Tag: brda

To─Źa postaja spet vse pogostej┼ía spremljevalka kmetijstva. Ker je aktivna za┼í─Źita pred njo na ob┼íirnih vinogradni┼íkih povr┼íinah prakti─Źno nemogo─Źa, ali vsaj tehni─Źno zahtevna,┬áse je potrebno soo─Źati s posledicami in predvsem bla┼żiti nastalo ┼íkodo. Lahko pri─Źakujemo, da bo z nadaljnjim nara┼í─Źanjem temperatur zraka ter dodatnim segrevanjem Severnega Jadrana, mo─Ź neviht v prihodnje ┼íe intenzivnej┼ía, to─Źa pa debelej┼ía in pogostej┼ía. Na tem mestu mogo─Źe velja omeniti zanimivo opa┼żanje zadnjih let. Vse to─Źe so v Gori┼íka brda pri┼íle iz severne, oziroma severozahodne smeri. Po pripovedovanju doma─Źinov je v preteklosti ve─Źina to─Ź prihajala z nevihtami iz zahoda. ─îeprav slednje morebiti dr┼żi, bi bila potrebna natan─Źnej┼ía analiza preteklih dogodkov, da bi trditev lahko potrdili.┬áNa tej to─Źki pozivam vse, ki┬ámorebiti ┼íe hranijo datume hudih ujm┬ás to─Źo v preteklosti, da mi jih posredujejo v komentarju na ─Źlanek. Tako bomo lahko v prihodnosti naredili analizo vremenskih situacij in jih primerjali s to─Źami dana┼ínjega┬ámodernega ─Źasa.

Bodi dovolj za uvod. Kaj se je torej zgodilo 9. julija 2018? Pogoji za to─Źo so vsekakor bili! Popoldne je na┼íe kraje doseglo vi┼íinsko jedro hladnega zraka. V vi┼íinah so pihali mo─Źni severni vetrovi. Vla┼żnost v prizemni plasti je bila sicer nekoliko skromna, CAPE-a smo imeli med 500 in 1000 J/kg, 12z sonda┼ża iz Vidma je dajala slabih 600 J/kg, pri tleh je pihal ┼íibak jugozahodni veter. Ob mo─Źnem vetru zgoraj smo imeli izjemen strig v plasti 0-6 km, ki je zna┼íal med 40 – 60 vozlov.

Prikaz vremenske situacije, ki je vodila do razvoja to─Źe. Na prvih dveh slikah zgoraj vidimo vi┼íinsko jedro hladnega zraka nad na┼íimi kraji, sledi karta vetrov na vi┼íini 500 hPa, z vidnim mo─Źnim S-SZ tokom, kar potrjuje tudi Videmska 12z sonda┼ża:

 

 

Še karte modelske napovedi, ki je lepo predvidela razvoj neviht nad Matajurskim pogorjem ter njihovo krepitev proti obali:

 

 

 

Do iniciacije neviht je prihajalo nad alpskimi vrhovi. Nevihta, ki je prinesla to─Źo v Gori┼íka brda je nastala nad Matajurjem in se je nato premikala proti jugu. Na radarski sliki padavin je hitro dosegla maksimalne odboje, ki so nakazovali prisotnost to─Źe. Slednja je padala v pasu Ko┼żbana – Hlevnik – Neblo – Fojana – Ple┼íivo, nato je pri┼ílo na radarski sliki do vidnega odklona nevihte v desno, kar je nakazovalo razvit mezocikon. Pot to─Źonosne nevhte je tedaj peljala prek Krmina in Gradi┼í─Źa ob So─Źi do Fossalona, od koder so prav tako poro─Źali o obse┼żni ┼íkodi. Nevihta je nato oslabela nad Severnim Jadranom, kjer je primanjkovalo energije, kar je razvidno tudi iz zgornje slike. To─Źa je v Gori┼íkih brdih po poro─Źanju o─Źividcev desgala velikosti oreha, na obmo─Źju Ko┼żbane je padala 15 minut, najprej na suho, nato med de┼żjem. Po tleh je bilo pobeljeno ┼íe pol ure po dogodku, ponekod so bili ve─Źji nanosi bele padavine.

Pogled na radarsko sliko padavin ter na ┼ítiri faze nevihte. Najprej vidimo iniciacijo nad Matajurjem, nato pot proti jugu prek So┼íke doline in doline reke Idrije, sledijo maksimalni odboji nad Gori┼íkimi brdi, kjer pada debela to─Źa, na zadnji sliki je superceli─Źna faza nevihte nad┬áfurlanskim Fossalonom. Na prvi sliki je videti ┼íe predhodno superceli─Źno nevihto, ki je nastala zahodneje nad Furlanijo. Zgodnjo fazo njenega razvoja je ujela tudi web kamera v Kojskem (slika ni┼żje spodaj):

 

 

┼ákoda v Gori┼íkih brdih se od lokacije do lokacije spreminja. Dolo─Źeni predeli pod Ple┼íivim so utrpeli tudi med 90 in 100% ┼íkodo. V nalivu je v kratkem ─Źasu padlo precej de┼żja. V Vipol┼żah 25 mm, v ┼álovrencu 23 mm, v Kojskem 19,3 mm.┬áPo to─Źi je potrebno nasade ─Źim prej za┼í─Źititi s fungicidi. Kjer karenca dovoljuje, uporabimo sredstva na osnovi folpeta. Za hitrej┼ío regeneracijo rastline dodamo aminokisline MC CREAM v odmerku 1 L/ha, za hitrej┼íe su┼íenje po┼íkodovanega grozdja ter proti botritisu uporabimo ZEOLITE FERTENIA v odmerku 2,5 kg/ha. Slednje tretiranje ponovimo ┼íe po prehodu hladne fronte v no─Źi iz torka na sredo 11/07/2018, ko ponovno pri─Źakujemo ve─Źje koli─Źine padavin.┬áV vinogradih, kjer bo trgatev zgodnej┼ía (denimo, nasadi za penino), se izogibamo uporabi folpeta, ki lahko povzro─Źa te┼żave v fermentaciji. Namesto tega lahko uporabimo kalijev metabisulfit v odmerku 1,5 kg/ha, v kombinaciji z MC CREAM ter ZEOLITE FERTENIA. Namesto navedenih pripravkov se lahko uporabi tudi sredstvo SOLFICAR v odmerku 5 kg/ha v cono grozdja.

 

Slike ┼íkode na grozdju po to─Źi v Gradi┼í─Źu od So─Źi (levo) ter v Ple┼íivem (desno):

 

┼áe vedno moramo posebno skrb posve─Źati oidiju vinske trte, ki se sedaj ┼że pojavlja na ob─Źutljivej┼íih sortah, kot je chardonnay. ┼áe posebej moramo biti pozorni na izpiranje ┼íkropilne obloge zaradi pogostih padavin. Uporabljamo sistemike in polsistemike, kot so KUSABI 0,3 l/ha, FALCON 0,4 l/ha, COLLIS 0,4 l/ha, SERCADIS 0,15 l/ha, VIVANDO 0,2 l/ha, katerim dodamo mo─Źljivo ┼żveplo v odmerku 3 – 4 kg/ha. Zaradi pogostih padavin se priporo─Źa uporaba mo─Źila CONTROL DMP, ki izbolj┼ía oprijem in razporeditev sredstva po povr┼íini lista, hkrati pa nam omogo─Źa enostavno in kontrolirano zni┼żanje pH vrednosti ┼íkropilne brozge. Ob dodatku v rezervoar namre─Ź obarva vodo glede na pH. Za izbolj┼íanje delovanja aktivnih snovi se priporo─Źa zni┼żanje pH-ja ┼íkropilne brozge na 5,5.

Sredstva navedena v ─Źlanku dobite v trgovini Enomarket d.o.o., Kojsko.

Priporo─Źila kmetijskega zavoda za ┼íkropljenje vinogradov po to─Źi: KLIK

VIRI

Januar je bil letos marec. No, skoraj marec, temperaturno gledano. Bil je zagotovo med najtoplej┼íimi januarji v zgodovini meritev temperature. Na vremenski postaji Enomarket Kojsko v Gori┼íkih brdih je s povpre─Źjem 6,5┬░C zasedel drugo mesto, takoj za slavnim in ekstremno namo─Źenim januarjem leta 2014, ki pri 7┬░C u┼żiva v udobnem prestolu temperaturnih rekorderjev. Povpre─Źje postaje za januar zna┼ía 4,5┬░C. In zakaj marec, se spra┼íujete? Zato ker je v 80-ih na vremenski postaji ARSO v Vedrijanu mar─Źevsko povpre─Źje zna┼íalo 7,9┬░C. Ni bilo bistveno topleje od leto┼ínjega januarja, kajne!?

─îe zime v januarju ni bilo na spregled, nas je ponovno obiskala februarja. Mesec je medtem, kot to pi┼íemo, ┼íe v teku in najhladnej┼íi dnevi ┼íele prihajajo, vseeno pa nam je ┼że ponudil kar nekaj mraza in sne┼żenja. Obilne padavine v za─Źetku meseca so predvsem v hribe severne Primorske prinesle debelo sne┼żno odejo. Na Banj┼íki planoti in v Lokovcu je padlo med 40 in 60 cm snega, sne┼żna odeja se je nato ob ob─Źasnih padavinah ┼íe debelila, oziroma vsaj obnavljala.

Obilna sne┼żna odeja v Gorenjem Lokovcu ter visoki zameti, ki so nastali ob pogosti burji. Ta je pihala tudi ob tokratnem obisku mrazi┼í─Źa. Sonce na levi sliki sije skozi fensko jasnino, sicer so iz orografske obla─Źnosti naletavale sne┼żinke, burja je suh sneg dvigovala in oblikovala vedno nove zamete. Vremenske razmere so izziv za vzdr┼żevalce cest, saj je potrebno novonastale zamete plu┼żiti vsake dve uri, da se ohranja prevoznost cest:

 

Dno mrazi┼í─Źa ‘Na Dolin’ z debelo sne┼żno odejo. Senzor meri temperaturo 1,7 m nad tlemi. Sprva je bil postavljen na vi┼íino 2 m, a se je ta razdalja od tal zmanj┼íala z debeljenjem sne┼żne odeje zaradi sne┼żenja in nanosov snega v dno kotanje z vetrom. Senzor nima radiacijskega ┼í─Źita. V februarju ob jasnih dneh sonce za dve uri okoli popoldneva obsije dno mrazi┼í─Źa. Izmerki dnevnih temperatur so┬ázato neto─Źni:

 

Konec decembra smo z meritvami v Banj┼íkih mrazi┼í─Źih prenehali, senzorje pa smo ponovno postavili na mesta skupaj s prvim februarskim snegom. Ve─Źinoma obla─Źno vreme v prvi dekadi februarja ni postreglo s kaj prida mraza. V Lokovcu se je do -17┬░C ohladilo 4. februarja zve─Źer, na Banj┼íicah pa je bila najhladnej┼ía┬áno─Ź 6. februarja, ko smo┬áizmerili -16┬░C.

Na ugodne pogoje za ohlajanje┬ásmo morali ─Źakati skoraj do sredine druge dekade meseca. 14. februarja ob polno─Źi se je ozra─Źje vendarle umirilo, veter je ponehal, oblaki so se umaknili in temperature so hitro strmoglavile globoko pod ledi┼í─Źe. Velja sicer opozoriti, da je bila zra─Źna masa nad na┼íimi kraji nekoliko toplej┼ía kot v ─Źasu decemberskih rekordov. Vseeno je mirna no─Ź z zelo nizko zra─Źno vla┼żnostjo in transparentnim ozra─Źjem omogo─Źila novo rekordno znamko┬áv mrazi┼í─Źu ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu. Na dnu mrazi┼í─Źa, na nadmorski vi┼íini 810 m smo zjutraj, pred son─Źnim vzhodom izmerili -25,5┬░C. Isto no─Ź je Tmin na┬ábli┼żni vremenski postaji Dolgi Laz zna┼íal -4,9┬░C. Razlika med temperaturo v mrazi┼í─Źu in izven njega je torej zna┼íala velikih 20,6┬░C. Kot je razvidno iz grafa poteka temperature se je ohlajati pri─Źelo relativno pozno, ┼íele po polno─Źi, ko se je obla─Źnost umaknila.

Vremenska situacija nad Evropo 14. februarja zjutraj ter potek temperature v mrazi┼í─Źu ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu:

 

Manj ugodna za ohlajanje je bila naslednja no─Ź na 15. februar. ─îeprav jasno ozra─Źje z nizko zra─Źno vlago ni predstavljalo ovire, je┬ázrak v mrazi┼í─Źu ob─Źasno preme┼íala┬á┼íibka burja, ki je pihala celo no─Ź in s tem delno zavirala ohlajanje. Na vremenski postaji Dolgi Laz je v sunkih potegnilo do 30 km/h. Nad na┼íimi kraji se je ┼íe zadr┼żeval hladen zrak, v Dolgem Lazu je Tmin zna┼íal -5┬░C. Ker je mrazi┼í─Źe ‘Na Dolin’ in na splo┼íno Lokovec v dokaj neprevetreni dolini, veter ni imel ve─Źjega upliva na proces ohlajanja. Na grafu so sicer vidne motnje ohlajanja zaradi vetra, vseeno je bilo zjutraj dose┼żenih┬ázavidljivih -25┬░C.

Vremenska situacija nad Evropo 15. februarja zjutraj ter potek temperature v mrazi┼í─Źu ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu:

 

No─Ź na 16. februar je bila prav tako zanimiva, saj je ob jasnem in suhem ozra─Źju tudi veter ponehal. ┼Żal se je najhladnej┼íi zrak to no─Ź ┼że umaknil proti vzhodu. V Dolgem Lazu je bilo zjutraj le -3┬░C, v mrazi┼í─Źu pa se je ohladilo le ┼íe do -18,5┬░C. Je pa no─Ź bila zanimiva iz vidika trajanja inverzije. Temperaturni obrat se je v mrazi┼í─Źu namre─Ź ohranjal kar 15 ur, od 17h popoldne do 9h zjutraj naslednjega dne.

 

Mrazi┼í─Źe na Banj┼íicah tokrat ni postreglo z novim rekordom. V no─Źi na 14. februar se je ohladilo le do -20,5┬░C, bli┼żnja vremenska postaja v Okroglem je medtem zabele┼żila -5,1┬░C. Nekoliko toplej┼ía zra─Źna masa kot ob decembrskem rekordu, ko smo izmerili -24┬░C, ima kot ka┼że velik vpliv na minimalno temperaturo na dnu mrazi┼í─Źa. Za nove rekordne izmerke, bo najbr┼ż potreben veliko huj┼íi mraz tudi izven mrazi┼í─Źa.

┼áiroka, odprta Banj┼íka planota je zelo izpostavljena vetrovom. Burja v no─Źi na 15. februar je izrazito vplivala na temperaturno inverzijo v mrazi┼í─Źu. Jezero hladnega zraka je veter pono─Źi pogosto preme┼íal, kar se lepo vidi na skokih temperature na grafu. Tmin je bil skromnih -16,5┬░C.

Mirno ozra─Źje naslednjo no─Ź je dalo stabilno inverzijo, a zaradi toplej┼íe zra─Źne mase pod -14,5┬░C ni ┼ílo.

Grafi poteka temperature┬áv mrazi┼í─Źu na Banj┼íicah za dneve med 14. in 16. februarjem:

   

Banj┼íka planota pozimi ni zanimiva le iz vidika nizkih temperatur. Pomembno jo sooblikuje tudi primorska burja. Ta na vrhovih grebenov pogosto presega hitrosti 100 km/h. V dnevu s ┼íibko do zmerno burjo smo denimo na vrhu grebena Slemena izmerili sunek 70 km/h. Burja gradi zamete, na privetrnih travnikih pogosto odnese vso sne┼żno odejo, tako da se poka┼że golo travinje, kjer se sneg odlaga, pa nastajajo debeli zameti (slika levo). Ob burji je planota ve─Źinoma izven orografske obla─Źnosti, v katero je zavita Dinarska pregrada. V─Źasih obla─Źnost pokrije le severne dele planote in Lokovec. Iz obla─Źnosti naletavajo sne┼żinke, na drevesih nastane ivje. Pogled proti obla─Źni gmoti vzhodno od Banj┼íic je na sliki desno:

 

Sne┼żne zavese iz orografske obla─Źnosti na severnem delu Banj┼íke planote (levo). Nastajanje orografskih oblakov nad grebenom Slemena (desno). Ko se zrak ob pregradi dviga, se ohlaja. Vi┼íek vodne pare pri tem kondenzira, nastanejo oblaki. Na drugi strani pregrade se zrak spu┼í─Źa in segreva, vodne kapljice izhlapevajo, oblaki se posu┼íijo:

 

Ob burji pogosto lahko ob─Źudujemo virge. Gre za padavine iz oblakov, ki ne dose┼żejo tal, saj se zaradi zelo suhega ozra─Źja posu┼íijo, oziroma izhlapijo na poti proti tlom. Nekaj posebno lepih primerkov smo lahko opazovali nad Banj┼íko planoto 19. februarja:

 

Meritve v mrazi┼í─Źih Banj┼íke planote ┼íe naprej dajejo zanimive rezultate. ┼áe vedno nismo bili dele┼żni mirne no─Źi z zelo mrzlo zra─Źno maso. Mogo─Źe jo dobimo v zaklju─Źku februarja, zato vas vabimo, da redno spremljate nove objave na na┼íi spletni strani, kjer vas bomo obve┼í─Źali o morebitnih novih temperaturnih rekordih.

Viri:

Z vstopom v leto 2018 smo na vremenski postaji Enomarket Kojsko pri─Źeli osmo leto neprekinjenih meritev meteorolo┼íkih spremenljivk. Postaja je v dobri kondiciji in skrbi za to─Źne in vseskozi dostopne podatke. Leto 2017 je bilo v Gori┼íkih brdih vremensko burno, saj nam je ponudilo skoraj vse, kar je mo┼żno. Imeli smo┬ámraz, burjo, sneg, pozebo, vro─Źinske valove, nevihte z mo─Źnim vetrom, to─Źo. Le nad su┼ío se nam na sre─Źo ni bilo treba prito┼żevati.

Povpre─Źna letna temperatura v letu 2017┬áje┬ábila┬á13,6┬░C, kar je v okviru povpre─Źja zadnjih sedem let, ki zna┼ía 13,7┬░C, a hkrati precej topleje od povpre─Źja 1978-1990 na┬ávremenski postaji ARSO v Vedrijanu, ki je z 12,5┬░C kar za 1,1┬░C hladnej┼íe. 6 mesecev leta je bilo hladnej┼íih od povpre─Źja, 6 toplej┼íih. Najbolj sta izstopala januar z 1,3┬░C za 2,9┬░C hladnej┼íi od povpre─Źja 2011-2017 in 2,2┬░C hladnej┼íi od vedrijanskega povpre─Źja (1978-1990) ter september s 16┬░C 2,7┬░C hladnej┼íi od povpre─Źja 2011-17 in 2,4┬░C od 1978-90. Absolutni minimum je bil zabele┼żen 11. januarja, ko se je temperatura spustila do -7,3┬░C. Od toplej┼íih mesecev je 1,7┬░C nad povpre─Źje postaje segel marec, ki je bil hkrati kar 3,7┬░C toplej┼íi od povpre─Źja v Vedrijanu. Ker je bil pretopel tudi februar (2,3┬░C v primerjavi z Vedrijanom), smo imeli ponovno zelo zgodnji razvoj vegetacije. Posledi─Źno je bila ┼íkoda zaradi aprilske pozebe (21.4.) velika. Pozebo smo podrobneje obravnavali v ─Źlanku na povezavi. Poletje je bilo nadpovpre─Źno toplo. Povpre─Źna temperatura poletnih mesecev (junij-julij-avgust)┬áje bila 23,1┬░C, kar je 0,7┬░C topleje od povpre─Źja 2011-17 in poletje po toploti uvr┼í─Źa na tretje mesto. Najtopleje je bilo leta 2012 s povpre─Źjem 23,6┬░C.┬áS povpre─Źno temperaturo 24,2┬░C je po toploti najbolj izstopal avgust. V letu smo zabele┼żili 32 vro─Źih dni (Tmax >= 30┬░C) in 18 tropskih no─Źi (Tmin >= 20┬░C), kar je nekoliko podpovpre─Źno.

Najtoplej┼íi dan v letu je bil zabele┼żen 5. avgusta, ko je ARSO postaja v Podnanosu izmerila rekordnih┬á40,4┬░C. V Kojskem smo letni┬ámaksimum sicer zabele┼żili ┼że 3. avgusta s 36,3┬░C.┬áNepozabna┬áje bila rekordno topla┬áno─Ź iz 5. na 6. avgust, ko se je ob burji temperatura pono─Źi┬áspustila┬ále do┬á27,8┬░C. To je┬áabsolutni najvi┼íji┬áno─Źni minimum, doslej izmerjen za tej postaji.

Grafi iz vremenske postaje Enomarket Kojsko za termin no─Źi iz 5. na 6. avgust. Iz arhivskih razlogov prilagamo grafe vseh vremenskih spremenljivk. V popoldanskem ─Źasu je 6. avgusta sledil ┼íe prehod hladne fronte, ki je prinesel uni─Źujo─Źo to─Źo v dele Gori┼íkih brd:

 

 

 

┼áe nekaj minimalnih temperatur iz amaterskih postaj na Severnem Primorskem v no─Źi iz 5. na 6. avgust:

Neblo 28,6┬░C
Biljana 28,4┬░C
Gorenje Polje – Anhovo 28,4┬░C
Hum 28,3┬░C
Kojsko 27,8┬░C
Deskle 27,8┬░C
Paljevo 25,9┬░C
Ravna pri Ligu 24,7┬░C
Okroglo – Banj┼íice 23,1┬░C
Korada 22,4┬░C
Dolgi Laz 21,6┬░C

Graf povpre─Źnih mese─Źnih temperatur po letih na vremenski postaji Enomarket Kojsko:

Padavinsko je bilo leto 2017 nadpovpre─Źno. V Kojskem je padlo 1708,1 mm de┼żja. Povpre─Źje zadnjih 7 let je 186,7 mm ni┼żje, in sicer 1521,4 mm. Dolgoletno povpre─Źje 1978-2015 za Vedrijan zna┼ía 1649,1 mm. Zima je bila precej su┼ína, predvsem na ra─Źun popolnoma suhega decembra 2016, podpovpre─Źen je bil tudi mrzli januar, ko je prevladoval sibirski anticiklon. Nizki povpre─Źni temperaturi navkljub, sne┼żnih padavin skorajda ni bilo. Vi┼íji predeli Brd, vklju─Źno s Kojskim, ┼ámartnim in Vedrijanom so bili pobeljeni le 14. januarja. Padavinsko najobilnej┼íi zimski mesec je bil februar s slabimi 150 mm. Spomladi je v zadnjih letih suh april le upravi─Źil svoj sloves s 158,5 mm. Pri tem povejmo, da aprilsko povpre─Źje zadnjih 7 let zna┼ía skromnih 90 mm. Poleti smo bili dele┼żni nadvse dinami─Źnega vremena, ko so vro─Źinske valove prekinjali pogosti prehodi hladnih front. S seboj so prina┼íale mo─Źne nevihte. Nekaj fotografij le teh je zbranih┬ápri dnu ─Źlanka. Skupno je v poletnih mesecih padlo 410,9 mm de┼żja, kar poletje po namo─Źenosti uvr┼í─Źa na tretje mesto, rekord dr┼żi leto 2015, z┬ávsega 2,9 mm ve─Źjo akumulacijo. Povpre─Źje zadnjih 7 let zna┼ía 319,5 mm.

Pobeljena Šmartno in Kojsko 14. januarja:

 

September si zaradi svoje ‘nenavadnosti’ zaslu┼żi svoj odstavek. Kot smo predhodno omenili, gre za dale─Ź najhladnej┼íi september na postaji. Temperaturno mu je ┼íe najbli┼żje september 1984 s povpre─Źjem 16,6┬░C. Mesec je z 285 mm de┼żja izstopal tudi padavinsko in postavil septembrski rekord postaje. Toda opozorimo, da smo v preteklosti ┼że poznali zelo mokre septembre. ┼Że leto 2010, ko postaja v Kojskem ┼íe ni delovala, ga znatno preka┼ía. V Vedrijanu je takrat padlo kar 350,1 mm de┼żja. ┼áe nekateri izjemno namo─Źeni septembri iz vremenske postaje Vedrijan so zbrani spodaj:

  • 1993: 427,6 mm
  • 1995: 418,5 mm
  • 2001: 365,1 mm
  • 1998: 362,1 mm
  • 2010: 350,1 mm
  • 1981: 338,3 mm
  • 1984: 312,4 mm
  • 1988: 299 mm
  • 1991: 290 mm

S povpre─Źjem 188,6 mm je september celo najbolj namo─Źen mesec na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1978-2015, kar ni najbolj┼ía novica za vinorodno obmo─Źje, kjer prav v tem ─Źasu poteka trgatev. Mogo─Źe je bolj┼ía novica, da┬áso v zadnjih letih tako namo─Źeni septembri redkej┼íi, ─Źeprav bi glede na kratko ─Źasovno obdobje te┼żko govorili o trendu, saj┬ámese─Źno povpre─Źje v Kojskem za septembre zadnjih 7 let zna┼ía 148,5 mm, kar je le 40 mm manj od Vedrijana. Hkrati je to ─Źetrti najbolj namo─Źen mesec v letu na tej postaji. Glede na te podatke lahko pri─Źakujemo v prihodnosti rast povpe─Źja tudi v Kojskem.

Preostala jesenska meseca sta bila bolj suha in umirjena. Bili smo dele┼żni nekaj genovskih ciklonov ob koncu novembra, nato je sledil zelo moker december. Dotedaj je bil december najbolj suh mesec na tej postaji. Po 261,1 mm padavin se je povpe─Źje popravilo navzgor na 97,1 mm. Za najbolj su┼ínega v Kojskem tako po novem velja avgust z dobrimi 85 mm de┼żja, drugi je april z 90 mm. Spet pa moramo poudariti, da smo tudi mokre decembre ┼że videli v preteklosti. Zadnje tako obdobje je bilo v letih 2008 – 2010.

Letne akumulacije padavin na vremenski postaji Kojsko po letih:

Vetrovno leto ni posebej izstopalo. Izrazite orkanske burje nismo bili dele┼żni, najmo─Źnej┼íi sunek le te smo zabele┼żili 17. januarja, ko je pihnilo s 103 km/h, sledi sunek 99,8 km/h, izmerjen 7. novembra po prehodu fronte. Najmo─Źnej┼íi sunek v letu smo┬áizmerili med prehodom nevihtne linije 25. junija. Zapihalo je z 114,3 km/h. Mo─Źnej┼íi sunek, 80,5 km/h┬áje bil zabele┼żen ┼íe med nevihto 24. julija.

Nevihtna linija nad Goriškimi brdi 24. julija:

Nevihte 28. junija (levo) in 25. julija (desno):

 

Nevihtna linija 10. avgusta ter shelf cloud pred nevihto 16. septembra:

 

Preostale bolj izrazite prehode hladnih front z mo─Źnej┼íimi nevihtami smo obravnavali posebej v predhodnih ─Źlankih.

Na vremenski postaji smo ob prehodih neviht, ki so povzro─Źile mo─Źne vetrove, opazili ┼íe eno zanimivost, in sicer nenadni porast zra─Źnega pritiska. Ob prehodih neviht 25. junija ter 6. avgusta je tlak ob sunkih nevihtnega pi┼ía narastel za kar 5 hPa:

 

Ob koncu dodajmo ┼íe klimagram vremenske postaje Enomarket Kojsko za obdobje 2011 – 2017 v primerjavi s klimagramom ARSO postaje v Vedrijanu. Primerjava dveh obdobij meritev temperature v Gori┼íkih brdih razkrije bistveno toplej┼íe spomladanske in poletne mesece, medtem ko je┬ájesen z izjemo novembra izena─Źena z obdobjem 1978-90. Zime so danes okoli 1┬░C toplej┼íe:

Viri:

Page 1 of 812345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin