raznega materiala, zaradi česar pride do razlivanja voda. Ogromno škode je nastalo na cestnem in železniškem omrežju, kar je še dodatno onemogočalo hitro napredovanje reševalnih akcij, zato je veliko ljudi poiskalo zatočišče kar na strehah svojih hiš.

Italijanska pokrajina Ligurija z glavnim mestom Genovo, je vajena velikih količin padavin. Nenazadnje v Genovskem zalivu vseskozi nastajajo vsem vremenarjem znani sekundarni genovski, oziroma sredozemski cikloni, do katerih pride prav ob takih prehodih hladnih front, ki se na grebenu Alp zlomijo, del hladnega zraka se steka v Sredozemlje, del pa nadaljuje pot proti vzhodu po severni strani Alp. Pred fronto pihajo močni jugozahodni vetrovi, ki se narivajo na gorske grebene strmih obal Ligurije. Pri tem prihaja do močnih padavin.

Vendar je bila tokratna situacija, ki je v majhnem delu Ligurije prinesla neverjetne akumulacije padavin v zelo kratkem času, saj so postaje zabeležile od 300 do 500 mm v vsega 6 – 8 urah., povsem drugačna. Hladna fronta je bila v času dogodka namreč še daleč. Kaj se je torej zgodilo v Liguriji?

Estofex – European Storm Forecast Experiment, pri katerem je bil ta dan dežurni napovedovalec Slovenec Marko Korošec, je obomčje Ligurije uvrstil v drugo stopnjo ogroženosti ‘Level2’. Napoved je veljala predvsem za zelo močne padavine in pojav vodnih tromb ter tornadov. In točno te grožnje, na katere je napoved opozarjala, so se nato uresničile.

Poglejmo si sinoptično situacijo nad Evropo v času dogodka:

Najhujše padavine so se v vzhodni Liguriji pojavljale od sredine dopoldneva, do sredine popoldneva. Kot je iz zgornje karte razvidno, je bila v zgodnjem popoldnevu hladna fronta še precej daleč od zahodne italijanske obale, zato ni neposredno vplivala na razvoj dogodkov. Nevihtna linija, ki je prinesla te ogromne količine padavin je nastala na konvergenci v Genovskem zalivu, kjer je močan jugo zadel v severnik, ki je pihal iz celine:

Nevihtna linija je lepo vidna na satelitski sliki:

Kar je pri vsem najbolj nenavadno, je to, da je bila ta konvergenca povsem stacionarna. Nikamor se ni premaknila več ur, zato se je nevihtna linija zelo dolgo obnavljala na istem mestu. Posledica so seveda neverjetne akumulacije padavin na območju, ki ga je ta ujma zajela. Postaje so beležile preko 200 mm dežja, lokalno tudi preko 300 mm. Postaja v kraju Chalice to Cornoviglio je zabeležila 460 mm, postaja kraju Brugnato pa kar 520 mm dežja.

Akumulacija padavin, kot jo je videl radar na tem območju. Lepo je vidna črta, kjer se je nevihtna linija vseskozi obnavljala na konvergenci nad morjem:

Graf padavin na vremenski postaji v kraju Brugnato, ki je zabeležil 520 mm. Iz grafa je razvidno, da je med 13:00 in 14:00 uro padlo kar 145 mm dežja:

Pri dogodku trenutno ostaja še nekaj stvari nerazjasnjenih. Pred takimi frontami navadno zapiha jugo, ali jugozahodnik, ki prepiha tako obalo, kot tudi celino. Vendar tokrat temu ni bilo tako. Kot je iz zgornje vremenske karte vetrov razvidno, je jugo pihal v Genovskem zalivu, nasproti pa je pihal severnik. Glede na to, da je bila hladna fronta še daleč, je moral biti izvor tega severnega vetra nekje drugje. Kot kaže, je zanj krivo območje visokega zračnega pritiska nad SZ Italijo. Zakaj je do tega prišlo, se trenutno še  ne ve, vendar odgovor na vprašanje že pospešeno iščejo v Estofexu, z Markom Korošcem na čelu in odgovor bo gotovo znan v kratkem.

Obomčje visokega zračnega pritiska nad SZ Italijo:

Omenimo tudi, da smo imeli možnosti spremljati podoben dogodek (a manj intenziven) tudi v Kvarnerju 19/09/2011. Radarsko in satelitsko sliko tega dogodka dobite TUKAJ!

Kakšne so bile posledice teh ekstremnih količin padavin, si lahko ogledate na spodnjih posnetkih in povezavah:

Video – Rai News:

Na morju so na konvergenci nastajale tudi vodne trombe, nekatere po poročilu švicarskih storm chaserjev Dean-a Gill-a in Olivier-ja Staiger-ja, ki sta naredila spodnji posnetek, tudi tornadne:

Velika katastrofa, ki si jo bo Ligurija zagotovo zapomnila za vedno. Kot smo videli, so bili dogodki dobro predvideni vnaprej. Tudi nekatere modelske napovedi so zelo natančno kazale dolgotrajno konvergenco na morju. Upajmo pa, da se bomo iz te situacije vsi nekaj naučili in se bo mogoče na take dogodke v prihodnje še bolje pripraviti ter predvsem zmanjšati število smrtnih žrtev na nič!

Fronta je 26/10/2011 napredovala naprej proti vzhodu. V Genovskem zalivu je nastal sekundarni ciklon, ki je znatno vplival na vreme pri nas. Vseeno so bile kumulative padavin večinoma pod pričakovanimi 100 mm. Več dežja je padlo predvsem v predalpskem svetu Furlanije in seveda v vselej zelo namočeni Učji na Bovškem. Šlo je za klasičen efekt narivanja tople in vlažne zračne mase na gorske masive, kjer so ob orografskem dvigu nastajali močni nalivi. Meja sneženja se je dvignila tudi preko 2500 m, precej se je otoplilo. Vseeno kljub velikim količinam dežja v gorah, ni bilo poročil o večjih težavah. Reke so sicer narasle, a večinoma niso presegle opozorilnih pretokov. Nekaj težav je bilo z vodo na cestah, a spet nič več kot sicer v takih situacijah.

Sinoptična situacija:

zamg

Poglejmo si kumulative padavin, ki jih je za Furlanijo zbral Marko Korošec. Vse meritve so v mm oz. l/m2. Gre za seštevke padavin z dni 25.10 in 26.10.:

VIR: OSMER FVG – local NMS for NE Italy:

393.2 – Piancavallo
369.0 – Chievolis
272.2 – Barcis
252.0 – Coritis
215.2 – Tolmezzo
169.2 – Cave del Predil
158.4 – Mt. Zoncolan
152.1 – Enemonzo
151.0 – Paluzza
138.9 – Gemona
117.3 – Vivaro
115.2 – Pontebba
107.5 – Cervignano
105.0 – Pordenone

Civile Protection Friuli in NE Italy:

470.2 – Malga Valine
436.6 – Ca Selva Invaso
390.4 – Andreis
369.9 – Piancavallo
314.4 – Livinal Lunc – Sella Nevea-Mte Canin
298.8 – Candaglia – Polcenigo
285.0 – Val Sughet – Piancavallo
281.8 – Casera Pradut – Claut
275.6 – Uccea
273.8 – Casera Cjampiuz – Forni di Sotto
264.6 – Val dei Sass – Piancavallo
252.9 – Claut
250.4 – Campone – Tramonti di Sotto
248.5 – San Francesco – Vito D’Asio
247.0 – Gran Monte – Taipana
244.4 – Tramonti di Sotto
242.4 – Sella Chianzutan
231.6 – Barcis
228.8 – Passo Predil
227.8 – Meduno – Preplans

Graf kumulative padavin na vremenski postaji Protezzione Civile FVG v Učji dne 26/10/2011:

Vremenska postaja Sella Nevea – 26/10/2011:

Tu so še kumulative padavin na nekaterih postajah pri nas:

133,6 mm – Bovec (Soška dolina)
106,7 mm – Okroglo (Kal nad Kanalom)
91,4 mm – Biljana (Goriška Brda)
90,0 mm – Paljevo (Soška dolina)
89,9 mm – Ravna pri Ligu (Soška dolina)
83,3 mm – Gorenje Polje (Soška dolina)
83,0 mm – Neblo (Goriška Brda)
76,0 mm – Hum (Goriška Brda)
43,8 mm – Kojsko (Goriška Brda)

Po tem dežju nas kot kaže čakajo prazniki s stanovitnim vremenom, brez dežja. Se pa že nakazujejo nove fronte okoli 4. novembra, ki bi lahko ponovno prinesle zelo velike količine padavin. Vendar, počakajmo še malo, saj so napovedi za tako daleč naprej precej nezanesljive!

Na koncu naj se zahvalim Marku Korošcu, ki je s številnimi informacijami veliko pripomogel k nastanku tega poročila!

Viri:

Meteonetwork
ZAMG
Protezzione Civile FVG
Lamma
Geostik
– amaterske vremenske postaje dostopne z WineAndWeather.net

Preden se lotimo natančnega pregleda meseca septembra, mislim da smo dolžni reči še besedo ali dve o najbolj intenzivnem dogodku v tem mesecu. Ne avgust, ne september nista bila prav radodarna s padavinami in nevihtami. Vseeno je bil 18/09/2011 lepo presenečenje ob zaključku sezone.

Po dolgotrajnem stabilnem vremenu se je od SZ vendarle nad nas pričela spuščati dolina s hladnim zrakom, ki je obetala nekoliko bolj burno dogajanje.

Lahko smo si obetali predfrontalne nevihte na nedeljo popoldne, v noči na ponedeljek nevihtno aktivnost ob prehodu fronte in še prehod sekundarnega ciklona iz sredozemlja. Pogoji za nevihte so bili solidni, za tako pozen september pravzaprav zelo dobri. Imeli smo okoli 1000 J/kg CAPE-a, kar se je prekrivalo še z 20 – 25 m/s dls-ja. Pozno zvečer in v noči na ponedeljek je kazalo na dober veering v Furlaniji, ki je dajal možnost za nastanek močnih superceličnih neviht.

Estofex nas je uvrstil v stopnjo ogroženosti ‘Level 2’ na 3-stopenjski lestvici, z glavnim opozorilom za močne padavine, predvsem v hribovitem svetu ter možnostjo toče in močnih sunkov vetra in kakšnega tornada ob prehodu fronte, predvsem v Furlaniji, kjer so bili pogoji za to, kot že rečeno, najboljši.

Predfrontalno dogajanje se je v Furlaniji začelo že precej zgodaj popoldne, vendar smo prvo omembe vredno nevihto dobili šele po 16:00. In to kar supercelico, saj je na fotografijah, ki krožijo po internetu lepo videti wall cloud. Lepo je vidna tudi na animaciji radarske slike, med 16:10 in 16:30, zahodno od Pordenone-a. Kasneje se je formiral MCS, s celico dneva iznad Latisane proti Novi Gorici in Vipavski dolini. Pred celico se je peljal zagotovo shelf cloud leta v naših krajih. Treba je reči, da tako fotogenične nevihte nismo imeli že od 23/07/2010. Vendarle se je dolgo čakanje izplačalo. Ena fotografija za pokušino je tu, ostale pa si lahko ogledate v GALERIJI.

Fotografije so nastale 1 – 2 km Z od Gorice, v Furlaniji. Shelf je bil viden že dolgo prej, preden se je nevihta približala. Velja omeniti, da so bile razelektritve redke, nevihta pa je potovala z zelo veliko hitrostjo. Ko je šel enkrat shelf cloud čez mene, je bilo utopično pričakovati, da bi ga lahko ponovno prehitel. Sunki gust fronte so bili zmerni, nekje okoli 50 km/h, padavine pa lokalno zelo močne, predvsem ponekod v spodnji in srednji Vipavski dolini. Kasneje je Vipavsko dolino prečila še ena nevihta, ki je prišla z obale, preko Krasa. V Ajdovščini je bilo za trenutek videti neizrazit shelf cloud, kateremu so sledile ponovno izjemno močne padavine in tokrat nekoliko bolj pogoste razelektritve.

Animacija radarske slike predfrontalnega dogajanja:

Predfrontalnemu dogajanju je sledilo nekaj ur zatišja, nato je okoli 1:00 udarila hladna fronta. Dogajanje se je začelo že nekaj ur prej v Furlaniji. Glavni udarec je za naše kraje predstavljala supercelica, ki se je formirala med Lignanom in Gradom ter se gibala naprej proti Romansu d’Isonzo, oziroma vasi Visco. Na tej poti je po poročilih padlo kar nekaj toče velikosti do 2 cm, nevihto so spremljali tudi downbursti, ki so dosegali hitrosti 100 – 120 km/h ter pogoste razelektritve. Kasneje je supercelica prešla v linearno multicelico in tik pred Goriškimi Brdi za trenutek dobila na radarju videz bow echo-a. Tudi v Goriških Brdih so bili namerjeni precej močni sunki vetra ob prehodu te nevihte, v Kojskem recimo 72 km/h.

Še nekaj fotografij celotnega dogajanja najdete tudi na WeatherPhotos.net (nedelja, ponedeljek).

Radarska slika prehoda fronte:

Poglejmo si nekaj grafov iz AVP Enomarket Kojsko, ki ponazarjajo prefrontalno dogajanje ter nočni prehod hladne fronte. Najprej graf temperature, kjer je viden močan padec temperature za skoraj 10°C, po prehodu predfrontalnih neviht. Med 1:00 – 2:00 zjutraj temperatura še nekoliko pade ob prehodu hladne fronte, večji padec je zaznati še popoldne, ko je zapihala burja. Rosišča so se gibala v nedeljo popoldne okoli 18°C in so po predfrontalnem proženju ostala razmeroma visoka. Padla so šele, ko je zapihala burja, ki je znižala zračno vlažnost:

Padavine so se večinoma pojavljale v močnih nalivih, od katerih daleč najhujši je bil nočni, ko smo zabeležili MaxRR kar 350 mm/h in je v zelo kratkem času padlo čez 11 mm dežja. Močne nalive smo imeli tudi še zjutraj in zgodaj dopoldne, kasneje pa je dež padal bolj enakomerno in okoli 13:00 ponehal:

Zabeležili smo dva močna sunka vetra ob prehodih gust front neviht. Prvi v nedeljo popoldne, ki je presegel 50 km/h in drugi ob nočni nevihti, ki je dosegel 72 km/h. Ob koncu grafa se lepo vidi začetek burje, ko se hitrost vetra začne hitro višati:

Padavine so se pojavljale še cel dopoldan v ponedeljek in ponehale šele okoli 14:00. Skupno smo v tem poslabšanju prejeli zagotovo največjo porcijo dežja v zadnjih dveh mesecih. Količine po posameznih amaterskih vremenskih postajah na severnem Primorskem so bile sledeče:

Bovec (Soška dolina) – 131,1 mm
Dol pri Čepovanu (Čepovanska dolina) – 94,3 mm
Paljevo (Soška dolina) – 87,0 mm
Hum (Goriška Brda)- 86 mm
Biljana (Goriška Brda)- 83,3 mm
Solkan (Soška dolina)- 80,0 mm
Ravna pri Ligu (Soška dolina) – 78,8 mm
Kojsko (Goriška Brda)- 71,6 mm
Zatolmin (Soška dolina) – 70,4 mm
Nova Gorica – 69,6 mm
Neblo (Goriška Brda) – 58,6 mm

Do večera se je nebo že popolnoma zjasnilo. Burja je na gorskih pregradah tvorila značilno fensko oblačnost, ki smo jo lahko opazovali od Alp, pa do hribov, ki se dvigajo nad Vipavsko dolino. Nekaj več fotografij je še v GALERIJI, več jih bo dodanih v prihodnjih dneh.

Za konec omenimo, da je vdor hladnega zraka nad toplo Jadransko morje pomenil tudi festival vodnih tromb, ali pijavic, oziroma vodnih tornadov. Največ so jih opazili na Hrvaškem, predvsem na Malem Lošinju:

V Italiji, v okolici Ancone:

Vsaj dve sta bili opaženi tudi pri Benetkah.

Viri:

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin