Tag: bolezen

Močna okužba grozdov z oidijem.

Nova rastna sezona se hitro bliža in z njo ponoven boj z eno najnevarnejših bolezni v naših vinogradih, pepelovko vinske trte, oziroma oidijem vinske trte (Uncinula necator). V Primorskih vinogradih se pri škropljenju proti tej bolezni večinoma zanašamo na napovedi Kmetijskih zavodov in prognostičnih služb ter na priporočene razmake med škropljenji, ki nam jih priporočajo proizvajalci in prodajalci fitofarmacevtskih sredstev.

Toda nevarnost okužbe se od lokacije do lokacije lahko močno razlikuje. Najbolj natančen in racionalen način spremljanja razvoja bolezni ter izbire časa varstva je uporaba prognostičnih modelov, ki temeljijo na  vremenskih spremenljivkah, kot so temperatura, padavine, zračna vlaga, omočenost lista ter fenofaza rastline. Vremenske spremenljivke pridobijo iz vremenskih postaj, ki so postavljene na reprezentativnih lokacijah znotraj vinogradov določenega pridelovalnega območja, za določitev fenofaz pa je potrebno pregledovanje vinogradov na terenu s strani prognostične službe. Iz teh podatkov izračunajo verjetnost okužbe.

Za boljše razumevanje prognoze oidija na podlagi vremenskih spremenljivk, bomo predstavili dva modela, ki so jih razvili na Univerzi Davis v Kaliforniji. Predvsem prvi je široko uporabljen v številnih pridelovalnih območjih širom sveta, drugi pa je zanimiv za ekološke pridelovalce, ki v sistemih varstva pred oidijem vinske trte uporabljajo večinoma žveplove pripravke.

OIDIJ VINSKE TRTE (razvojni krog)

Najprej spomnimo na nekaj osnovnih dejstev o razvojnem krogu oidija. Gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, ali v obliki kleistotecijev, spolnih trosišč glive. V večini vinorodnih dežel je prevladujoča oblika prezimovanja kleistotecij. Askospore dozrijo pozno poleti, ko padejo na okuženo zeleno tkivo, od koder so odnešene s pomočjo vode na trajne dele rastline (deblo, kordoni), kjer prezimijo. V toplih zimskih in spomladanskih dneh, ko je na voljo dovolj vlage, kleistoteciji počijo in sprostijo askospore, katere se zapičijo in pričnejo brsteti na spodnji strani listov. Nespolni trosi, konidiji, nastanejo 7 do 10 dni po primarni okužbi z askosporami. Konidiji se nato tvorijo celotno rastno dobo, dokler za to obstajajo ugodne temperature med 21 in 29,5°C.

Če gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, mladike pokažejo bolezenske znake hitro po brstenju. Na takih obolelih mladikah nastajajo konidiji, ki povzročajo nove sekundarne okužbe. Bolezenska znamenja so spomladi redko opažena, če temperature presegajo 26,5°C, toda pri temperaturah med 21 in 29,5°C se bolezenska znamenja pojavijo hitro po brstenju. Pri temperaturah med 15 in 20°C je pojav bolezenskih znamenj zakasnjen.

Nespolne spore – konidiji (oidiji).

VARSTVO

Varstvo je potrebno opravljati vso rastno dobo, uspešnost je v veliki meri odvisna od zmanjšanja količine inokuluma zgodaj v rastni dobi ter v uspešnem zatiranju nadaljnjih okužb. Čas prvega tretiranja je odvisen od fungicida, ki ga uporabimo, fenofaze rastline in potencialne okužbe. Vlaga iz megle, ali dežja deluje kot sprožilec za sproščanje askospor in takoj po brstenju pride do okužb na zelenem tkivu, ko temperatura preseže 10°C. V tem času opravimo škropljenje s kontaktnimi sredstvi čimprej, kot je mogoče, da preprečimo nastanek nespolnih trosov, konidijev. V popolnoma suhem vremenu je nevarnost za okužbo bistveno manjša. Raziskave so pokazale, da je pred uporabo drugih fungicidov priporočljiva uporaba žveplovih pripravkov. Prvo škropljenje opravimo v času brstenja, nato nadaljujemo s škropljenji z žveplovimi pripravki, ali z drugimi fungicidi v skladu s pritiskom bolezni. Pogostost tretiranj je odvisna od vrste uporabljenega fungicida in vremenskih pogojev. Pri grozdju za vino s škropljenji končamo, ko sladkorna stopnja v jagodah doseže 12 °Brix.

Sistemični in mezosistemični organski fungicidi so najprimernejši za zaščito trte, ko je pritisk bolezni velik. Takrat se izogibamo uporabi izključno žvepla, biotičnih pripravkov, SAR pripravkov ter kontaktnih fungicidov, saj ne nudijo zadostne zaščite pred boleznijo. 50 % kontrole nad boleznijo prispevajo tudi pravočasno in dobro opravljena zelena dela v vinogradu. Več o ekološkem varstvu in učinkovitosti le tega.

SPREMLJANJE POGOJEV IN ODLOČITEV ZA TRETIRANJE

Spomladi kleistoteciji sproščajo askospore, ko pade več kot 2 mm dežja. Do okužbe pride, ko dežju sledi 10 do 13 ur neprestane omočenosti lista in temperature ostajajo med 10 in 26,5°C. 7 do 10 dni po primarni okužbi v vinogradih opravimo kontrolo prisotnosti bolezni s pomočjo naključno izbranih 10 do 15 bazalnih listov, s približno 20 trt. Spodnjo stran listov pregledamo na prisotnost trosov. Če najdemo bolezenske znake, pričnemo s spremljanjem bolezni s pomočjo modela.

INDEKS TVEGANJA

Ko pride do primarne okužbe, so idealne temperature za rast glive med 21 in 29,5°C. Temperature nad 35°C upočasnijo rast glive. Indeks tveganja uporablja dnevne temperature za določanje tveganja nastanka bolezni in predvidi čas tretiranja. Ko uporabljamo indeks tveganja, moramo vselej spremljati pojav morebitnih bolezenskih znamenj v vinogradu.

PREPREČEVANJE POJAVA ODPORNOSTI – ANTIREZISTENČNA STRATEGIJA

Kolobarjenje z aktivnimi snovmi z različnim načinom delovanja je nujno, za uspešno preprečevanje nastanka odpornosti. Ko uporabljamo kombinirane fungicide z več aktivnimi snovmi, se izogibamo zaporednemu tretiranju z aktivnimi snovmi, ki imajo sorodno delovanje.

MODEL št.1: GUBLER-THOMASOV MODEL

Opozorilo: Pred uporabo modela, ki še ni bil validiran, ali predhodno preizkušen v poljskih preizkusih na specifični lokaciji, je potrebno opraviti testiranje v eni, ali dveh rastnih sezonah pod lokalnimi pogoji. Tako zagotovimo delovanje modela na željeni lokaciji.

Lokacija senzorjev: v coni grozdja, v listni steni

Vhodne spremenljivke:

  • Okoljske: Urna povprečna temperatura, maksimalna dnevna temperatura, urna omočenost lista (samo pri modelu za askospore)
  • Računske: Dnevna povprečna temperatura, dnevno število ur, ko je temperatura med 21 in 29,5°C, količina časa, ko je temperatura nad 35°C

Opis modela:

Model loči dva stadija glive na podlagi biologije patogena, fazo askospor (spolna faza – primarna okužba) ter konidijsko fazo (nespolna faza – sekundarne okužbe med rastno sezono).

Faza askospor (spolna faza – primarna okužba):

Za določitev nevarnosti okužbe z askosporami, model računa povprečno dnevno temperaturo ter meri trajanje omočenosti lista v urah. Model deluje na osnovi modificirane Millsove tabele za jablanov škrlup (Venturia inaequalis) s predvidevanjem okužbe na osnovi 2/3 vsote ur omočenosti lista (drugi stolpec, tabela 1):

Tabela 1: Modificirana Millsova tabela: Število ur omočenosti lista, potrebno za okužbo z askosporami.

Konidijska faza (nespolna faza – sekundarne okužbe):

  1. Start konidijske faze je sprožen zgodaj v rastni sezoni s tremi zaporednimi dnevi s 6 zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5°C. Za vsakega od teh treh dni model pripiše 20 točk k indeksu nevarnosti pojava okužbe.
  2. Indeks konidijske okužbe se poviša za 20 točk vsak naslednji dan, z vsaj šestimi zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5°C.
  3. Če je v dnevu manj kot šest ur s temperaturo med 21 in 29,5°C, se od indeksa odšteje 10 točk. To se zgodi, če temperatura pade pod 21, ali naraste prek 29,5°C za več kot 45 minut. Za to količino se smatra, da prekine akumulacijo temperaturnih vsot.
  4. Če je temperatura enaka, ali višja od 35°C vsaj 15 minut, se od indeksa odvzame 10 točk.
  5. Če je na isti dan vsaj šest ur s temperaturo 21 do 29,5°C in temperatura za vsaj 15 minut doseže, ali preseže 35°C, model k dnevu doda 20 točk, a odšteje 10 točk zaradi visoke temperature. Se pravi za tak dan model doda 10 točk.
  6. Če je indeks ob koncu dneva po odštevanju točk negativen, se ga resetira na 0. Če je indeks ob koncu dneva po prištevanju točk večji od 100, se ga resetira na 100.
  7. Na katerikoli dan se indeks ne sme zmanjšati za več kot 10 točk in narasti za več kot 20 točk.

Mejne vrednosti za ukrepanje – indeks tveganja:

Glede na model, do okužbe z askosporami pride, ko so izpolnjeni pogoji iz modificirane Millsove tabele. Na primer: Pri povprečni dnevni temperaturi 12,8°C, mora biti list omočen 16 ur, da pride do močne okužbe. Pri 18,3°C je poreben čas omočenosti lista 12 ur.

Za konidijske okužbe čas tretiranj s fungicidi temelji na temperaturi, vrsti fungicida in intervala med škropljenji. Indeks nižji od 30 nam omogoča intervale škropljenj podaljšati na najdaljše priporočene na etiketi. Indeks med 40 in 50 priporoča srednje dolge intervale, indeks med 60 in 100 nam pove, da je pritisk bolezni visok, zato naj bodo razmaki med škropljenji skrajšani na minimum po etiketi. Po tretiranju se indeks resetira na 0.

Tabela 2: Indeks pritiska bolezni in potrebni presledki pri škropljenju s fungicidi.

1 – Bacillus subtilis (Serenade ASO)

2 – SAR = Systemic acquired resistance (sistemsko pridobljena odpornost – PREVIEN BIO, DINAMICO MICRO)

3 – DMI = Demethylation inhibitors – IBE sistemiki, kot so tebukonazol – BALTAZAR, FALCON, FOLICUR, LUNA EXPERIENCE, MYSTIC 250 EC NATIVO 75 WG, ORIUS 25 EW, STAR TEBUKONAZOL, TEBUSHA 25% EW, tetrakonazol – DOMARK 100 EC, TALENDO EXTRA, penkonazol – TOPAS 100 EC, TOPAZE, difekonazol – DYNALI, SCORE 250 EC; miklobutanil – MISHA 20 EW, POSTALON 90 SC, SYSTHANE 20 EW

4 – trifloksistrobin – NATIVO 75 WG, krezoksim-metil – COLLIS, piraklostrobin – CABRIO TOP, boskalid – CANTUS, COLLIS

Več o registriranih fitofarmacevtskih sredstvih.

Validacija modela

Validacija modela je bila opravljena od leta 1995 dalje v različnih vinorodnih deželah Kalifornije. V letu 1997 ‘California PestCast’ sponzorira validacijske projekte na trtah za pridelavo namiznega grozdja in grozdja za vino ter pridelavo rozin. Model je bil validiran tudi v New Yorku, Washingtonu in Oregonu, v Nemčiji, Avstriji in Avstraliji.

Implementacija modela

Ta model uporablja Univerza v Kaliforniji, fitopatolog Doug Gubler, pridelovalci, svetovalci kmetijskih zadrug in licencirani svetovalci v vinorodnih deželah Kalifornije.

MODEL št.2

Lokacija senzorjev: lokalne vremenske postaje

Vhodni podatki: okoljski – izmerjene in napovedane najvišje in najnižje dnevne temperature, padavine nad 2 mm.

Opis modela:

Razvit za grozdje za vino in pridelavo rozin. Temelji na predpostavkah, da je glavni razlog za ponavljanje aplikacij žvepla v vinogradih, izpiranje le tega z dežjem ter rast vinske trte. Dnevni indeks oidija (DIO) je izračunan iz dnevnih minimalnih in maksimalnih temperatur (glej tabelo 3). Dnevni DIO se seštevajo, tako dobimo indeks oidija (IO). DIO se prične akumulirati dvanajst dni po fenofazi prvega razvitega lista, oziroma, ko mladike dosežejo 15 cm dolžine (kar se zgodi prej). Akumulacija se nato nadaljuje dokler jagode ne vsebujejo 12 do 15 % sladkorja:

Tabela 3: DIO (dnevni indeks oidija) na podlagi različnih dnevnih maksimalnih in minimalnih temperatur.

*…pri zelo visokih dnevnih temperaturah je odmerke žvepla potrebno zmanjšati, da se izognemo ožigom listja. Če je mogoče, z žveplenimi pripravki tretiramo zvečer, ko temperature padejo pod 32°C, da omogočimo počasno oksidacijo tekom noči in se s tem izognemo listnim ožigom, ki nastanejo pri višjih dnevnih temperaturah.

Tabela 4: Primeri izračuna IO:

Vsako naslednje škropljenje z žveplenimi pripravki opravimo, ko IO doseže, ali preseže vrednost 1 od zadnjega tretiranja.  Ko količina padavin preseže 2,5 mm moramo ponoviti škropljenje v vinogradih.

ZAKLJUČEK

Obravnavani modeli lahko izdatno vplivajo na zmanjšanje porabe fitofarmacevtskih sredstev ter s tem zmanjšajo stroške za zaščito ter zmanjšajo obremenitev okolja. Ker je relief v Slovenskih vinorodnih deželah zelo raznolik, je pred uporabo takih modelov obvezno potrebno preveriti njihovo učinkovitost na določeni lokaciji. Če tega ne naredimo, tvegamo popolno izgubo pridelka. Oba modela iz današnjega članka sta prosto dostopna na svetovnem spletu, obstajajo pa še številni novejši, prilagojeni na drugačne okoljske razmere. Slednji so plačljivi, nekateri so že bili preizkušeni na slovenskih kmetijskih zavodih.

Za več informacij ter nakup sredstev za zaščito pokličite Enomarket d.o.o., Kojsko.

VIRI

Rje se na čebulnicah pojavljajo povsod, kjer le te rastejo. Povzročajo znatno škodo na čebuli (Allium cepa), poru (A. porrum), česnu (A. sativum) ter drobnjaku (A. schoenoprasum). Med ostalimi gostitelji navedimo še divji por (A. ampeloprasum). Patogena gliva je v naravi zastopana v genetsko različnih podskupinah, tako rja v enem delu sveta ni enaka rji na neki drugi celini. Primer: V Evropi rja čebulnic povzroča veliko škodo na poru, medtem ko v Ameriki na tej rastlinski vrsti ne povzroča omembe vredne škode, a močno prizadane česen. V letu 2014 smo na Primorskem opazili večji pojav rje čebulnic na česnu. V nekaterih primerih je bil posevek močno prizadet. V letu 2015 so bila znamenja bolezni na posevku česna opažena že v marcu. V slednjem primeru pri sajenju ni bil upoštevan kolobar. V tokratnem članku bomo bolezen podrobneje spoznali in si ogledali možne načine varstva.

Močno prizadet posevek česna (slika levo). Bolezenska znamenja na listu česna (slika desno):

 

SISTEMATIKA, MORFOLOGIJA IN RAZVOJNI KROG GLIVE

Rja čebulnic, ali česnova rja, oziroma čebulna rja spada med prostotrosnice (deblo Basidiomycota), pri katerih trosi nastajajo eksogeno, na strukturi, ki ji rečemo bazidij. Nadalje jo uvrščamo v red Uredinales (rje). Ta red oblikuje dva ali več tipov trosov, in sicer ecidiospore, uredospore (te širijo bolezen), televtospore (prezimitveni trosi) ter bazidiospore (spolno razmnoževanje). Rje so obligatni paraziti, kar pomeni, da za preživetje obvezno potrebujejo rastlinskega gostitelja. Veljajo za eno najbolj uničujočih rastlinskih bolezni, rod Puccinia pa je med njimi največji in najbolj destruktiven.

Puccinia allii je makrociklična rja, kar pomeni, da ima popoln razvojni krog, torej tvori vse štiri tipe trosov. Nekateri izolati pa imajo nepopoln razvojni krog, brez tvorbe piknidijev in ecidiospor. Uredospore so enocelične, svetlo oranžne barve in velike 23 – 39×20 – 24 um. Televtospore so temno rjave in se pojavljajo kasneje kot uredospore. Velike so med 28 – 45×20 – 26 um. Piknidiji in ecidiospore se razvijejo le na nekaterih gostiteljih, kot sta drobnjak in zimski luk (Allium fistulosum). Zaradi razlik med izolati je bil patogen tekom let uvrščem v več rodov in vrst. Ti so: Puccinia allii, P. porri, P.mixta, P. blasdalei, Uromyces ambiguous, U. duris. Danes izolate, ki se pojavljajo na česnu, poru in drobnjaku, vse uvrščamo v vrsto Puccinia allii, katera se smatra kot kompleks vrst. Znotraj vrste se pojavlja fiziološka specializacija, kjer evropski izolati iz pora ne napadajo čebule in drobnjaka, ameriški izolati iz česna pa ne napadajo drobnjaka.

Vir inokuluma za spomladi posejane čebulice so prezimni posevki. Gliva postane aktivna junija, v toplejših letih že konec maja in je aktivna do jesenskega, oziroma zimskega mraza. Vir okužb so lahko tudi plevelne čebulnice. Primarno okužbo opravijo uredospore, ki se na večje razdalje širijo z vetrom. Optimalni pogoji za okužbo so temperature okoli 15°C in 4-urna 100 % omočenost lista. Gliva je aktivna pri temperaturah med 10 in 24°C. Njen razvoj je hitrejši na raslinah, ki rastejo v tleh z visoko vsebnostjo dušika in pomanjkanjem kalija. Gliva ni sposobna preživetja v tleh.

BOLEZENSKA ZNAMENJA

Prva bolezenska znamenja se pojavijo v obliki majhnih (1 – 2 mm velikih) pik in peg nepravilne oblike ter bele, ali svetlo rjave barve. Pege se kasneje povečajo (3 – 5 mm), oblikujejo se značilni svetlo oranžni prašnati kupčki (slika levo), ki nastanejo na zgornji in spodnji strani listov. Iz njih se sproščajo oranžne prašnate uredospore. Okoli prašnatih kupčkov se lahko pojavijo klorotični haloji. Rja se najprej pojavi na starejših listih in se kasneje razširi na mlajše. Močno okuženi listi so lahko povsem prekriti s pegami, bledijo, kasneje porjavijo, se posušijo in odmrejo. Okužene rastline so po velikosti manjše, manjši je pridelek. Pri česnu prihaja do zastajanja rasti celotnih rastlin, vključno s čebulico. Pri spravilu pridelka so čebulice okuženega česna slabe kvalitete, šibke, zunanji stroki so ločeni od ostalega dela čebulice. Tak pridelek se slabo skladišči. Pozna okužba s televtosporami se kaže kot temno rjavi do črni kupčki na okuženih listih.

VARSTVO

Širok kolobar zmanjša pritisk bolezni, zato je zelo pomembno, da se ga poslužujemo. Iz posevkov redno odstranjujemo plevelne čebulnice, okužene rastlinske ostanke pa zaorjemo. Izogibamo se zaporednemu sejanju gostiteljskih rastlin na isto zemljišče (česen – por – čebula…). Pri poru lahko sadimo odporne sorte. Kemično varstvo sestavljajo redna škropljenja s fungicidi. Z varstvom pričnemo takoj, ko opazimo prva znamenja bolezni. Pomembno je, da fungicid doseže vse dele rastline. Proti glivi delujejo aktivne snovi iz skupin morfolinov, ali triazolov. V Sloveniji so za ta namen registrirani tudi nekateri strobilurinski pripravki, recimo azoksistrobin, pa iprodion, bakreni pripravki, folpet, mankozeb, metalaksil-M, ciprodinil ter fludioksonil. Ostale aktivne snovi, ki delujejo proti glivi so še: bitertanol, klorotalonil, ciprokonazol, difenokonazol, fenpropimorf, heksakonazol, maneb, mankozeb, propikonazol, tebukonazol, triadimefon in triadimenol. Izmed alternativnih načinov varstva omenimo še ‘intercropping’, pri katerem med česen, ali por posejemo podzemno deteljo (Trifolium subterraneum). Ta bistveno vpliva na zmanjšanje števila tripsov, delno pa zmanjša tudi obseg pojavljanja rje. Kvaliteta pridelka je boljša, toda zmanjša se količina pridelka na hektar površine.

    

Viri in nadaljnje informacije:

Viri slik:

Mokra pomlad nudi zelo ugodne pogoje za razvoj številnih rastlinskih bolzeni. Na vinski trti je težko zaustavljiva peronospora (Plasmopara viticola), težave se pojavljajo tudi v sadjarstvu in vrtnarstvu. Na paradižniku se že pojavljajo razne glivične bolezni, ki slabijo in na koncu celo uničijo rastlino, če ne pravočasno ukrepamo.  Med boleznimi paradižnika je gotovo najbolj poznana paradižnikova plesen (Phytophthora infestans), poleg nje pa še rjava žametna paradižnikova pegavost (Fulvia fulva), okrogla listna pegavost paradižnika (Septoria lycopersici) in nenazadnje še črna listna pegavost paradižnika (Alternaria solani).

Slednja poleg paradižnika okužuje še krompir, papriko in jajčevec. Gliva okužuje vse nadzemne organe rastlin. Bolezenska znamenja se najprej pojavijo na starejših listih bližje tlom, kjer opazimo črne okroglaste do ovalne pege s koncentričnimi krogi. Pege se sčasoma med seboj združijo, listi pričnejo rjaveti, se zvijati in sušiti, a ne odpadajo. Okužba se kasneje širi na zgornje liste in okuži tudi plodove, ki kažejo znamenja na zgornji strani. Okuženi plodovi pričnejo pokati in gniti, v primeru okužbe v bližini peclja odpadejo.

Gliva Alternaria solani spada v razred Deuteromycota. Razmnožuje se z nespolnimi sporami, konidiji. Odgovarja ji mokro, deževno vreme ter temperature med 20 in 30°C. Prezimi na rastlinskih ostankih na tleh, na semenu ter na drugih vrstah družine Solanaceae. Spomladi nastanejo večcelični konidiji, ki se na gostiteljske rastline širijo s pomočjo vetra, vode, insektov in človeka. Ko pridejo v stik z gostiteljem, kalijo 2 uri ob prisotnosti vode, pri temperaturi med 5 in 30°C. Okužbe izvršijo preko morebitnih ran na rastlini, listnih rež, ali z direktno penetracijo. Po okužbi se pege pojavijo čez 48 do 72 ur. Gliva na gostiteljski rastlini tvori nove konidije, kateri povzročajo sekundarne okužbe.

Pri varstvu se poslužujemo agrotehničnih ukrepov v kombinaciji s kemičnim varstvom. Pri sejanju uproabljamo le certificirano seme, ali sadike. Poslužujemo se dovolj širokega kolobarja ter zatiramo plevele iz družine Solanaceae. Pazimo, da rastlin ne sadimo pregosto, da lahko zrak med rastlinami kroži in se te po dežju, jutranji rosi, ali namakanju hitreje posušijo. Vrste z rastlinami postavimo v smeri prevladujočih vetrov. Izogibamo se senčnim, ali zavetrnim legam. Rastlinske ostanke odstranimo, ali zaorjemo. Če nasade namakamo, le to opravimo zgodaj v dnevu, da omogočimo hitro sušenje rastlin. Pazimo, da ne povzročamo poškodb na rastlinah, kar pomeni, da moramo spremljati tudi razvoj škodljivcev.

V Sloveniji je proti povzročitelju registrirano le sredstvo Folpan (folpet), a na paradižniku lahko uporabljamo tudi druge pripravke, ki pa so namenjeni varstvu pred drugimi boleznimi in učinkujejo tudi proti črni pegavosti. Taka sredstva so Acrobat MZ WG (dimetomorf + mankozeb), Antracol WG 70 (propineb), Champion 50 WG (bakrov hidroksid), Cuprablau-Z (bakrov oksiklorid), Dithane DG Neotec ter Dithane M-45 (mankozeb), Pergado MZ (mandipropamid + mankozeb) ter Rovral Aquaflo (iprodion).

Vsa našteta sredstva lahko kupite v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin