Tag: champion

V letu 2013 so vinogradniki, ki so vklju─Źeni v ekolo┼íko pridelavo, imeli te┼żave z dostopnostjo nekaterih sredstev za varstvo rastlin, saj ta preprosto niso bila na voljo v zadostnih koli─Źinah. Pritisk peronospore in kasneje oidija je bil v tem letu visok, ob skromnem naboru za┼í─Źitnih sredstev, pa so mnogi kmetje lahko uporabljali le klasi─Źne pripravke na osnovi bakra in ┼żvepla, ki so dovoljeni v ekolo┼íki pridelavi. Leto 2014 se ni za─Źelo ni─Ź bolje, saj u─Źinkovitih sredstev, kot so Komar─Źkov ekstrakt, Frutogard, ali Ulmasud, preprosto ni ve─Ź. Na sre─Źo je na slovenskem tr┼żi┼í─Źu v leto┼ínjem letu pri┼ílo do registracije nekaterih novih sredstev za uporabo v ekolo┼íkem kmetijstvu, kar nam daje upanje, da bo varstvo rastlin poslej spet nekoliko la┼żje in predvsem manj obremenjujo─Źe do okolja, saj gre za sredstva na osnovi rastlinskih ekstraktov ter ekstraktov alg, ki spodbujajo sistemsko odpornost rastlin. Za la┼żje razumevanje mehanizma delovanja spro┼żene sistemske odpornosti, bomo v pri─Źujo─Źem ─Źlanku najprej spoznali princip teh procesov v rastlini, nato predstavili nova sredstva in si na koncu pogledali ┼íe nekaj rezultatov poljskih poskusov, ki so bili opravljeni v letu 2013 v Italiji.

1. ODPORNOST RASTLIN PROTI BOLEZNIM

┼átevilne rastline se odzovejo na napad patogena, ali ┼íkodljivca s proizvodnjo snovi, ki zmanj┼íajo, ali prepre─Źijo nadaljnje napade ┼íkodljivca. Do odziva pride tako v napadenem organu rastline (lokalni odziv), kot v oddaljenih, ┼íe nenapadenih delih rastline (sistemi─Źni odziv). Lo─Źimo dva tipa odpornosti rastlin, pasivno odpornost ter aktivno odpornost.

1.1. PASIVNA ODPORNOST

Pasivna odpornost, ali aksenija je princip onemogo─Źanja parazita ┼íe preden ta dospe v rastlino, ─Źe pa ┼że, se v rastlini ne more razvijati. Temelji na histolo┼íkih in kemi─Źnih lastnostih tkiv, kot so mehani─Źne lastnosti celi─Źnih sten, ali prisotnost kemi─Źnih substanc z antimikrobnim delovanjem.

1.1.1. OBRAMBNE STRUKTURE

– debelina in kakovost vo┼í─Źene prevleke: Vo┼í─Źena prevleka prepre─Źuje oblikovanje vodnega filma na listih in plodovih, v katerem bi parazit lahko kalil (glive), ali se razmno┼żeval (bakterije),
– struktura epidermalnih celi─Źnih sten: Debelina in ┼żilavost zunanjih celi─Źnih sten epiderme (debelina kutikule) pove─Źa odpornost na oku┼żbo patogenov, ki neposredno prodirajo v gostitelja,
– velikost, lokacija in oblika listnih re┼ż: Listne re┼że so vstopno mesto za nekatere patogene. Bolj odporne so rastline, ki imajo manj listnih re┼ż, ali so te bolj zaprte, ali se odpirajo bolj pozno v dnevu,
– prisotnost tkiv, ki jih sestavljajo celice z debelo celi─Źno steno: So posebna tkiva, katerih celice imajo debelej┼ío celi─Źno steno, npr. ksilem in sklerenhimske celice, ki prepre─Źujejo ┼íirjenje patogena preko ┼żil (primer: listne pege, omejene z listnimi ┼żilami).

1.1.2. KEMI─îNE SNOVI

– inhibitorji, ki jih izlo─Źajo rastline v okolico: So toksi─Źni eksudati, najve─Źkrat na listih razli─Źnih rastlin, ki prepre─Źujejo kalitev spor gliv, ─Źe je njihova koncentracija dovolj visoka (vpliv de┼żja),
– inhibitorji, prisotni v rastlinskih celicah ┼íe pred oku┼żbo: So snovi, ki pove─Źujejo odpornost (fenolne substance, tanini, kinoni, ma┼í─Źobnim kislinam podobne snovi – dieni v celicah mladih plodov, listov in semen. Zaradi njih so mlada tkiva pogosto odporna na oku┼żbe proti dolo─Źenim boleznim). Ve─Źina na┼ítetih snovi inhibira hidroliti─Źne encime patogenov (npr. pektinaze),
– saponini: Prepre─Źujejo oku┼żbe gliv, katere nimajo encimov saponiaz,
– nekateri rastlinski proteini: Inhibirajo proteinaze in hidroliti─Źne encime patogenov.

1.2. AKTIVNA ODPORNOST

Ji re─Źemo tudi inducirana strukturna in biokemi─Źna odpornost. Nastane kot posledica obrambnih reakcij rastline (imunitetne reakcije). Patogeni izlo─Źajo razli─Źne substance (glikoproteini, ogljikovi hidrati, ma┼í─Źobne kisline, peptidi). Nekatere od teh snovi rastlina prepozna. Takim snovem re─Źemo signalne snovi, ali elicitorji, ki v rastlini spro┼żijo reakcijo, oziroma odziv.

1.2.1. ELICITORJI

Mesta receptorjev za elicitorje niso popolnoma znana, nekateri so na, ali v celi─Źni membrani, drugi v sami rastlinski celici. Pri prepoznavi elicitorja se v rastlini spro┼żijo biokemi─Źne in strukturne reakcije, pride do aktivacije obrambnih mehanizmov v celicah. Le ti se lahko prena┼íajo tudi na sosednje celice.

1.2.2. INDUCIRANA STRUKTURNA OBRAMBA

1.2.2.1. CITOLOŠKE OBRAMBNE REAKCIJE

– citoplazmati─Źne reakcije: Se spro┼żijo v primeru slabo virulentnih parazitov, ki dolgo ─Źasa parazitirajo neko celico. Tedaj pride do strukturnih sprememb v celicah (razpada organelov, granulacije citoplazme) in s tem do propada patogena in prepre─Źitve njegovega ┼íirjenja.
– spremembe v strukturi celi─Źne stene: Poznamo ve─Ź mehanizmov. Oblikovanje vlaknatega materiala na zunanji strani celi─Źne stene, ki obkro┼żi in ujame patogena ter ga s tem onemogo─Źi, nato odebelitev celi─Źnih sten ter oblikovanje kalozne papile na notranji strani celi─Źne stene, katera popravlja po┼íkodbe, ki jih povzro─Źi patogen…

1.2.2.2. HISTOLOŠKE OBRAMBNE REAKCIJE

Listna luknji─Źavost ko┼í─Źi─Źarjev – abscizijska plast

– oblikovanje plutaste plasti: Ta prepre─Źuje ┼íirjenje patogena ter prepre─Źuje pretok hranil in vode, tako patogen ostane brez hrane,
– oblikovanje abscizijske plasti med oku┼żenim in zdravim tkivom, pri ─Źemer oku┼żeno tkivo izpade. Ta pojav poznamo pri listni lu─Źnji─Źavosti ko┼í─Źi─Źarjev, kjer oku┼żeni deli tkiva izpadajo, listi dobijo videz prestreljenosti,
– oblikovanje til v ksilemu: Tile so pove─Źani protoplasti sosednjih ┼żivih celic, ki se vrastejo v ksilemske cevi in jih zama┼íijo. S tem je prepre─Źena ┼íiritev patogena po rastlini. Princip poznamo tudi pri vinski trti, pri boleznih lesa (eska, phaeotraheomikoza), kjer patogeni naseljujejo prevodni sistem rastline.
– gumoze: So tvorbe okoli ran in drugih po┼íkodb (pogoste pri ko┼í─Źi─Źarjih). Imajo podoben u─Źinek kot plutovinasta plast, saj izstradajo patogena.

1.2.3. INDUCIRANA BIOKEMI─îNA OBRAMBA

1.2.3.1. PREOB─îUTLJIVOST, ALI HIPERSENZIBILNOST

Je postinfekcijska obrambna reakcija, zna─Źilna za nekompatibilen odnos med patogenom in rastlino. Takoj po oku┼żbi pride do propada celice in v─Źasih tudi okoli┼íkih celic. Nastane nekroza, parazitu zmanjka hrane in propade (abortacija oku┼żbe). Reakcijo izzovejo signalne snovi (elicitorji). Gre za izrazito lokalno obrambno reakcijo.

1.2.3.2. OJA─îITEV CELI─îNIH STEN GOSTITELJA Z RAZNIMI MOLEKULAMI

Gre za prepre─Źevanje udora patogenov v rastlinsko celico z oblikovanjem kaloz (glikoproteini), fenolnih spojin (lignin, suberin) in mineralnih snovi (kalcij, silikon). Te snovi tvorijo kompleksne polimere, ki se povezujejo v nerazgradljive snovi v celi─Źni steni in prepre─Źujejo ┼íirjenje patogenov.

1.2.3.3. OBLIKOVANJE ANTIMIKROBNIH SNOVI V CELICAH – s patogenezo povezani proteini – PR proteini

So proteini, ki so strupeni za patogene glive. V rastlini so stalno prisotni v manj┼íih koncentracijah, po oku┼żbi pa se njihova koncentracija mo─Źno pove─Źa. Nahajajo se v medceli─Źnem prostoru in v celicah samih. So izredno kisli, ali izredno bazi─Źni, zelo topni in reaktivni. Kot primere lahko navedemo ├č-1,3-glukanaze, hitinaze, lizocime, peroksidaze, PR-1 proteine, proteinaze, s cisteinom, ali glicinom bogate beljakovine, inhibitorje proteinaz. Pove─Źanje proizvodnje PR proteinov spro┼żijo signalne snovi, kot so: salicilna kislina, etilen, ksilanaza, polipeptidni sistemin, jasmonska kislina… PR proteini izkazujejo mo─Źno antiglivi─Źno in antimikrobno aktivnost, saj inhibirajo oblikovanje spor, krepijo stene rastlinskih celic, oblikujejo papile, razgrajujejo celi─Źne stene nekaterih patogenih gliv (├č-1,3-glukanaza, hitinaza), lizocimi razgrajujejo celi─Źne stene bakterij, itd.

1.2.3.4. OBLIKOVANJE ANTIMIKROBNIH SNOVI V CELICAH – fitoaleksini

Fitoaleksini so toksi─Źne antimikrobne substance, ki se oblikujejo v znatnih koli─Źinah samo ob stimulaciji (po┼íkodbe patogenov, kemi─Źne po┼íkodbe, fizikalne po┼íkodbe).

1.2.4. LOKALNO IN SISTEMI─îNO PRIDOBLJENA ODPORNOST

1.2.4.1. LOKALNO PRIDOBLJENA ODPORNOST (LAR)

Je odpornost, ki se izra┼ża na mestu oku┼żbe. Kot primer lahko navedemo oblikovanje 1 – 2 mm cone okoli pege na listu, v kateri ni drugih peg. Tudi ostale pege v bli┼żini so manj┼íe. S tem se zmanj┼ía mo┼żnost su┼íenja listov.

1.2.4.2. SISTEMI─îNO PRIDOBLJENA ODPORNOST (SAR)

─îe mlade rastline oku┼żimo z nekim patogenom, so nato ┼íe nekaj ─Źasa odporne proti ┼ítevilnim drugim patogenom. V tem primeru signalne molekule (salicilna kislina, dikloroizonikotinska kislina, arahidonska kislina) spro┼żijo delovanje SAR genov, kateri oblikujejo snovi z antimikrobnim u─Źinkom, ali snovi, ki delujejo v zvezi z antimikrobnimi proteini (├č-1,3-glukanaza, hitinaza, PR proteini). Sistemsko pridobljeno odpornost lahko tudi umetno induciramo z nekaterimi pripravki za varstvo rastlin in prav taka sredstva bomo podrobneje spoznali v nadaljevanju. Gre za sredstva italijanskega proizvajalca Fertenia, ki so v sosednji Italiji (Abruzzo, Toskana, Bene─Źija, Furlanija) ┼że v ┼íiroki uporabi in dajejo dobre rezultate. Na slovenskem tr┼żi┼í─Źu so se v letu 2014 pojavila prvi─Ź. Preizkus njihove u─Źinkovitosti bo letos potekal tudi na Kmetijskem zavodu Nova Gorica. Nekatera izmed njih so registriana za uporabo v ekolo┼íki pridelavi vinske trte, sadja in zelenjave, spet druga za uporabo v integrirani pridelavi.

2. PROIZVODI PODJETJA FERTENIA

So sredstva za krepitev naravne odpornosti rastlin po principu aktivne odpornosti, oziroma sistemi─Źno pridobljene odpornosti. Delujejo kot signalne snovi, ki pospe┼íujejo tvorbo fitoaleksinov ter PR proteinov. Hkrati vplivajo na oja─Źitev rastlinskih celi─Źnih sten z razli─Źnimi mehanizmi delovanja.

previen2.1. PREVIEN IN PREVIEN BIO

Sta sredstvi, po sestavi iz rastlinskih ekstraktov rastlin Quillaja saponaria, Salvia officinalis, Potentilla erecta, Aloe vera, izvle─Źkov rde─Źih alg (Ascophyllum nodosum), ekstraktov propolisa, glutationa (znan antioksidant), peptidov, saponinov, salicilne kisline naravnega izvora, oligosaharidov, lipidov, abscizinske kisline, terpenov in kinonov. Na┼ítete snovi spodbujajo sistemi─Źno pridobljeno odpornost rastlin, saj stimulirajo tvorbo fitoaleksinov in PR proteinov, ki delujejo antimikrobno. PREVIEN je bogat tudi z minerali (fosfor, silicij) in vpiva na odebelitev celi─Źnih sten listne povrhnjice.

2.1.1. U─îINKI

Sredstvi poskrbita za foliarno prehrano rastlin, krepitev rastlin (debelej┼ía listna ploskev), aktivacijo SAR, nadzor rasti, celjenje po┼íkodb (glutation, saponin, tanini) ter omogo─Źa uporabo ni┼żjih odmerkov fitofarmacevtskih sredstev in s tem manj┼íi negativen vpliv le teh na okolje.

2.1.2. NA─îIN UPORABE NA VINSKI TRTI

– od brstenja do formiranja jagod sredstvo uporabljamo na 10 – 12 dni samostojno, ali v kombinaciji s kontaktnimi fungicidi v odmerku 250 ml/100l vode,
– od faze debeljenja jagod na 10 – 12 dni samostojno, ali v kombinaciji z bakrenimi pripravki.

Sredstvo ima kisel pH, zato se ne me┼ía s sredstvi z bazi─Źnim pH-jem. PREVIEN BIO je registriran za uporabo v ekolo┼íkem kmetijstvu. Sredstvi nimata karence.

fertizolfo2.2. FERTIZOLFO BIO

Je sestavljen iz izvle─Źkov rde─Źih alg (Ascophyllum nodosum, Sargassum ssp.), elementarnega ┼żvepla, organskega du┼íika (peptidi, aminokisline) s hitro sposobnostjo penetracije v rastline, alginatov, ogljikovih hidratov, giberlinov, avksinov, betainov in citokininov. Poleg teh vsebuje tudi rastlinska olja, ki izbolj┼íajo omo─Źenost rastlin in obstojnost sredstva na njih.

2.2.1. U─îINKI

– skrbi za prehrano in krepitev rastlin,
– aktivira sistemi─Źno pridobljeno odpornost,
– omogo─Źa hitro absorpcijo ┼żvepla, saj se 90 % razpolo┼żljivega ┼żvepla v rastlino vsrka ┼że v 4 – 6 urah. S tem je delovanje ┼żvepla izbolj┼íano,
– deluje antimikrobno, antioksidativno in vpliva na hitrej┼íe celjenje po┼íkodb.

2.2.2. NA─îIN UPORABE NA VINSKI TRTI

Sredstvo uporabljamo v odmerku 400 – 500 g/hl. ─îe ga uporabljamo samostojno, izvajamo ┼íkropljenja na 7 do 8 dni, v kombinaciji z drugimi pripravki pa na 14 dni. Sredstvo je registrirano za uporabo v ekolo┼íki pridelavi.

dinamico2.3. DINAMICO IN DINAMICO MICRO

Sestavljena sta iz rastlinskih ekstraktov (Hedera helix, Potentilla erecta, Aloe vera, Yucca schidigera, Quillaja saponaria), ekstrakta propolisa, silicijevega dioksida topnega v vodi ter kalijevega oksida topnega v vodi. Priporo─Źa se za uporabo v letih, ko je pritisk bolezni ve─Źji. DINAMICO MICRO vsebuje ┼íe baker (Cu) topen v vodi in v obliki kelata EDTA, mangan (Mn) v istih oblikah kot baker ter cink (Zn), prav tako v istih oblikah kot baker.

2.3.1. U─îINKI

Pove─Źujeta odpornost rastlin v stresnih pogojih (su┼ía, visoke temperature, nizke temperature). Vpliva na odebelitev listne ploskve in s tem pove─Źuje odpornost na bolezni, pospe┼íuje fotosintezo in pove─Źuje vsebnost sladkorjev. Mo┼żna je uporaba v ekolo┼íki pridelavi. Omogo─Źata uporabo ni┼żjih odmerkov FFS ter nimata karence.

2.4. SAVECROP

Po sestavi je 10 % iz rastlinskih ekstraktov (terpeni, disaharidi – traheloza, ki prepre─Źuje zmrzovanje vode, polilignikarbonska kislina, kalcijev oksid topen v vodi in magnezijev oksid topen v vodi).

2.4.1. U─îINKI

Je sredstvo, ki pove─Źa odpornost rastlin na poletne su┼íe in spomladanske zmrzali. Ob pozebah prepre─Źuje zmrzovanje vode v celicah in prevodnemu sistemu. Ob su┼íi zni┼żuje transpiracijo rastlin tako, da v rastlini pove─Źa koncentracijo prolina, betaina in polisaharidov, ki delujejo antistresno ter na rastlinah ustvari para prepustni film, ki omejuje izgubo vode skozi liste. Rastline ┼í─Źiti kemi─Źno in mehansko, zato morajo biti rastline za primeren u─Źinek dobro pokrite s sredstvom. Omogo─Źa tudi hitrej┼íe okrevanje rastlin po pozebi, za┼í─Źito cvetov pred pozebo ter dalj┼íe skladi┼í─Źenje plodov, ─Źe ga uporabljamo v kombinaciji s pripravkom SILICAL.

2.4.2. NA─îIN UPORABE

Preventivno ga uporabljamo v odmerku 1,3 – 1,5 l/ha. Padavine po aplikaciji zmanj┼íujejo njegovo u─Źinkovitost, zato je v takem primeru potrebna ponovna aplikacija.

2.5. FITOFOL P

Po sestavi gre za foliarno gnojilo na osnovi fosfitov. Sredstvo sicer ni primerno za uporabo v ekolo┼íki pridelavi, vendar je zaradi ugodne cene prav, da ga omenimo. Uporabljamo ga v odmerkih 250 – 350 g/hl v 2 – 3 tretiranjih takoj po odganjanju. Na voljo je ve─Ź proizvodov v kombinaciji s ┼íe drugimi hranili:

– P/K (20-30) – uporaba v cvetenju, dozorevanju in pri koreninjenju
– P/Mg (26-6) – pri pomanjkanju magnezija, pospe┼íuje fotosintezo
– PK/Mn (30-7-4) – pri pomanjkanju mangana
– P/Ca (22-8) – umirjanje prebujne rasti, antimikrobno delovanje
– P/Cu (20-5)
– P/Zn (34-10)
– P/Zn-Mn (20-3-2) – cink in mangan v obliki kelata EDTA

3. POLJSKI POSKUSI SREDSTEV FERTENIA

V Italiji so bili s sredstvi proizvajalca FERTENIA v letih 2011, 2012 in 2013 opravljeni ┼ítevilni poskusi u─Źinkovitosti sredstev proti glavnima boleznima vinske trte, peronospori (Plasmopara viticola) ter oidiju (Uncinula necator). V letih 2011 in 2012 je bil pritisk teh bolezni nizek, sredstva so kazala dobro u─Źunkovitost, v dolo─Źenih primerih celo 100 %, zato bomo te rezultate poskusov na tem mestu izpustili. Ogledali si bomo rezultate poskusov v letu 2013, ko je bil pritisk peronospore in oidija zelo velik. Tako bomo dobili najbolj┼ío sliko u─Źinkovitosti teh sredstev.

3.1. OIDIJ VINSKE TRTE (Uncinula necator)

Poizkus je potekal v kraju Pianella (PE) v italijanski pokrajini Abruzzo na sorti vinske trte Montepulciano. Prvo ┼íkropljenje je bilo opravljeno 8. maja, zadnje 19. julija. Skupno je bilo opravljenih 6 tretiranj. Poskus je bil zasnovan v 4 naklju─Źnih blokih s po 6 rastlinami na posamezen blok.

3.1.1. ŠKROPILNI NAČRTI

1. tretiranje: netretirano, kontrola
2. tretiranje: PREVIEN BIO + FERTIZOLFO BIO na 8 – 10 dni v odmerkih 3 kg/ha in 4 kg/ha
3. tretiranje: tebukonazol + ┼żveplo (2 aplikaciji na 8 – 10 dni v odmerku 2,2 kg/ha)
ciflufenamid (3 aplikacije na 8 – 10 dni v odmerku 0,5 kg/ha)
kvinoksifen + ┼żveplo (3 aplikacije na 8 – 10 dni v odmerku 1,6 kg/ha)
4. tretiranje: miklobutanil (2 aplikaciji na 8 – 10 dni v odmerku 1,5 kg/ha)
ciflufenamid (3 aplikacije na 8 – 10 dni v odmerku 0,5 kg/ha)
kvinoksifen + ┼żveplo (3 aplikacije na 8 – 10 dni v odmerku 1,6 kg/ha)

Poraba vode je zna┼íala 800 – 1000 l/ha.

3.1.2. REZULTATI

Pregledalo se je 50 grozdov/parcelo iz trsov na sredini posamezne parcele. Preverjalo se je ┼íirjenje bolezni (% napadenih grozdov) ter intenziteto napada (% oku┼żenih jagod).

3.1.3. VREMENSKE RAZMERE TER PRITISK BOLEZNI

Pomlad in zgodnje poletje sta bila de┼żevna in podpovpre─Źno topla. Pritisk bolezni je bil nizek. V drugem tednu junija so se temperature dvignile, pri┼ílo je do primarnih oku┼żb z oidijem vinske trte. V za─Źetku junija je bil razvoj bolezni po─Źasen, nato pa se je virulentnost do konca meseca mo─Źno pove─Źala.

3.1.4. REZULTATI POSKUSOV

– oku┼żb na listih ni bilo
– u─Źinkovitost na grozdju na dan 30. junij 2013:

tretiranje 1: % napadenih grozdov: 49,4 % oku┼żenih grozdov; % oku┼żenih jagod: 36,2 %
tretiranje 2: % napadenih grozdov: 8,6 % (82,6 % u─Źinkovitost); % oku┼żenih jagod: 6,6 % (81,7 % u─Źinkovitost)
tretiranje 3: % napadenih grozdov: 2,7 % (94,5 % u─Źinkovitost); % oku┼żenih jagod: 1,9 % (94,7 % u─Źinkovitost)
tretirnaje 4: % napadenih grozdov: 1,2 % (97,6 % u─Źinkovitost); % oku┼żenih jagod: 1,4 % (96,1 % u─Źinkovitost)

3.2. PERONOSPORA VINSKE TRTE (Plasmopara viticola)

Poskus je potekal v istem kraju v pokrajini Abruzzo na sorti Montepulciano. Zasnova poskusa je bila podobna tisti pri oidiju, le da so bile na blok napravljene le 3 ponovitve.

3.2.1. ŠKROPILNI NAČRTI

Opravljena so bila 4 razli─Źna tretiranja, v 2. in 3. so bili uporabljani proizvodi Fertenia samostojno, oziroma v kombinaciji s klasi─Źnim sredstvom, 4. trteiranje je klasi─Źno.

1. tretiranje: netretirano, kontrola
2. tretiranje: PREVIEN BIO + FERTIRAME 30 (8 aplikacij na 10 dni; 3 l/ha in 2 l/ha)
3. tretiranje: PREVIEN BIO + RIDOMIL GOLD (8 aplikacij na 10 dni; 2,5 l/ha in 1,25 kg/ha)
4. tretiranje: FOSETIL-AL + MANKOZEB (1 aplikacija na 10 dni, 1,25 in 2 kg/ha)
FOSETIL AL + BROCANTITE (1 aplikacija na 10 dni, 5 kg/ha)
METALAKSIL + MANKOZEB (2 aplikaciji na 10 dni, 2,5 kg/ha)
METALAKSIL + BAKROV HIDROKSID (1 aplikacija na 10 dni, 4,5 kg/ha)
CIMOKSANIL + BROCANTITE (2 aplikaciji na 10 dni, 3 kg/ha)
BAKROV SULFAT (1 aplikacija, 6 kg/ha)

3.2.2. VREMENSKE RAZMERE IN PRITISK BOLEZNI

Pritisk bolezni je bil v letu 2013 zelo velik, saj je bilo ob koncu poskusa v kontroli kar 85 % oku┼żenih grozdov. Aprila in maja je pogosto de┼żevalo, temperature so bile podpovpre─Źne. Primarna oku┼żba je bila izvedena v 1. tednu maja, nato je zaradi nizkih temperatur sledila dolga inkubacijska doba. Prva bolezenska znamenja na kontroli so se pojavila v za─Źetku junija. Med 15. in 24. junijem so bile temperature visoke, pritisk bolezni nizek, nato je med 24. in 30. junijem pri┼ílo do ponovnega poslab┼íanja vremena z de┼żjem, povi┼ían pritisk bolezni je trajal vse do 19. julija.

3.2.3. REZULTATI POSKUSA NA GROZDJU

Stopnjo oku┼żb se je spremljalo 3-krat, prvi─Ź 14. junija, drugi─Ź 2. julija in zadnji─Ź 19. julija.

14. junij:

TR1 40 % oku┼żenih
TR2 2,2 % oku┼żenih (94,5 % u─Źinkovitost)
TR3 1,0 % oku┼żenih (97,5 % u─Źinkovitost)
TR4 0,0 % oku┼żenih (100 % u─Źinkovitost)

2. julij:

TR1 76,6 % oku┼żenih
TR2 7,5 % oku┼żenih (90,2 % u─Źinkovitost)
TR3 7,3 % oku┼żenih (90,4 % u─Źinkovitost)
TR4 1,7 % oku┼żenih (97,7 % u─Źinkovitost)

19. julij:

TR1 91,6 % oku┼żenih
TR2 46,6 % oku┼żenih (49,1 % u─Źinkovitost)
TR3 43,8 % oku┼żenih (52,1 % u─Źinkovitost)
TR4 6,0 % oku┼żenih (93,4 % u─Źinkovitost)

4. ZAKLJU─îKI

Ekolo┼íka pridelava vinske trte je posebej v letih, ko je pritisk bolezni peronospore in oidija visok, poseben izziv. Ob pomanjkanju sredstev za varstvo vinske trte, so sredstva proizvajalca FERTENIA dobrodo┼íla alternativa klasi─Źnim bakrenim pripravkom ter mo─Źljivemu ┼żveplu, zato bi jih veljalo vklju─Źiti v ┼íkropilne na─Źrte, saj imamo od ostalih sredstev v ekolo┼íki pridelavi vinske trte na voljo le ┼íe kalijevo vodno steklo. Prednost uporabe sredstev FERTENIA je zagotovo tudi v tem, da nam omogo─Źajo zmanj┼íanje vnosa bakra in ┼żvepla na hektar vinograda, ko jih uporabljamo v kombinaciji. Vsa opisana sredstva so na voljo v podjetju ENOMARKET d.o.o., Kojsko, zato za ve─Ź informacij v zvezi z nakupom pokli─Źite, ali pi┼íite na kontakte na spletni strani www.enomarket.si.

5. VIRI

– CELAR A. 2003. predavanja pri predmetu Fitopatologija in fitomedicina, Oddelek za Agronomijo, Biotehni┼íka fakulteta, interno gradivo
– HEIL M., BOSTOCK R.M. 2002. Induced Systemic Resistance (ISR) Against Pathogens in the Context of Induced Plant Defences, Annals of Botany, Volume 89, issue 5, p.503-512
– tehni─Źni listi proizvajalca FERTENIA (interno gradivo – dostopno v podjetju ENOMARKET d.o.o.)
– rezultati poljskih poskusov proizvajalca FERTENIA (interno gradivo – dostopno v podjetju ENOMARKET d.o.o.)

Mokra pomlad nudi zelo ugodne pogoje za razvoj ┼ítevilnih rastlinskih bolzeni. Na vinski trti je te┼żko zaustavljiva peronospora (Plasmopara viticola), te┼żave se pojavljajo tudi v sadjarstvu in vrtnarstvu. Na paradi┼żniku se ┼że pojavljajo razne glivi─Źne bolezni, ki slabijo in na koncu celo uni─Źijo rastlino, ─Źe ne pravo─Źasno ukrepamo.┬á Med boleznimi paradi┼żnika je gotovo najbolj poznana paradi┼żnikova plesen (Phytophthora infestans), poleg nje pa ┼íe rjava ┼żametna paradi┼żnikova pegavost (Fulvia fulva), okrogla listna pegavost paradi┼żnika (Septoria lycopersici) in nenazadnje ┼íe ─Źrna listna pegavost paradi┼żnika (Alternaria solani).

Slednja poleg paradi┼żnika oku┼żuje ┼íe krompir, papriko in jaj─Źevec. Gliva oku┼żuje vse nadzemne organe rastlin. Bolezenska znamenja se najprej pojavijo na starej┼íih listih bli┼żje tlom, kjer opazimo ─Źrne okroglaste do ovalne pege s koncentri─Źnimi krogi. Pege se s─Źasoma med seboj zdru┼żijo, listi pri─Źnejo rjaveti, se zvijati in su┼íiti, a ne odpadajo. Oku┼żba se kasneje ┼íiri na zgornje liste in oku┼żi tudi plodove, ki ka┼żejo znamenja na zgornji strani. Oku┼żeni plodovi pri─Źnejo pokati in gniti, v primeru oku┼żbe v bli┼żini peclja odpadejo.

Gliva Alternaria solani spada v razred Deuteromycota. Razmno┼żuje se z nespolnimi sporami, konidiji. Odgovarja ji mokro, de┼żevno vreme ter temperature med 20 in 30┬░C. Prezimi na rastlinskih ostankih na tleh, na semenu ter na drugih vrstah dru┼żine Solanaceae. Spomladi nastanejo ve─Źceli─Źni konidiji, ki se na gostiteljske rastline ┼íirijo s pomo─Źjo vetra, vode, insektov in ─Źloveka. Ko pridejo v stik z gostiteljem, kalijo 2 uri ob prisotnosti vode, pri temperaturi med 5 in 30┬░C. Oku┼żbe izvr┼íijo preko morebitnih ran na rastlini, listnih re┼ż, ali z direktno penetracijo. Po oku┼żbi se pege pojavijo ─Źez 48 do 72 ur. Gliva na gostiteljski rastlini tvori nove konidije, kateri povzro─Źajo sekundarne oku┼żbe.

Pri varstvu se poslu┼żujemo agrotehni─Źnih ukrepov v kombinaciji s kemi─Źnim varstvom. Pri sejanju uproabljamo le certificirano seme, ali sadike. Poslu┼żujemo se dovolj ┼íirokega kolobarja ter zatiramo plevele iz dru┼żine Solanaceae. Pazimo, da rastlin ne sadimo pregosto, da lahko zrak med rastlinami kro┼żi in se te po de┼żju, jutranji rosi, ali namakanju hitreje posu┼íijo. Vrste z rastlinami postavimo v smeri prevladujo─Źih vetrov. Izogibamo se sen─Źnim, ali zavetrnim legam. Rastlinske ostanke odstranimo, ali zaorjemo. ─îe nasade namakamo, le to opravimo zgodaj v dnevu, da omogo─Źimo hitro su┼íenje rastlin. Pazimo, da ne povzro─Źamo po┼íkodb na rastlinah, kar pomeni, da moramo spremljati tudi razvoj ┼íkodljivcev.

V Sloveniji je proti povzro─Źitelju registrirano le sredstvo Folpan (folpet), a na paradi┼żniku lahko uporabljamo tudi druge pripravke, ki pa so namenjeni varstvu pred drugimi boleznimi in u─Źinkujejo tudi proti ─Źrni pegavosti. Taka sredstva so Acrobat MZ WG (dimetomorf + mankozeb), Antracol WG 70 (propineb), Champion 50 WG (bakrov hidroksid), Cuprablau-Z (bakrov oksiklorid), Dithane DG Neotec ter Dithane M-45 (mankozeb), Pergado MZ (mandipropamid + mankozeb) ter Rovral Aquaflo (iprodion).

Vsa našteta sredstva lahko kupite v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Leto┼ínje leto je posebej ugodno za razvoj bolezni sadnega drevja, kot so breskova kodravost (Taphrina deformans), ali listna luknji─Źavost ko┼í─Źi─Źarjev (Stigmina carpophila). Ugodni pogoji omogo─Źajo razvoj tudi nekaterim glivam, ki pri nas veljajo za redke. Tak┼ína je gliva Taphrina deformans var. armeniaca, ki se pri nas na marelici (Prunus armeniaca) pojavlja le ob─Źasno in zato ne povzro─Źa omembe vredne ┼íkode. Letos smo bolezenska znamenja, ki jih povzro─Źa ta gliva, na┼íli na marelicah v manj┼íem nasadu v Gori┼íkih Brdih. Znamenja so se pojavljala le na posameznih poganjkih.

Glivo je leta 1903 prvi opisal Ikeno. Znana je v Romuniji, ZDA, Avstraliji, Indiji, Kitajski in na Japonskem. Na obmo─Źju nekdanje Jugoslavije je bila prvi─Ź opisana v makedonski ─Éev─Ĺeliji, leta 1963, kjer je povzro─Źala ┼íkodo. Kasneje so jo na┼íli ┼íe v ─îrni Gori (Boka Kotorska) leta 1972 na posameznih poganjkih marelic. Gospodarske ┼íkode ni povzro─Źila, saj so tam marelice rasle zgolj v vrtnih nasadih in niso veljale za pomembno sadno vrsto. Danes bolezen poznamo tudi v Sloveniji, kjer se ob─Źasno pojavlja predvsem na Primorskem, v sosednji Hrva┼íki pa jo poznajo v dolini reke Neretve. Bolezni, ki jo gliva povzro─Źa, v srbohrva┼íko govore─Źih dr┼żavah re─Źejo ‘kovr─Źavost listova kajsije’. V Sloveniji uradnega imena bolezen nima, po mnenju Prof. dr. Francija Aca Celarja iz Biotehni┼íke fakultete, bi jo lahko imenovali ‘mareli─Źna kodravost’.

Bolezenska znamenja na listih so podobna kot pri breskovi kodravosti. Listi so nakodrani in odebeljeni, a za razliko od breskve tkivo ni izrazito hipertrofirano (pove─Źano). Listi so manj┼íi od normalnih in imajo kraj┼íe listne peclje. Na otip so krhki, mladi listi so rde─Źkaste barve, starej┼íi pa belkasti, kar je posledica izgube klorofila. Listi kasneje postanejo temno sivi in ─Źrni, pri─Źnejo se su┼íiti. Navadno se bolezenska znamenja pojavijo na celotnem poganjku, ki je zrasel iz oku┼żenega brsta in ne le na posameznih listih. Poganjek sam je prav tako nekoliko belkaste barve, med─Źlenki so skraj┼íani. Na drevesih, kjer je bila bolezen najdena, je bolezenska znamenja kazalo le nekaj poganjkov (1 – 2/drevo).

Bolezenska znamenja na poganjkih:

Pregled listov pod mikroskopom razkrije na pre─Źnem prerezu askuse, ki so ┼íilaste, oziroma koni─Źaste oblike in niso lepo zaokro┼żeni, ali topi na vrhu, kot je to opaziti pri breskovi kodravosti. Askusi so redko posejani po zgornji strani lista. Skica askusov, kot jih je videti pod mikroskopom:

Kemi─Źno varstvo pred boleznijo je enako kot pri breskovi kodarvosti, oziroma ga opravimo ob predspomladanskem ┼íkropljenju marelic z bakrenimi pripravki, katerim sledi ┼íkropljenje s pripravki na osnovi kaptana (Merpan). Preventivno varstvo vklju─Źuje predvsem odstranjevanje in uni─Źenje oku┼żenih poganjkov. Najbolje je, da jih se┼żgemo.

Viri:

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin