Tag: biološko

Močna okužba grozdov z oidijem.

Nova rastna sezona se hitro bliža in z njo ponoven boj z eno najnevarnejših bolezni v naših vinogradih, pepelovko vinske trte, oziroma oidijem vinske trte (Uncinula necator). V Primorskih vinogradih se pri škropljenju proti tej bolezni večinoma zanašamo na napovedi Kmetijskih zavodov in prognostičnih služb ter na priporočene razmake med škropljenji, ki nam jih priporočajo proizvajalci in prodajalci fitofarmacevtskih sredstev.

Toda nevarnost okužbe se od lokacije do lokacije lahko močno razlikuje. Najbolj natančen in racionalen način spremljanja razvoja bolezni ter izbire časa varstva je uporaba prognostičnih modelov, ki temeljijo na  vremenskih spremenljivkah, kot so temperatura, padavine, zračna vlaga, omočenost lista ter fenofaza rastline. Vremenske spremenljivke pridobijo iz vremenskih postaj, ki so postavljene na reprezentativnih lokacijah znotraj vinogradov določenega pridelovalnega območja, za določitev fenofaz pa je potrebno pregledovanje vinogradov na terenu s strani prognostične službe. Iz teh podatkov izračunajo verjetnost okužbe.

Za boljše razumevanje prognoze oidija na podlagi vremenskih spremenljivk, bomo predstavili dva modela, ki so jih razvili na Univerzi Davis v Kaliforniji. Predvsem prvi je široko uporabljen v številnih pridelovalnih območjih širom sveta, drugi pa je zanimiv za ekološke pridelovalce, ki v sistemih varstva pred oidijem vinske trte uporabljajo večinoma žveplove pripravke.

OIDIJ VINSKE TRTE (razvojni krog)

Najprej spomnimo na nekaj osnovnih dejstev o razvojnem krogu oidija. Gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, ali v obliki kleistotecijev, spolnih trosišč glive. V večini vinorodnih dežel je prevladujoča oblika prezimovanja kleistotecij. Askospore dozrijo pozno poleti, ko padejo na okuženo zeleno tkivo, od koder so odnešene s pomočjo vode na trajne dele rastline (deblo, kordoni), kjer prezimijo. V toplih zimskih in spomladanskih dneh, ko je na voljo dovolj vlage, kleistoteciji počijo in sprostijo askospore, katere se zapičijo in pričnejo brsteti na spodnji strani listov. Nespolni trosi, konidiji, nastanejo 7 do 10 dni po primarni okužbi z askosporami. Konidiji se nato tvorijo celotno rastno dobo, dokler za to obstajajo ugodne temperature med 21 in 29,5°C.

Če gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, mladike pokažejo bolezenske znake hitro po brstenju. Na takih obolelih mladikah nastajajo konidiji, ki povzročajo nove sekundarne okužbe. Bolezenska znamenja so spomladi redko opažena, če temperature presegajo 26,5°C, toda pri temperaturah med 21 in 29,5°C se bolezenska znamenja pojavijo hitro po brstenju. Pri temperaturah med 15 in 20°C je pojav bolezenskih znamenj zakasnjen.

Nespolne spore – konidiji (oidiji).

VARSTVO

Varstvo je potrebno opravljati vso rastno dobo, uspešnost je v veliki meri odvisna od zmanjšanja količine inokuluma zgodaj v rastni dobi ter v uspešnem zatiranju nadaljnjih okužb. Čas prvega tretiranja je odvisen od fungicida, ki ga uporabimo, fenofaze rastline in potencialne okužbe. Vlaga iz megle, ali dežja deluje kot sprožilec za sproščanje askospor in takoj po brstenju pride do okužb na zelenem tkivu, ko temperatura preseže 10°C. V tem času opravimo škropljenje s kontaktnimi sredstvi čimprej, kot je mogoče, da preprečimo nastanek nespolnih trosov, konidijev. V popolnoma suhem vremenu je nevarnost za okužbo bistveno manjša. Raziskave so pokazale, da je pred uporabo drugih fungicidov priporočljiva uporaba žveplovih pripravkov. Prvo škropljenje opravimo v času brstenja, nato nadaljujemo s škropljenji z žveplovimi pripravki, ali z drugimi fungicidi v skladu s pritiskom bolezni. Pogostost tretiranj je odvisna od vrste uporabljenega fungicida in vremenskih pogojev. Pri grozdju za vino s škropljenji končamo, ko sladkorna stopnja v jagodah doseže 12 °Brix.

Sistemični in mezosistemični organski fungicidi so najprimernejši za zaščito trte, ko je pritisk bolezni velik. Takrat se izogibamo uporabi izključno žvepla, biotičnih pripravkov, SAR pripravkov ter kontaktnih fungicidov, saj ne nudijo zadostne zaščite pred boleznijo. 50 % kontrole nad boleznijo prispevajo tudi pravočasno in dobro opravljena zelena dela v vinogradu. Več o ekološkem varstvu in učinkovitosti le tega.

SPREMLJANJE POGOJEV IN ODLOČITEV ZA TRETIRANJE

Spomladi kleistoteciji sproščajo askospore, ko pade več kot 2 mm dežja. Do okužbe pride, ko dežju sledi 10 do 13 ur neprestane omočenosti lista in temperature ostajajo med 10 in 26,5°C. 7 do 10 dni po primarni okužbi v vinogradih opravimo kontrolo prisotnosti bolezni s pomočjo naključno izbranih 10 do 15 bazalnih listov, s približno 20 trt. Spodnjo stran listov pregledamo na prisotnost trosov. Če najdemo bolezenske znake, pričnemo s spremljanjem bolezni s pomočjo modela.

INDEKS TVEGANJA

Ko pride do primarne okužbe, so idealne temperature za rast glive med 21 in 29,5°C. Temperature nad 35°C upočasnijo rast glive. Indeks tveganja uporablja dnevne temperature za določanje tveganja nastanka bolezni in predvidi čas tretiranja. Ko uporabljamo indeks tveganja, moramo vselej spremljati pojav morebitnih bolezenskih znamenj v vinogradu.

PREPREČEVANJE POJAVA ODPORNOSTI – ANTIREZISTENČNA STRATEGIJA

Kolobarjenje z aktivnimi snovmi z različnim načinom delovanja je nujno, za uspešno preprečevanje nastanka odpornosti. Ko uporabljamo kombinirane fungicide z več aktivnimi snovmi, se izogibamo zaporednemu tretiranju z aktivnimi snovmi, ki imajo sorodno delovanje.

MODEL št.1: GUBLER-THOMASOV MODEL

Opozorilo: Pred uporabo modela, ki še ni bil validiran, ali predhodno preizkušen v poljskih preizkusih na specifični lokaciji, je potrebno opraviti testiranje v eni, ali dveh rastnih sezonah pod lokalnimi pogoji. Tako zagotovimo delovanje modela na željeni lokaciji.

Lokacija senzorjev: v coni grozdja, v listni steni

Vhodne spremenljivke:

  • Okoljske: Urna povprečna temperatura, maksimalna dnevna temperatura, urna omočenost lista (samo pri modelu za askospore)
  • Računske: Dnevna povprečna temperatura, dnevno število ur, ko je temperatura med 21 in 29,5°C, količina časa, ko je temperatura nad 35°C

Opis modela:

Model loči dva stadija glive na podlagi biologije patogena, fazo askospor (spolna faza – primarna okužba) ter konidijsko fazo (nespolna faza – sekundarne okužbe med rastno sezono).

Faza askospor (spolna faza – primarna okužba):

Za določitev nevarnosti okužbe z askosporami, model računa povprečno dnevno temperaturo ter meri trajanje omočenosti lista v urah. Model deluje na osnovi modificirane Millsove tabele za jablanov škrlup (Venturia inaequalis) s predvidevanjem okužbe na osnovi 2/3 vsote ur omočenosti lista (drugi stolpec, tabela 1):

Tabela 1: Modificirana Millsova tabela: Število ur omočenosti lista, potrebno za okužbo z askosporami.

Konidijska faza (nespolna faza – sekundarne okužbe):

  1. Start konidijske faze je sprožen zgodaj v rastni sezoni s tremi zaporednimi dnevi s 6 zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5°C. Za vsakega od teh treh dni model pripiše 20 točk k indeksu nevarnosti pojava okužbe.
  2. Indeks konidijske okužbe se poviša za 20 točk vsak naslednji dan, z vsaj šestimi zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5°C.
  3. Če je v dnevu manj kot šest ur s temperaturo med 21 in 29,5°C, se od indeksa odšteje 10 točk. To se zgodi, če temperatura pade pod 21, ali naraste prek 29,5°C za več kot 45 minut. Za to količino se smatra, da prekine akumulacijo temperaturnih vsot.
  4. Če je temperatura enaka, ali višja od 35°C vsaj 15 minut, se od indeksa odvzame 10 točk.
  5. Če je na isti dan vsaj šest ur s temperaturo 21 do 29,5°C in temperatura za vsaj 15 minut doseže, ali preseže 35°C, model k dnevu doda 20 točk, a odšteje 10 točk zaradi visoke temperature. Se pravi za tak dan model doda 10 točk.
  6. Če je indeks ob koncu dneva po odštevanju točk negativen, se ga resetira na 0. Če je indeks ob koncu dneva po prištevanju točk večji od 100, se ga resetira na 100.
  7. Na katerikoli dan se indeks ne sme zmanjšati za več kot 10 točk in narasti za več kot 20 točk.

Mejne vrednosti za ukrepanje – indeks tveganja:

Glede na model, do okužbe z askosporami pride, ko so izpolnjeni pogoji iz modificirane Millsove tabele. Na primer: Pri povprečni dnevni temperaturi 12,8°C, mora biti list omočen 16 ur, da pride do močne okužbe. Pri 18,3°C je poreben čas omočenosti lista 12 ur.

Za konidijske okužbe čas tretiranj s fungicidi temelji na temperaturi, vrsti fungicida in intervala med škropljenji. Indeks nižji od 30 nam omogoča intervale škropljenj podaljšati na najdaljše priporočene na etiketi. Indeks med 40 in 50 priporoča srednje dolge intervale, indeks med 60 in 100 nam pove, da je pritisk bolezni visok, zato naj bodo razmaki med škropljenji skrajšani na minimum po etiketi. Po tretiranju se indeks resetira na 0.

Tabela 2: Indeks pritiska bolezni in potrebni presledki pri škropljenju s fungicidi.

1 – Bacillus subtilis (Serenade ASO)

2 – SAR = Systemic acquired resistance (sistemsko pridobljena odpornost – PREVIEN BIO, DINAMICO MICRO)

3 – DMI = Demethylation inhibitors – IBE sistemiki, kot so tebukonazol – BALTAZAR, FALCON, FOLICUR, LUNA EXPERIENCE, MYSTIC 250 EC NATIVO 75 WG, ORIUS 25 EW, STAR TEBUKONAZOL, TEBUSHA 25% EW, tetrakonazol – DOMARK 100 EC, TALENDO EXTRA, penkonazol – TOPAS 100 EC, TOPAZE, difekonazol – DYNALI, SCORE 250 EC; miklobutanil – MISHA 20 EW, POSTALON 90 SC, SYSTHANE 20 EW

4 – trifloksistrobin – NATIVO 75 WG, krezoksim-metil – COLLIS, piraklostrobin – CABRIO TOP, boskalid – CANTUS, COLLIS

Več o registriranih fitofarmacevtskih sredstvih.

Validacija modela

Validacija modela je bila opravljena od leta 1995 dalje v različnih vinorodnih deželah Kalifornije. V letu 1997 ‘California PestCast’ sponzorira validacijske projekte na trtah za pridelavo namiznega grozdja in grozdja za vino ter pridelavo rozin. Model je bil validiran tudi v New Yorku, Washingtonu in Oregonu, v Nemčiji, Avstriji in Avstraliji.

Implementacija modela

Ta model uporablja Univerza v Kaliforniji, fitopatolog Doug Gubler, pridelovalci, svetovalci kmetijskih zadrug in licencirani svetovalci v vinorodnih deželah Kalifornije.

MODEL št.2

Lokacija senzorjev: lokalne vremenske postaje

Vhodni podatki: okoljski – izmerjene in napovedane najvišje in najnižje dnevne temperature, padavine nad 2 mm.

Opis modela:

Razvit za grozdje za vino in pridelavo rozin. Temelji na predpostavkah, da je glavni razlog za ponavljanje aplikacij žvepla v vinogradih, izpiranje le tega z dežjem ter rast vinske trte. Dnevni indeks oidija (DIO) je izračunan iz dnevnih minimalnih in maksimalnih temperatur (glej tabelo 3). Dnevni DIO se seštevajo, tako dobimo indeks oidija (IO). DIO se prične akumulirati dvanajst dni po fenofazi prvega razvitega lista, oziroma, ko mladike dosežejo 15 cm dolžine (kar se zgodi prej). Akumulacija se nato nadaljuje dokler jagode ne vsebujejo 12 do 15 % sladkorja:

Tabela 3: DIO (dnevni indeks oidija) na podlagi različnih dnevnih maksimalnih in minimalnih temperatur.

*…pri zelo visokih dnevnih temperaturah je odmerke žvepla potrebno zmanjšati, da se izognemo ožigom listja. Če je mogoče, z žveplenimi pripravki tretiramo zvečer, ko temperature padejo pod 32°C, da omogočimo počasno oksidacijo tekom noči in se s tem izognemo listnim ožigom, ki nastanejo pri višjih dnevnih temperaturah.

Tabela 4: Primeri izračuna IO:

Vsako naslednje škropljenje z žveplenimi pripravki opravimo, ko IO doseže, ali preseže vrednost 1 od zadnjega tretiranja.  Ko količina padavin preseže 2,5 mm moramo ponoviti škropljenje v vinogradih.

ZAKLJUČEK

Obravnavani modeli lahko izdatno vplivajo na zmanjšanje porabe fitofarmacevtskih sredstev ter s tem zmanjšajo stroške za zaščito ter zmanjšajo obremenitev okolja. Ker je relief v Slovenskih vinorodnih deželah zelo raznolik, je pred uporabo takih modelov obvezno potrebno preveriti njihovo učinkovitost na določeni lokaciji. Če tega ne naredimo, tvegamo popolno izgubo pridelka. Oba modela iz današnjega članka sta prosto dostopna na svetovnem spletu, obstajajo pa še številni novejši, prilagojeni na drugačne okoljske razmere. Slednji so plačljivi, nekateri so že bili preizkušeni na slovenskih kmetijskih zavodih.

Za več informacij ter nakup sredstev za zaščito pokličite Enomarket d.o.o., Kojsko.

VIRI

Avgust je bil doslej do briških vinogradnikov neprizanesljiv. Hudi vročinski valovi so povzročali ožige grozdja in se končevali z izrazitimi hladnimi frontami, ki so prinesle točo. Najhuje je bilo 06/08/2017, ko je ledena padavina prizadela vinograde na omočjih od Krmina, prek Plešiva, Medane, Dobrovega in Biljane, vse do zahodnih pobočij Kozane. Ponekod je bila škoda ogromna, tudi 100%, drugje spet okoli 30%. Čeprav nevihte v spodnjih plasteh niso imele najugodnejšega dotoka zraka iz JV, saj je pihala burja, so pregrete zračne mase in burji navkljub, visoka zračna vlaga, v kombinaciji s hladno fronto poskrbeli, da jo je skoraj dozorelo grozdje grdo skupilo.

Prikaz hladne fronte 06/08/2017 na kartah. Prodor hladnega zraka se je zgodil iz SZ. Takšni prodori nam navadno prinesejo najmočnejše nevihte:

 

Radarska slika padavin 06/08/2017 v času toče v Goriških brdih:

Pogled na dne nevihtni celici 20 minut pred točo. Bližja padavinska zavesa pripada nevihti, ki jo je odneslo v hribe severno od Brd, v ozadju na levi pa se že vidi padavinska zavesa točonosne supercelice, ki je zadela v polno:

Pogled na dve fazi točonosne supercelice nad Goriškimi brdi. Najprej je bila nevihta dvignjena zaradi severovzhodnika pri tleh (slika levo), v času največje moči pa je očitno hranjena z toplo in vlažno zračno maso pri tleh, postala surface based. Lepo izražen ‘vault region’ kaže na prisotnost debele toče severno od mezociklona (slika desno):

 

Hladna fronta 28/08/2017 je naletela na podobne pogoje v prizemni plasti. Zjutraj tega dne je še pihala burja, zato je bilo jutro zelo toplo za konec avgusta. Tmin na vremenski postaji Enomarket Kojsko je znašal 23,2 C. Čez dan je prevladovalo delno jasno vreme, zato se je zrak segrel do okoli 32 C (Tmax v Kojskem 32,2 C). Prek dneva je zapihal jugozahodnik do okoli 20 km/h. Pozno popoldne nas je dosegla hladna fronta, ki na severnih obronkih Furlanske ravnice še ni našla najboljših pogojev za razvoj neviht. Ti so jo čakali prav na območju Goriških brd in Nove Gorice. Nevihte so se v ugodnem vetrnem profilu ter ob 2000 J/kg CAPE-a močno krepile. Nastala je nevihtna linija vzdolž hladne fronte, ki je kazala največje radarske odboje prav prek Goriških brd in Goriške ravnice. Poleg močnejšega nevihtnega piša (v Kojskem je bil zabeležen najmočnejši sunek vetra 70,8 km/h), so se pojavljali močni nalivi (RR okoli 140 mm/h) ter drobna toča velikosti graha, ki je padala 2 do 3 minute. Slednja se je proti Novi Gorici še debelila, iz Kromberka so poročali o zrnih debeline oreha. Da je bila moč nevihte največja nad Novo Gorico, kažejo tudi količine padavin. Postaja ARSO v Novi Gorici je zabeležila 27 mm padavin, v Goriških brdih pa so bile količine po postajah sledeče:

  • Vedrijan 12,3 mm
  • Vipolže 11,8 mm
  • Šlovrenc 11 mm
  • Kojsko 10,2 mm
  • Višnjevik 6 mm
  • Korada 1,8 mm

Kraji v Soški dolini vzhodno od Korade so ostali večinoma brez, ali z zelo majhno količino dežja. Glavnina močnih neviht je potovala po ugodnih pogojih zahodno od grebena Kanalskega Kolovrata.

Vremenska situacija s hladno fronto in radarska slika v času maksimalnega odboja nad Goriškimi brdi:

 

Graf poteka temperature in temperature rosišča na vremenski postaji Kojsko tekom dneva:

 

Jakost padavin in sunki vetra:

 

Pogled na nevihtno linijo med prehodom prek Goriških brd:

Poškodbe od toče na dozorevajočemu grozdju predstavljajo veliko nevarnost gnitja, oziroma pojava botritisa. Predvsem bodo gnitju podvržene sorte Zeleni sauvignon ter Rebula, katere še niso dozorele in morajo na trgatev še počakati. Vremenska napoved za konec tedna je slaba, padavine se obetajo od petka 01/09 do nedelje 03/09, zato ne gre pričakovati hitrega sušenja poškodovanega grozdja. Priporoča se čimprejšnje škropljenje prizadetih vinogradov s kombinacijo ZEOLITE FERTENIA v odmerku 2,5 kg/ha, ki pospeši sušenje poškodovanih jagod ter kalijevega metabisulfita v odmerku 1,5 kg/ha, ki ima antiseptični učinek. Kombinacija nima predpisane karence, saj gre v prvem primeru za biološko sredstvo na osnovi vulkanskih mineralov, v drugem primeru pa za enološko sredstvo, ki ga uporabljamo za žveplanje mošta in vina. Kombinacija je tudi cenovno sila ugodna, saj je strošek na ha manjši od 10 EUR. Za več informacij ter nakup sredstev pokličite v ENOMARKET d.o.o., Kojsko.

Viri:

Gosenica pušpanove vešče in značilne poškodbe na listih pušpana.

Vnos tujerodnih organizmov v Slovenijo se v zadnjih desetletjih eksponentno povečuje. V zadnji dekadi (2001 – 2010) je bilo zabeleženih 60 novih tujerodnih fitofagnih vrst insektov in pršic. To je dvakrat več kot v prejšnji dekadi (1991 – 2000) in kar šestkrat več kot v letih 1981 – 1990 (Seljak, 2012). Tujerodni organizmi lahko pomembeno vplivajo na delovanje ekosistemov, povzročijo motnje v prehranskih omrežjih, izrinejo avtohtone vrste in ogrožajo oskrbo s hrano in vodo. (Matošević, 2013). Vzroke za povečevanje vnosa tujerodnih organizmov gre iskati predvsem v globaliziranem svetu in močno povečanem pretoku dobrin ter ljudi med celinami. Večina vnešenih organizmov le malo vpliva na novo okolje v katerem se pojavi, nekateri pa povzročijo pomembno škodo na rastlinah in okolju ter imajo katastrofalne učinke na biodiverziteto.

Pušpanova vešča (Cydalima perspectalis) izvira iz vlažnih subtropskih področij vzhodne Azije, Indije, Kitajske, Koreje in ruskega daljnega vzhoda (Mally, 2010). Leta 2006 je bila prvič vnešena v Nemčijo, leta 2007 v Švico in na Nizozemsko. Leta 2008 so jo prvič opazili v Veliki Britaniji, Franciji in Avstriji (Mally, 2010). Leta 2009 je bila zaznana v okolici Gradca (Avstrija), od kjer se je razširila v Slovenijo. Pri nas je bila prvič potrjena leta 2011 v Ključarovcih v Pomurju. Istega leta so jo našli tudi na Madžarskem, v Romuniji, na Češkem, Turčiji ter v Italiji in na Iberskem polotoku (Peterlin 2015). Domneva se, da je bila v Evropo prvič vnešena s sadikami iz Kitajske (Seljak, 2012).

Ličinke pušpanove vešče obžirajo liste drobnolistnega pušpana (Buxus microphylla), navadnega pušpana (Buxus sempervirens) in Buxus sinica (Seljak, 2012). Ker v Aziji povzroča veliko škodo, je njena ekologija dobro raziskana, obstajajo tudi podatki o kemičnem varstvu, biološkem varstvu z uporabo entomopatogenih ogorčic ter uporabo feromonov (Mally, 2010). Velikost populacije in širjenje je odvisno od vremenskih razmer in prisotnosti pušpana v vrtovih, ali v naravi. Trenutno je najpomembnejši škodljivec na pušpanu (Peterlin, 2015).

RAZVOJNI KROG IN OPIS ORGANIZMA

Razvojni krog od jajčeca do metulja traja pri 20°C okoli 40 dni. Na leto razvije do 5 rodov (Peterlin, 2015). V Evropi ima letno dve do tri generacije (Matošević, 2013), pri nas so bili v ustreznih razmerah že potrjeni tudi štirje rodovi v enem letu (Peterlin, 2015).

Jajčeca so bledo rumene barve, velika 1 mm. Samica jih najpogosteje odloži na spodnjo stran listov, kjer jih težko opazimo. Po nekaj dneh se iz jajčec izležejo gosenice. Te so v mladosti vzdolžno progaste, fluorescentno zelene in črne barve, s črno glavo in črnimi pikami. Sčasoma postanejo rjavkaste. Zrastejo do 4 cm. Hranijo se z listi pušpana (rod Buxus), medtem ko v domovini napadajo tudi druge rastline. Ena gosenica poje tekom svojega razvoja do 45 listov, na enem grmu pa se pojavi do 100 gosenic. Grm pušpana v povprečju uničijo v 5 do 7-ih dneh. V primeru močnega napada grm ostane brez listov in vej, rastlina propade. Gosenice na grmih tvorijo zapredke podobne pajčevini. Ko je zrelostno žretje zaključeno, se zabubijo (Peterlin, 2015).

Prezimijo v stadiju bube (Petrlin, 2015), čeprav nekateri viri navajajo prezimovanje v stadiju gosenice (Seljak, 2012). Buba v dolžino meri med 1,5 in 2 cm, sprva je zelene barve s temnimi vzdolžnimi progami, ki pozneje postanejo rjave. Bube najdemo skrite med listi in vejicami (Peterlin, 2015).

Odrasla vešča se pojavlja od aprila do septembra. Metuljčki so veliki od 3 do 4 cm, umazano bele barve, robovi kril pa so temnejše rjavo obarvani. S starostjo se telo vešče obarva rjavo. Metuljčki so dobri letalci, vendar ne letijo daleč (Peterlin, 2015). Letno z več generacijami se lahko razširi do 5 km daleč (Matošević, 2013). Metuljčki so aktivni podnevi in ponoči (Peterlin, 2015).

Veliko odličnih fotografij pušpanove vešče v vseh razvojnih stadijih najdete na spodnji povezavi:

http://www.lepiforum.de/lepiwiki.pl?Cydalima_Perspectalis

ŠKODA

Škodo povzročajo gosenice, ki se hranijo z listi in mladimi poganjki. Ko teh zmanjka, napadejo tudi olesenele veje. Lahko požrejo grm v celoti. Močno napadene rastline se težko obrastejo in lahko propadejo (Peterlin, 2015).

Metuljčki se pojavijo v maju in juniju ter v avgustu, gosenice pa opažamo od marca do oktobra. Najprej opazimo delno objeden epidermis lista in kasneje cele liste ter poganjke. Na grmih opazimo ekskremente in značilno pajčevino (Matošević, 2013).

VARSTVO

Najboljša je preventiva. Rastline redno pregledujemo, predvsem sredino grmov, kjer se gosenice najprej pojavijo in ukrepamo, ko jih opazimo. Gosenice lahko odstranjujemo ročno. Najpomembnejši naravni sovražnik so ptice (Peterlin, 2015), čeprav te nerade letijo na pušpan, zaradi njegove toksičnosti (Matošević, 2013). Učinkovite so entomopatogene ogorčice vrste Steinernema carpocapsae (Peterlin, 2015) ter pripravki na osnovi Bacillus thuringiensis. V manjših vrtovih se poleg ročnega pobiranja ličink omenja še stresanje grmov in oblivanje z vodo (Matošević, 2013).

Registriranih insekticidov za varstvo pred pušpanovo veščo v Sloveniji ni. Tuja literatura navaja, da proti gosenicam delujejo sredstva na osnovi deltametrina, acetamiprida, piretrina, tiakloprida ter tiametoksama. Tretiranje z insekticidi je smiselno opraviti zgodaj, ko opazimo prve gosenice in je škoda še majhna. Uporabimo škropilnice z močnim pritiskom, da škropivo dobro prodre v notranjost grmov. Ker ima škodljivec več rodov letno, je potrebno škropljenja ponavljati. Nobeno sredstvo ne zagotavlja dolgotrajnega varstva. Močno poškodovane grme uničimo s sežigom, ali jih zakopljemo v zemljo (Peterlin, 2015).

ZAKLJUČEK

V letu 2015 je pušpanova vešča povzročala veliko škode v večjem delu Slovenije. Pušpan je pri nas široko razširjen predvsem kot parkovna rastlina, raste pa tudi avtohtono v naravi (Peterlin, 2015). Problem predstavlja uničenje starih rastlin z družinsko tradicijo. V prihodnosti bo potrebno veliko pozornosti posvetiti pravočasnemu zatiranju ličink pušpanove vešče, dobro raziskati njeno ekologijo in predvsem natančneje definirati način prezimovanja in pojav prvih gosenic. Le na ta način bomo lahko razvili učinkovite strategije zatiranja škodljivca. Potrebno bo tudi registrirati pripravke za kemično varstvo pred škodljivcem in raziskati možnosti vnosa naravnih sovražnikov.

LITERATURA

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin