Tag: chardonnay

Phomopsis viticola, povzro─Źiteljica ─Źrne pegavosti vinske trte, je ena od gliv, ki v vinogradih lahko povzro─Źijo veliko ┼íkode. Gre za bolezen lesa, ki jo v Sloveniji poznamo v vseh vinorodnih de┼żelah. Najbolj prizadene sorte z manj bujno rastjo, naprimer ‘Sivi pinot’, ‘Chardonnay’, ‘Mu┼íkat ottonel’, ‘La┼íki rizling’, ‘Traminec’, ‘Zeleni silvanec’, ‘Rizvanec’, itd., saj gliva te┼żje oslabi mo─Źan rodni les, kot ┼íibek rodni les manj bujnih sort.

Oku┼żene rozge ─Źez zimo zna─Źilno pobelijo, nato izpod povr┼íja izrastejo ─Źrne bradavi─Źaste tvorbe, piknidijska trosi┼í─Źa, ki spomladi, takoj po odganjanju vinske trte dozorijo in za─Źnejo bruhati trose. V tem obdobu prihaja do glavnih oku┼żb mladik. Te se navadno zgodijo v de┼żevnem vremenu na bazalnem delu poganjka. Oku┼żbe so huj┼íe in bolj ob┼íirne, ─Źe je v ─Źasu odganjanja in za─Źetne rasti mladik hladno in de┼żevno vreme in trta raste po─Źasneje. Na mestu oku┼żbe se razvijejo ─Źrne nekrotizirane ranice elipti─Źne oblike. Z rastjo mladike se ranica podalj┼íuje in razpoka v globino. Pri mo─Źnih oku┼żbah mladika zakrni in lahko popolnoma propade. ─îe proti ─Źrni pegavosti vinske trte ve─Ź let zapored ni─Ź ne ukrenemo, gliva polagoma preraste celoten trs. Bolezen se iz leta v leto stopnjuje, s─Źasoma pri─Źnejo odmirati celotni kraki, ali kordoni. Lahko propade celoten trs. Oku┼żene trte moramo ve─Ź let zdraviti, da spet vzgojimo zdrav rodni les. Razvoj glive na ostalih delih trte pri nas ni tako pomemben. Na listih opazimo to─Źkasta razbarvanja z vijoli─Źno ─Źrno piko na sredini. Pege se po─Źasi ve─Źajo, listi pri─Źno rumeneti in veneti ter odpadejo pozneje kot zdravi listi. Mladi listi─Źi se skodrajo. Jagode se spremenijo v temno modre posu┼íene rozine neprijetnega plesnivega okusa.

Pri varstvu se poslu┼żujemo tako preventivnih, kot tudi kemi─Źnih ukrepov. Oku┼żene dele trt izrezujemo, jih odstranjujemo iz vinograda ter se┼żgemo, ali zakopljemo. Gliva se namre─Ź razvija tudi na odrezanem lesu na tleh. ─îe tak les mul─Źimo, s tem ┼íe pospe┼íimo razvoj glive.

Kemi─Źno varstvo opravljamo v fenofazi odganjanja ter za─Źetne rasti mladik. Pomembno je, da ustavimo izbruhe spor iz piknidijskih trosi┼í─Ź. ─îe to uspe┼íno storimo, smo bolezen ustavili. Kemi─Źna eradikcija micelija iz lesa ni mo┼żna. Odvisno od potrebe ter vremenskih razmer, izvedemo eno do dve ┼íkropljenji letno v ─Źasu odganjanja. Prvo ┼íkropljenje opravimo, ko so mladike velike 2 – 3 cm, drugo pa ko so mladike dolge 6 – 10 cm. V suhih pomladih so razmere za razvoj glive slabe. V de┼żevnih in hladnih pomladih prvo ┼íkropljenje opravimo, ko so mladike dolge 1 – 2 cm in drugo, ko so dolge 3 – 5 cm.

V Sloveniji so za namen kemi─Źnega varstva pred ─Źrno pegavostjo vinske trte registrirana sredstva na podlagi propineba (Antracol, Antracol combi), ditianona (Delan), folpeta (Folpan), metirama (Polyram) in strobilurinski pripravki (Stroby WG, Quadris, Universalis), s tem da ima slednji le stransko delovanje. Stransko delovanje imajo tudi pripravki na podlagi mankozeba (Dithane, Manfil). Tuje in vitro raziskave so pokazale, da strobilurini proti glivi u─Źinkujejo ┼że v najni┼żjih koncentracijah. Med preizku┼íenimi fungicidi sta bila naju─Źinkovitej┼ía trifloksistrobin (pripravek Nativo 75 WG) in penkonazol (Topas), ki sta v Sloveniji registrirana za varstvo pred oidijem vinske trte. Dobro so inhibirali rast micelija tudi pripravki na podlagi azoksistrobina, krezoksim-metila, spiroksamina in mankozeba. Najve─Źji odmerek aktivne snovi za zaviranje rasti micelija je bil potreben pri pripravkih na podlagi folpeta. Aktivne snovi, ki so registrirane samo za varstvo pred oidijem vinske trte, u─Źinkujejo le na micelij glive Phomopsis viticola in ne prepre─Źujejo kalitve trosov glive. Od sredstvev na tr┼żi┼í─Źu omenimo ┼íe Mikal Flash (fosetil-Al + folpet), ki prav tako deluje proti ─Źrni pegavosti, toda u─Źinek ima le njegova kontaktna komponenta, folpet. Za zelo u─Źinkovit pripravek proti ─Źrni pegavosti vinske trte, ki v zgoraj navedeni raziskavi ni bil zajet, velja ditianon (Delan). Ta je zelo primeren za uporabo v antirezisten─Źni strategiji, kjer se velikokrat uporablja folpet. Vsa na┼íteta sredstva, razen tistih, ki so namenjena varstvu pred oidijem vinske trte, so sicer registrirana za za┼í─Źito pred peronosporo vinske trte.

Za nakup sredstev se lahko obrnete na podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko, kjer boste tudi dobili nadaljne napotke za varstvo vinske trte ter uspe┼íno antirezisten─Źno strategijo.

Viri:

V lanskem letu smo fenofazo brstenja v Kojskem v Gori┼íkih Brdih zabele┼żili 4. aprila. Letos smo isti vinograd, v katerem rastejo sorte ‘Sauvignon’, ‘Modri pinot’ in ‘Chardonnay’, prvi─Ź obiskali 27. marca. Brstenje se je tedaj pravkar pri─Źenjalo, vendar je bila ve─Źina trt vseh treh sort ┼íe v fenofazi solzenja.

Brstenje trte se pri─Źne, ko se povpre─Źne dnevne temperature za dalj┼íi ─Źas povzpnejo nad 8 – 12┬░C. Take temperature smo imeli v Gori┼íkih Brdih letos skozi celoten marec, zato bi lahko pri─Źakovali precej zgodnej┼íe odganjanje vinske trte. Kot ka┼że je svoje prispevala tudi su┼ía v prvih treh mesecih leto┼ínjega leta, ki je nekoliko zaustavila razvoj trte. Vseeno, razvoj je mo─Źno odvisen od lege. Na najbolj┼íih vinogradni┼íkih legah na gri─Źih, ki so obrnjeni proti jugu in jugozahodu, so bile predvsem starej┼íe trte sorte ‘Rebula’, ki v Brdih velja za poznej┼ío sorto, precej bolj razvite, nekatere so imele ┼że vidne kabrnike (BBCH53). Razlike so bile tudi med posameznimi trtami v vinogradu. Pri zgodnjih sortah v Kojskem, so rozge o─Źitno dobro dozorele. Predvsem debelej┼íe rozge, v katerih je zaloga hranilnih snovi ve─Źja, so ┼że imele razvit prvi list (BBCH11), medtem ko na tanj┼íih rozgah za─Źetka brstenja ┼íe ni bilo opaziti.

V primerjavi z lanskim letom so trte v Kojskem brstele ob prakti─Źno enakem ─Źasu. Razvoj je bil hitrej┼íi na drugih legah, v okolici Gorenjega Cerovega, Vi┼ínjevika, oziroma povsod tam, kjer je povpre─Źna dnevna temperatura vi┼íja. Povpre─Źne dnevne temperature v mesecu marcu 2012 v Gori┼íkih Brdih so razvidne iz spodnjega grafa:

Po─Źasnej┼íi je bil razvoj trte na obmo─Źju Neblega, Vipol┼ż in Ceglega na italijanski strani meje. Povpre─Źna temperatura v ni┼żini je bila tudi do 3┬░C ni┼żja kot v vi┼íje le┼że─Źih krajih, kar je predvsem posledica no─Źne, oziroma jutranje inverzije. Najslab┼íe so bile razvite trte na obmo─Źju, ki ga je lani 22. julija prizadela to─Źa. Enoletni les je mo─Źno po┼íkodovan, brstenja 1. aprila ┼íe ni bilo opaziti (glej sliki spodaj):

V primerjavi z lanskim letom torej velikih razlik v brstenju ni bilo. Mogo─Źe je bila nekoliko bolj zgodnja sorta ‘Rebula’ na najbolj┼íih vinogradni┼íkih legah. Rebula sicer po podatkih iz Ampelografskega vrta v Kromberku pri Novi Gorici, v povpre─Źju brsti 8. aprila, ‘Chardonnay’ 6. aprila, ‘Modri pinot’ 30. marca. Podatki veljajo za obdobje 1999 – 2009.

V za─Źetku aprila smo kon─Źno dobili ve─Źje koli─Źine de┼żja. Temperature so se predvsem po 8. aprilu precej zni┼żale, saj povpre─Źna dnevna temperatura ponekod ne dosega ve─Ź 8┬░C. Posledi─Źno se je upo─Źasnil razvoj trt. 9. aprila zjutraj se je temperatura marsikje spustila pod 0┬░C. V Gori┼íkih Brdih so bili zabele┼żeni naslednji temperaturni minimumi:

  • Neblo -2,4┬░C
  • Korada -2,4┬░C
  • ┼álovrenc -2,35┬░C
  • Vipol┼że -1,7┬░C
  • Vi┼ínjevik 0,0┬░C
  • Biljana 0,2┬░C
  • Kojsko 0,4┬░C
  • Hum 0,7┬░C
  • Kozana 1,2┬░C

V ┼álovrencu, Neblem in Vipo┼żah je ┼ílo pod 0┬░C tudi ┼íe 10. aprila. Zabele┼żene so bile naslednje temperature:

  • ┼álovrenc -1,2┬░C
  • Neblo: -0,7┬░C
  • Vipol┼że: -0,5┬░C

V vi┼íje le┼że─Źih krajih je bilo precej topleje, med 1,7 in 3,1┬░C. Ker smo imeli 9. aprila ┼íe precej visoko zra─Źno vlago je nastala slana. Iz razli─Źnih krajev v Brdih prihajajo poro─Źila o pozebi. Najve─Ź ┼íkode naj bi bilo na ko┼í─Źi─Źastem sadju, nekaj tudi na trti. O pomrznjenih mladikah na trti poro─Źajo celo iz krajev z ve─Źjo nadmorsko vi┼íino, recimo iz Brestja.

Ko trta pri─Źne z brstenjem, se pri─Źno razvijati tudi prve bolezni in ┼íkodljivci vinske trte. Med najpomembnej┼íimi sta oidij (Uncinula necator) in pr┼íica trsne kodravosti, ali akarinoza (Calepitrimerus vitis). Oidij pri─Źne svoj razvoj ob razpiranju o─Źes, vendar oku┼żb sprva sploh ne opazimo. Prve plesnive prevleke postanejo vidne ┼íele v maju. Varstvo pred oidijem je odvisno predvsem od razvoja bolezni v prej┼ínjem letu. ─îe lani z oidijem nismo imeli te┼żav, pri─Źnemo ┼íkropiti ┼íele skupaj s ┼íkropljenjem proti peronospori. V primeru, da smo v lanskem letu imeli te┼żave z oidijem, moramo pri─Źeti z varstvom v ─Źasu razpiranja brstov. Uporabimo lahko ┼żveplove pripravke v pove─Źani koncentraciji 2 % na hektar. Pri tem moramo biti pozorni na temperaturo zraka, saj ┼żveplovi pripravki slabo delujejo pri temperaturah pod 15┬░C. ┼Żveplo deluje tudi na ┼íkodljive pr┼íice, medtem ko koristnih plenilskih pr┼íic ne prizadene, saj jih v ─Źasu brstenja na trti ┼íe ni veliko.

Pr┼íica trsne kodravosti je pr┼íica ┼íi┼íkarica s ─Źrvi─Źastim telesom. Povzro─Źa akarionzo, oziroma kodranje listja. Prezimuje pod luskolisti zimskih o─Źes, ali v razpokah lubja na starej┼íem lesu. Ko zimska o─Źesa nabreknejo, se pri─Źnejo hraniti na zasnovah mladik. ┼ákoda je ve─Źja v hladnih pomladih, ko je razvoj mladik po─Źasen, bolj prizadete so poznej┼íe sorte. ─îe je na oko ve─Ź kot 100 pr┼íic, le to ne od┼żene. Pri srednje velikem ┼ítevilu pr┼íic prihaja do zastoja pri odganjanju in zakrnelosti mladik. Listi─Źi so majhni, nagubani, izrazito dlakavi, krhki, ┼żli─Źasto zviti, s skraj┼íanimi med─Źlenki. Najnevarnej┼íe je obdobje od odganjanja do velikosti mladik 30 cm. Pozneje se pr┼íice porazdelijo po listih in ┼íkoda ni ve─Ź tako pomembna. Imajo 3 do 4 rodove letno. Poleti opazimo izmali─Źene liste z drobnimi nekrotiziranimi pegami. ─îe take liste pogledamo proti soncu, bomo opazili veliko ┼ítevilo drobnih zvezdastih presvetlitev.

Pojav akarinoze je danes pogost predvsem pri mladih trtah in poznih sortah. Z varstvom pri─Źnemo takoj ob odganjanju, oziroma nekoliko po─Źakamo, da vidimo, kako odganjanje poteka. Velikost populacije dolo─Źimo s pregledom o─Źes pod lupo s 30-kratno pove─Źavo. Pr┼íice najdemo neposredno pod luskolisti o─Źes. ─îe na oko najdemo 5 – 10 pr┼íic, je potrebno zatiranje. Navadno zadostuje uporaba ┼żveplovih pripravkov. ─îe se obseg ┼íkode iz leta v leti pove─Źuje, moramo opraviti na─Źrtno zatiranje.

V primeru, da je temperatura vsaj del dneva nad 15┬░C lahko uporabimo:

  • ┼żveplove pripravke v 2% koncentraciji
  • apneno ┼żvepleno brozgo v 20% koncentraciji

U─Źinkujejo ┼íe naslednji pripravki:

  • mineralna olja v 3% koncentraciji pri porabi vode vsaj 400 do 600 l/ha
  • neemovo olje (NeemAzal)

Z uporabo akaricidov po─Źakamo kak┼íen dan ve─Ź, da dose┼żemo dobro delovanje ┼íe na rde─Źo sadno pr┼íico (Panonychus ulmi). Uporabimo akaricide na podlagi fenpiroksimata (Ortus 5 SC), fenazakvina (Demitan), ali spirodiklofena (Envidor). Akaricidi, s katerimi zatiramo rde─Źo sadno pr┼íico, pogosto slabo u─Źinkujejo na pr┼íice ┼íi┼íkarice. V avgustu akaricide uporabimo le v vinogradih, kjer so zares velike te┼żave. V tem ─Źasu se pr┼íice selijo pod luskoliste. V ekolo┼íki pridelavi lahko uporabimo ┼żveplenoapneno brozgo in NeemAzal.

Za nakup potrebnih fitofarmacevtskih sredstev obi┼í─Źite podjetje Enomarket d.o.o., v Kojskem.

Viri:

  • Koro┼íec-Koruza Z., Rusjan D. 2011. Selekcija in vzgoja novih sort vinske trte. Poro─Źilo 2011. Biotehni┼íka fakulteta, Ljubljana, 3.
  • Vr┼íi─Ź S., Le┼ínik M. 2010. Vinogradni┼ítvo – druga dopolnjena izdaja. ─îZD Kme─Źki glas, Ljubljana, 403 str.
  • Agrometeorolo┼íke postaje na Fito-info
  • Vremenske postaje dostopne na WineAndWeather.net

Trgatev se je v Gori┼íkih Brdih uradno za─Źela. Najprej sta bili potrgani sorti ‘Chardonnay’ in ‘Modri pinot’, ki sta bili namenjeni za penino. V teh dneh pa se bo pobralo tudi sorte ‘Sivi pinot’ in ‘Sauvignon’, medtem ko ‘Chardonnay’ ┼íe ni povsod primeren za trgatev.

V zadnjemu tednu masa grozdja ni ve─Ź izrazito nara┼í─Źala, razen pri nekaterih izjemah, kot bomo videli prav pri na┼íih rezultatih. Rezultati, katere je objavil KGZ Nova Gorica, ka┼żejo upad mase 100 jagod pri skoraj vseh sortah. To gre seveda pripisati predvsem suhemu in vro─Źemu vremenu v drugi polovici avgusta. Pomanjkanje vode se ┼że pozna na grozdju, jagode so se ponekod ┼że za─Źele su┼íiti. Tudi koli─Źina mo┼íta, ki se jo iztisne iz grozdja je zna─Źilno zmanj┼íana. Mnogi za ve─Źji izplen pri pre┼íanju uporabljajo encime, katere prodajamo tudi v podjetju Enomarket v Kojskem.

Manj┼ía koli─Źina vode v jagodi pomeni seveda ve─Źjo koncentracijo ostalih snovi, pri ─Źemer mislimo seveda predvsem na sladkorje. Sladkorne stopnje so ponekod ┼że zelo visoke, toda to gre pripisati prav izhlapevanju vode iz jagod in posledi─Źnemu pove─Źevanju koncentracije sladkorja. Akumulacija sladkorjev je namre─Ź v zadnjih zelo vro─Źih dneh precej zmanj┼íana. Pri visokih temperaturah nad 35┬░C je fotosinteza omejena, poleg tega trta sladkorje v takih razmerah nalaga prej v druga tkiva in organe, kot v grozdje.

Kisline hitro padajo. Koli─Źine jabol─Źne kisline se v razmerah z visokimi temperaturami hitro zmanj┼íujejo, pri nekaterih sortah na dolo─Źenih obmo─Źjih celo ve─Ź kot je za┼żeljeno. Tako pri sortah, kot je ‘Sauvignon’ ┼że bele┼żimo koli─Źine jabol─Źne kisline pod ┼żeljenimi 3 g/l. Pri sorti ‘Sivi pinot’ je koli─Źina jabol─Źne kisline ┼íe veliko ni┼żja, oziroma je jabol─Źna kislina skoraj v celoti porabljena, vendar to pri pinotih ni problemati─Źno.

Zdravstveno stanje grozdja ob visokih temperaturah je ve─Źinoma dobro. Sive grozdne plesni skoraj ni opaziti, tu in tam se na grozdju, ki je izpostavljeno mo─Źnemu soncu, pojavljajo son─Źni o┼żigi. Obmo─Źja ki jih je prizadela to─Źa, se soo─Źajo s problemom su┼íenja preostalega grozdja, do katerega prihaja zaradi visokih temperatur in pomanjkanja vode.

Son─Źev o┼żig na grozdju, ki je neposredno izpostavljeno soncu:

Poglejmo si rezultate na┼íega zadnjega vzor─Źenja v Kojskem v Gori┼íkih Brdih. Sorta ‘Modri pinot’, ki smo jo doslej spremljali, je bila v nedeljo potrgana za penino:

Sorta: CHARDONNAY (prva vrednost ÔÇô vzor─Źenje 04/08/2011 / druga vrednost ÔÇô vzor─Źenje 11/08/2011 / tretja vrednost ÔÇô vzor─Źenje 18/08/2011) /─Źetrta vrednost – vzor─Źenje 25/08/2011

Masa 100 jagod: 138,97 g / 155,41 g / 172,22 g /172,55 g
Sladkor v ┬░BRIX: 14,71 / 17,11 / 19,65 / 21,48
Predviden alkohol v vol.%: 7,89 / 9,48 / 11,18 / 12,41
Skupne kisline (kot vinska kislina): 17,00 g/l / 12,60 g/l / 10,00 g/l / 7,20 g/l
pH: 2,74 / 2,83 / 2,95 / 3,14

Graf spreminjanja razmerij med sladkorji in skupnimi kislinami pri sorti ‘Chardonnay’:

Sorta: SAUVIGNON (prva vrednost ÔÇô vzor─Źenje 11/08/2011 / druga vrednost ÔÇô vzor─Źenje 18/08/2011) / tretja vrednost – vzor─Źenje 25/08/2011

Masa 100 jagod: 165,55 g / 165,52 g / 171,27
Sladkor v ┬░BRIX: 17,30 / 20,59 / 22,19
Predviden alkohol v vol.%: 9,59 / 11,80 / 12,96
Skupne kisline (kot vinska kislina): 16,70 g/l / 12,60 g/l / 9,60 g/l
pH: 2,70 / 2,83 / 3,02

Graf spreminjanja razmerij med sladkorji in kislinami pri sorti ‘Sauvignon’:

Pri chardnonnay-u vidimo, da je grozdje prenehalo pridobivati na masi, kar je delno zaradi visoki temperatur, pa tudi zato, ker je grozdje doseglo fiziolo┼íko zrelost. Pri sorti ‘Sauvignon’ izgleda, kot da masa grozdja ┼íe vedno nara┼í─Źa, vendar lahko gre le za tak vzorec. Prav slednja sorta ima ┼íe vedno zelo visoke kisline, ob ┼że zelo visoki sladkorni stopnji. Zanimivo, pri nobenem vzorcu masa jagod ni padla, kar najbr┼ż lahko pripi┼íemo specifi─Źnosti lokacije, kjer dnevne temperature ne dosegajo takih ekstremov kot drugod po brdih, kjer so bile zabele┼żene temperature preko 38┬░C. V Kojskem je bila najvi┼íja zabele┼żena temperatura v tem vro─Źinskem valu 35,8┬░C.

Graf gibanja maksimalnih dnevnih temperatur v ─Źasu spremljanja dozorevanja grozdja na vremenski postaji Enomarket Kojsko:

Za konec si poglejmo ┼íe nekaj zanimivih meritev na trtah sorte ‘Sauvignon’, ki so prizadete od bolezni lesa, oziroma kapi vinske trte, ali esce, kakor jo tudi imenujemo. Sorta ‘Sauvignon’ je kot ka┼że na bolezen precej ob─Źutljiva (poleg sorte ‘Cabernet sauvignon’), saj v vinogradu, ki ga spremljamo, opa┼żamo veliko ┼ítevilo trt z bolezenskimi znamenji te bolezni. Koliko trt je dejansko prizadetih, nismo pre┼íteli, a se po oceni ┼ítevilo giblje med 20 – 30 %. Podobna poro─Źila o te┼żavah s to sorto prihajajo tudi iz drugih krajev v Gori┼íkih Brdih. Ker tako veliko ┼ítevilo obolelih trt zna─Źilno prispeva h kakovosti in koli─Źini pridelka, smo iz teh trt posebej pobrali vzorce in jih primerjali z zdravimi. Pobirali smo le jagode iz grozdov, ki niso bili mo─Źneje prizadeti, torej ki niso bili ┼íe izsu┼íeni, oveneli, pa─Ź pa so bili ┼íe povsem normalni po izgledu.

Rezultati – zdrave trte / trte z esco:

Masa 100 jagod: 171,27 g / 152,19 g
Sladkor v ┬░BRIX: 22,19 / 19,58
Predviden alkohol v vol.%: 12,96 / 11,12
Skupne kisline (kot vinska kislina): 9,60 g/l / 9,40 g/l
pH: 3,02 / 3,11

Vidimo, da so med zdravimi in obolelimi trtami zna─Źilne razlike v masi jagod. Bistveno je zmanj┼íana tudi vsebnost sladkorja, saj je listna povr┼íina na takih trtah mo─Źno prizadeta, ali pa je sploh ni. Koli─Źina kislin in pH-ji so si zelo podobni, prakti─Źno enaki. Mogo─Źe gre nekaj vi┼íji pH pri grozdju iz obolelih trt pripisati prisotnosti ocetne kisline, saj je bil na pobranih jagodah zaznaven vonj po ciku.

Lahko torej zaklju─Źimo, da grozdje iz trt, prizadetih z esco, oziroma kapjo vinske trte, lahko zmanj┼ía koli─Źino sladkorjev v mo┼ítu, kakor je najbr┼ż potrebno ra─Źunati tudi s prisotnostjo ocetno kislinskih bakterij na takem grozdju.

Trta, prizadeta od kapi vinske trte ima mo─Źno prizadeto listno steno, zato je mo─Źno ovirana fotosinteza. Ker je prevodni sistem teh trt zama┼íen z glivami in tilozami, je zmanj┼ían tok vode v nadzemne dele trte, zato grozdje oveni in se kasneje posu┼íi:

Vse meritve smo opravili v laboratoriju podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko.

─îe ┼żelite tudi sami spremljati dozorevanje grozdja v va┼íih vinogradih, lahko prinesete vzorec na analizo v podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko. Vzorec cca. 200 jagod odvzamite v skladu z navodili v tem ─Źlanku. Cena osnovne analize mo┼íta, katere rezultate imate prilo┼żnost spremljati nekaj vrstic vi┼íje, zna┼ía vsega 6,50 EUR. Rezultati so navadno znani ┼że v 15 minutah. ─îe ┼żelite ┼íe meritev jabol─Źne kisline, boste za analizo od┼íteli skupno 12,50 EUR. Meritev vsebnosti jabol─Źne kisline navadno traja dlje, pribli┼żno 1 uro. DDV je ┼że v┼ítet v cenah. Iste cene veljajo tudi za meritve zgornjih parametrov v ┼że stisnjenem mo┼ítu pred za─Źetkom alkoholne fermentacije.

V nadaljevanju se bomo posvetili dozorevanju poznej┼íih sort, kot sta ‘Rebula’ in ‘Cabernet sauvignon’. ┼áe vedno pa bomo spremljali tudi ostale sorte. Nekaj sve┼żih rezultatov bomo objavili ┼że v prihodnjih dneh.

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin