Tag: bio

Močna okužba grozdov z oidijem.

Nova rastna sezona se hitro bliža in z njo ponoven boj z eno najnevarnejših bolezni v naših vinogradih, pepelovko vinske trte, oziroma oidijem vinske trte (Uncinula necator). V Primorskih vinogradih se pri škropljenju proti tej bolezni večinoma zanašamo na napovedi Kmetijskih zavodov in prognostičnih služb ter na priporočene razmake med škropljenji, ki nam jih priporočajo proizvajalci in prodajalci fitofarmacevtskih sredstev.

Toda nevarnost okužbe se od lokacije do lokacije lahko močno razlikuje. Najbolj natančen in racionalen način spremljanja razvoja bolezni ter izbire časa varstva je uporaba prognostičnih modelov, ki temeljijo na  vremenskih spremenljivkah, kot so temperatura, padavine, zračna vlaga, omočenost lista ter fenofaza rastline. Vremenske spremenljivke pridobijo iz vremenskih postaj, ki so postavljene na reprezentativnih lokacijah znotraj vinogradov določenega pridelovalnega območja, za določitev fenofaz pa je potrebno pregledovanje vinogradov na terenu s strani prognostične službe. Iz teh podatkov izračunajo verjetnost okužbe.

Za boljše razumevanje prognoze oidija na podlagi vremenskih spremenljivk, bomo predstavili dva modela, ki so jih razvili na Univerzi Davis v Kaliforniji. Predvsem prvi je široko uporabljen v številnih pridelovalnih območjih širom sveta, drugi pa je zanimiv za ekološke pridelovalce, ki v sistemih varstva pred oidijem vinske trte uporabljajo večinoma žveplove pripravke.

OIDIJ VINSKE TRTE (razvojni krog)

Najprej spomnimo na nekaj osnovnih dejstev o razvojnem krogu oidija. Gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, ali v obliki kleistotecijev, spolnih trosišč glive. V večini vinorodnih dežel je prevladujoča oblika prezimovanja kleistotecij. Askospore dozrijo pozno poleti, ko padejo na okuženo zeleno tkivo, od koder so odnešene s pomočjo vode na trajne dele rastline (deblo, kordoni), kjer prezimijo. V toplih zimskih in spomladanskih dneh, ko je na voljo dovolj vlage, kleistoteciji počijo in sprostijo askospore, katere se zapičijo in pričnejo brsteti na spodnji strani listov. Nespolni trosi, konidiji, nastanejo 7 do 10 dni po primarni okužbi z askosporami. Konidiji se nato tvorijo celotno rastno dobo, dokler za to obstajajo ugodne temperature med 21 in 29,5°C.

Če gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, mladike pokažejo bolezenske znake hitro po brstenju. Na takih obolelih mladikah nastajajo konidiji, ki povzročajo nove sekundarne okužbe. Bolezenska znamenja so spomladi redko opažena, če temperature presegajo 26,5°C, toda pri temperaturah med 21 in 29,5°C se bolezenska znamenja pojavijo hitro po brstenju. Pri temperaturah med 15 in 20°C je pojav bolezenskih znamenj zakasnjen.

Nespolne spore – konidiji (oidiji).

VARSTVO

Varstvo je potrebno opravljati vso rastno dobo, uspešnost je v veliki meri odvisna od zmanjšanja količine inokuluma zgodaj v rastni dobi ter v uspešnem zatiranju nadaljnjih okužb. Čas prvega tretiranja je odvisen od fungicida, ki ga uporabimo, fenofaze rastline in potencialne okužbe. Vlaga iz megle, ali dežja deluje kot sprožilec za sproščanje askospor in takoj po brstenju pride do okužb na zelenem tkivu, ko temperatura preseže 10°C. V tem času opravimo škropljenje s kontaktnimi sredstvi čimprej, kot je mogoče, da preprečimo nastanek nespolnih trosov, konidijev. V popolnoma suhem vremenu je nevarnost za okužbo bistveno manjša. Raziskave so pokazale, da je pred uporabo drugih fungicidov priporočljiva uporaba žveplovih pripravkov. Prvo škropljenje opravimo v času brstenja, nato nadaljujemo s škropljenji z žveplovimi pripravki, ali z drugimi fungicidi v skladu s pritiskom bolezni. Pogostost tretiranj je odvisna od vrste uporabljenega fungicida in vremenskih pogojev. Pri grozdju za vino s škropljenji končamo, ko sladkorna stopnja v jagodah doseže 12 °Brix.

Sistemični in mezosistemični organski fungicidi so najprimernejši za zaščito trte, ko je pritisk bolezni velik. Takrat se izogibamo uporabi izključno žvepla, biotičnih pripravkov, SAR pripravkov ter kontaktnih fungicidov, saj ne nudijo zadostne zaščite pred boleznijo. 50 % kontrole nad boleznijo prispevajo tudi pravočasno in dobro opravljena zelena dela v vinogradu. Več o ekološkem varstvu in učinkovitosti le tega.

SPREMLJANJE POGOJEV IN ODLOČITEV ZA TRETIRANJE

Spomladi kleistoteciji sproščajo askospore, ko pade več kot 2 mm dežja. Do okužbe pride, ko dežju sledi 10 do 13 ur neprestane omočenosti lista in temperature ostajajo med 10 in 26,5°C. 7 do 10 dni po primarni okužbi v vinogradih opravimo kontrolo prisotnosti bolezni s pomočjo naključno izbranih 10 do 15 bazalnih listov, s približno 20 trt. Spodnjo stran listov pregledamo na prisotnost trosov. Če najdemo bolezenske znake, pričnemo s spremljanjem bolezni s pomočjo modela.

INDEKS TVEGANJA

Ko pride do primarne okužbe, so idealne temperature za rast glive med 21 in 29,5°C. Temperature nad 35°C upočasnijo rast glive. Indeks tveganja uporablja dnevne temperature za določanje tveganja nastanka bolezni in predvidi čas tretiranja. Ko uporabljamo indeks tveganja, moramo vselej spremljati pojav morebitnih bolezenskih znamenj v vinogradu.

PREPREČEVANJE POJAVA ODPORNOSTI – ANTIREZISTENČNA STRATEGIJA

Kolobarjenje z aktivnimi snovmi z različnim načinom delovanja je nujno, za uspešno preprečevanje nastanka odpornosti. Ko uporabljamo kombinirane fungicide z več aktivnimi snovmi, se izogibamo zaporednemu tretiranju z aktivnimi snovmi, ki imajo sorodno delovanje.

MODEL št.1: GUBLER-THOMASOV MODEL

Opozorilo: Pred uporabo modela, ki še ni bil validiran, ali predhodno preizkušen v poljskih preizkusih na specifični lokaciji, je potrebno opraviti testiranje v eni, ali dveh rastnih sezonah pod lokalnimi pogoji. Tako zagotovimo delovanje modela na željeni lokaciji.

Lokacija senzorjev: v coni grozdja, v listni steni

Vhodne spremenljivke:

  • Okoljske: Urna povprečna temperatura, maksimalna dnevna temperatura, urna omočenost lista (samo pri modelu za askospore)
  • Računske: Dnevna povprečna temperatura, dnevno število ur, ko je temperatura med 21 in 29,5°C, količina časa, ko je temperatura nad 35°C

Opis modela:

Model loči dva stadija glive na podlagi biologije patogena, fazo askospor (spolna faza – primarna okužba) ter konidijsko fazo (nespolna faza – sekundarne okužbe med rastno sezono).

Faza askospor (spolna faza – primarna okužba):

Za določitev nevarnosti okužbe z askosporami, model računa povprečno dnevno temperaturo ter meri trajanje omočenosti lista v urah. Model deluje na osnovi modificirane Millsove tabele za jablanov škrlup (Venturia inaequalis) s predvidevanjem okužbe na osnovi 2/3 vsote ur omočenosti lista (drugi stolpec, tabela 1):

Tabela 1: Modificirana Millsova tabela: Število ur omočenosti lista, potrebno za okužbo z askosporami.

Konidijska faza (nespolna faza – sekundarne okužbe):

  1. Start konidijske faze je sprožen zgodaj v rastni sezoni s tremi zaporednimi dnevi s 6 zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5°C. Za vsakega od teh treh dni model pripiše 20 točk k indeksu nevarnosti pojava okužbe.
  2. Indeks konidijske okužbe se poviša za 20 točk vsak naslednji dan, z vsaj šestimi zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5°C.
  3. Če je v dnevu manj kot šest ur s temperaturo med 21 in 29,5°C, se od indeksa odšteje 10 točk. To se zgodi, če temperatura pade pod 21, ali naraste prek 29,5°C za več kot 45 minut. Za to količino se smatra, da prekine akumulacijo temperaturnih vsot.
  4. Če je temperatura enaka, ali višja od 35°C vsaj 15 minut, se od indeksa odvzame 10 točk.
  5. Če je na isti dan vsaj šest ur s temperaturo 21 do 29,5°C in temperatura za vsaj 15 minut doseže, ali preseže 35°C, model k dnevu doda 20 točk, a odšteje 10 točk zaradi visoke temperature. Se pravi za tak dan model doda 10 točk.
  6. Če je indeks ob koncu dneva po odštevanju točk negativen, se ga resetira na 0. Če je indeks ob koncu dneva po prištevanju točk večji od 100, se ga resetira na 100.
  7. Na katerikoli dan se indeks ne sme zmanjšati za več kot 10 točk in narasti za več kot 20 točk.

Mejne vrednosti za ukrepanje – indeks tveganja:

Glede na model, do okužbe z askosporami pride, ko so izpolnjeni pogoji iz modificirane Millsove tabele. Na primer: Pri povprečni dnevni temperaturi 12,8°C, mora biti list omočen 16 ur, da pride do močne okužbe. Pri 18,3°C je poreben čas omočenosti lista 12 ur.

Za konidijske okužbe čas tretiranj s fungicidi temelji na temperaturi, vrsti fungicida in intervala med škropljenji. Indeks nižji od 30 nam omogoča intervale škropljenj podaljšati na najdaljše priporočene na etiketi. Indeks med 40 in 50 priporoča srednje dolge intervale, indeks med 60 in 100 nam pove, da je pritisk bolezni visok, zato naj bodo razmaki med škropljenji skrajšani na minimum po etiketi. Po tretiranju se indeks resetira na 0.

Tabela 2: Indeks pritiska bolezni in potrebni presledki pri škropljenju s fungicidi.

1 – Bacillus subtilis (Serenade ASO)

2 – SAR = Systemic acquired resistance (sistemsko pridobljena odpornost – PREVIEN BIO, DINAMICO MICRO)

3 – DMI = Demethylation inhibitors – IBE sistemiki, kot so tebukonazol – BALTAZAR, FALCON, FOLICUR, LUNA EXPERIENCE, MYSTIC 250 EC NATIVO 75 WG, ORIUS 25 EW, STAR TEBUKONAZOL, TEBUSHA 25% EW, tetrakonazol – DOMARK 100 EC, TALENDO EXTRA, penkonazol – TOPAS 100 EC, TOPAZE, difekonazol – DYNALI, SCORE 250 EC; miklobutanil – MISHA 20 EW, POSTALON 90 SC, SYSTHANE 20 EW

4 – trifloksistrobin – NATIVO 75 WG, krezoksim-metil – COLLIS, piraklostrobin – CABRIO TOP, boskalid – CANTUS, COLLIS

Več o registriranih fitofarmacevtskih sredstvih.

Validacija modela

Validacija modela je bila opravljena od leta 1995 dalje v različnih vinorodnih deželah Kalifornije. V letu 1997 ‘California PestCast’ sponzorira validacijske projekte na trtah za pridelavo namiznega grozdja in grozdja za vino ter pridelavo rozin. Model je bil validiran tudi v New Yorku, Washingtonu in Oregonu, v Nemčiji, Avstriji in Avstraliji.

Implementacija modela

Ta model uporablja Univerza v Kaliforniji, fitopatolog Doug Gubler, pridelovalci, svetovalci kmetijskih zadrug in licencirani svetovalci v vinorodnih deželah Kalifornije.

MODEL št.2

Lokacija senzorjev: lokalne vremenske postaje

Vhodni podatki: okoljski – izmerjene in napovedane najvišje in najnižje dnevne temperature, padavine nad 2 mm.

Opis modela:

Razvit za grozdje za vino in pridelavo rozin. Temelji na predpostavkah, da je glavni razlog za ponavljanje aplikacij žvepla v vinogradih, izpiranje le tega z dežjem ter rast vinske trte. Dnevni indeks oidija (DIO) je izračunan iz dnevnih minimalnih in maksimalnih temperatur (glej tabelo 3). Dnevni DIO se seštevajo, tako dobimo indeks oidija (IO). DIO se prične akumulirati dvanajst dni po fenofazi prvega razvitega lista, oziroma, ko mladike dosežejo 15 cm dolžine (kar se zgodi prej). Akumulacija se nato nadaljuje dokler jagode ne vsebujejo 12 do 15 % sladkorja:

Tabela 3: DIO (dnevni indeks oidija) na podlagi različnih dnevnih maksimalnih in minimalnih temperatur.

*…pri zelo visokih dnevnih temperaturah je odmerke žvepla potrebno zmanjšati, da se izognemo ožigom listja. Če je mogoče, z žveplenimi pripravki tretiramo zvečer, ko temperature padejo pod 32°C, da omogočimo počasno oksidacijo tekom noči in se s tem izognemo listnim ožigom, ki nastanejo pri višjih dnevnih temperaturah.

Tabela 4: Primeri izračuna IO:

Vsako naslednje škropljenje z žveplenimi pripravki opravimo, ko IO doseže, ali preseže vrednost 1 od zadnjega tretiranja.  Ko količina padavin preseže 2,5 mm moramo ponoviti škropljenje v vinogradih.

ZAKLJUČEK

Obravnavani modeli lahko izdatno vplivajo na zmanjšanje porabe fitofarmacevtskih sredstev ter s tem zmanjšajo stroške za zaščito ter zmanjšajo obremenitev okolja. Ker je relief v Slovenskih vinorodnih deželah zelo raznolik, je pred uporabo takih modelov obvezno potrebno preveriti njihovo učinkovitost na določeni lokaciji. Če tega ne naredimo, tvegamo popolno izgubo pridelka. Oba modela iz današnjega članka sta prosto dostopna na svetovnem spletu, obstajajo pa še številni novejši, prilagojeni na drugačne okoljske razmere. Slednji so plačljivi, nekateri so že bili preizkušeni na slovenskih kmetijskih zavodih.

Za več informacij ter nakup sredstev za zaščito pokličite Enomarket d.o.o., Kojsko.

VIRI

Po zelo toplem začetku pomladi smo v drugi polovici aprila dobili pozebo, o kateri bomo kmalu bolj obširno pisali tudi na naši strani. Prehladno spomladansko vreme se nadaljuje še v začetku meseca maja. Po obilnih padavinah ob koncu meseca aprila so bili izpolnjeni pogoji za okužbo s peronosporo vinske trte (Plasmopara viticola). Takrat smo opravili prva škropljenja vinogradov.

V prvi dekadi meseca maja imamo nestabilno vreme s pogostimi plohami in občasnimi prehodi hladnih front, ki prinesejo nevihte z obilnimi nalivi. Ti lahko izperejo škropilno oblogo z rastlin, kar zahteva ponovitev škropljenj. Če uporabljamo kontaktne fungicide, se škropilna obloga izpere že pri 20 mm padavin. Nevarnost okužb s peronosporo je visoka, zato je pomembno, da so trte dobro poškropljene. Glede na napovedi se bo nestabilno vreme nadaljevalo, zato se priporoča uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki se slabo izpirajo. Proti peronospori lahko uporabimo MILDICUT v odmerku 2 L/ha, proti oidiju vinske trte pa pripravek VIVANDO v odmerku 160 ml/ha v kombinaciji z močljivim žveplom. Priporoča se dodatek močila. Taka kombinacija nam zagotavlja zaščito tudi ob obilnejših padavinah (nad 50 mm). V tem času pričnemo uporabljati fosfite, ki povečajo odpornost vinske trte na peronosporo. Uporabimo FITOFOL PK v odmerku 2 kg/ha.

V ekološki pridelavi moramo po obilnejših padavinah škropljenja redno ponavljati. Uporabimo kombinacijo FERTIRAME FLOW 26 % v odmerku 2 kg/ha, DINAMICO MICRO v odmerku 2,5 L/ha ter močljivo žveplo v odmerku 4 kg/ha.

V teh dneh je ob jasnih jutrih pogost pojav inverzije in megle po nižinah in dolinah. 8. maja zjutraj smo imeli izrazito meglo po nižinah severne Primorske. Na fotografijah je videti tudi v meglice odete doline med griči Goriških brd. V teh dolinah je bila zjutraj obilna rosa in s tem ugodni pogoji za razvoj peronospore vinske trte:

 

 

Popoldne istega dne nas je s severa dosegla oslabljena vremenska motnja, ki je prinesla nevihte in obilne padavine. Imeli smo solidne pogoje za nevihte, okoli 700 J/kg CAPE-a, rosišča pri tleh okoli 15°C. Vetrovi v nižjih plasteh so bili šibki, spodaj je pihal jugovzhodnik, ki je višje povijal v zahodnik. Zaradi šibkega vetrovnega striženja je bila organiziranost neviht slabša. Nastal je MCS z nekaj nevihtami v liniji. Ena teh je dosegla tudi Goriška brda. Ponekod je ob obilnih nalivih padala sodra. V Kojskem smo zabeležili 30 mm padavin, na Koradi 39,6 mm, druge postaje po Brdih so zabeležile manj padavin, med 10 in 20 mm. V Kojskem je bila makismalna zabeležena jakost padavin 209 mm/h, sunek vetra ob prehodu nevihte 25 km/h.

Vertikalna sondaža iz Vidma od 14 uri po lokalnem času:

Fotografija nevihte nad Goriškimi brdi. Pred nevihto je videti slabše organiziran ‘shelf cloud’:

Radarska slika padavin v času nevihte nad Goriškimi brdi:

Nekaj grafov iz vremenske postaje Enomarket Kojsko, ki lepo opišejo prehod fronte. Vidimo izrazit padec temperature, nenadno povečanje hitrosti vetra ob prehodu nevihte ter visoko jakost padavin:

 

 

Za dodatne informacije glede škropljenj in za nakup fitofarmacevtskih sredstev za konvencionalno, integrirano in ekološko varstvo vinske trte, smo vam na voljo v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Poskus je opravljal g. Ivan Žežlina iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica v letu 2014 v vinogradu biotehniške šole Nova Gorica v Marku pri Šempetru pri Gorici. V vinogradu sta rastli sorti Chardonnay in Beli pinot, gojitvena oblika je bila enojni Guyot, tla zatravljena, sadilne razdalje 1,1m×2,5m, višina trsov deblo 0,7m, trsov 2m. Starost vinograda je bila 16 let, tip tal MGI (meljasto glinasta ilovica). Velikost vinograda je 1,73 ha, poskus je bil opravljen na 1900 m2 vinograda, obrnjenega proti zahodu. Zasnova poskusa je bila bločna, ponovitve so bile 4, v ponovitvi je bilo 10 trsov. Razporeditev obravnavanj je bila naključna.

KATALOG PROIZVODOV FERTENIA

Sredstva so naprodaj v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

PROGRAMI ŠKROPLJENJ

Klasični:

  • Thiovit Jet 3 kg/ha;
  • Topas 100 EC 3× 250 ml/ha + Thiovit Jet 3 kg/ha – 3 škropljenja;
  • Dynali 650 ml/ha – 2 škropljenji
  • Talendo – 250 ml/ha – 2 škropljenji
  • Thiovit Jet – 4 kg/ha – 2 škropljenji

Proti peronospori so bili uporabljeni klasični kontaktni, polsistemični in sistemični pripravki.

Datumi škropljenja: 15.04., 25.04., 06.05., 20.05., 29.05., 11.06., 20.06., 04.07., 11.07., 23.07.;

Program Močljivo žveplo

  • Thiovit Jet 3 kg/ha – 6 škropljenj
  • Thiovit Jet 4 kg/ha – 5 škropljenj

Proti peronospori so bili uporabljeni klasični kontaktni, polsistemični in sistemični pripravki.

Datumi škropljenja: 15.04., 25.04., 06.05., 20.05., 29.05., 11.06., 20.06., 04.07., 11.07., 23.07.;

Program Previen BIO:

  • Previen BIO 3 l/ha – 2 škropljenji
  • Previen BIO 3 l/ha + Fertizolfo BIO 4 kg/ha – 10 škropljenj
  • Dinamico Micro 3,5 l/ha + Fertizolfo BIO 6 kg/ha – 2 škropljenji

Proti peronospori je bil škropilni brozgi dodan Fertirame Flow 10% v odmerku 3,5 kg/ha, le pri zadnjih dveh škropljenjih v odmerku 1 kg/ha. 20. junija je bila dodana še Actara 25 WG za varstvo pred ameriškim škržatkom.

Datumi škropljenj: 15.04., 25.04., 06.05., 20.05., 29.05., 06.06., 11.06., 17.06., 20.06., 26.06., 04.07., 11.07., 16.07., 23.07.;

VREMENSKI PODATKI

Količina padavin je bila v aprilu 2014 podpovprečna, maju povprečna, juniju in juliju pa nadpovprečna, v slednjem več kot dvakrat večja od povprečja. Na agrometeorološki postaji v Biljah so bile izmerjene količine padavin (v oklepaju so dodana mesečna povprečja v obdobju 1971 – 2000 na klimatološki postaji v Biljah) v aprilu 71,8 mm (114 mm), v maju 121 mm (122 mm), juniju 154,4 mm (145 mm) in juliju 208 mm (101 mm).

NAČIN NANAŠANJA PRIPRAVKOV IN OCENJEVANJE OKUŽBE

Aplikacija je bila izvedena po načelu dobre kmetijske prakse in EPPO standardov, ročno z motornim nahrbtnim pršilnikom model STIHL SR 420. Poraba vode je bila 500 l/ha. Ocene poskusa so bile opravljene 9. julija 2014 in 8. avgusta 2014. V vsakem bloku je bila ocenjena okužba z oidijem vinske trte na približno 100 grozdih na srednjih trsih v obravnavanju. Okužba je bila ocenjena po Unterstenhöfferjevi lestvici od 0 do 5. Stopnja okužbe pa je bila izračunana po Towsend-Heubergerjevi formuli (1943), učinkovitost pripravkov pa po Abbotu (1925).

Za statistično obdelavo podatkov je bil uproabljen program Statgraphics Centurion XVI, analizo ANOVA in Student Newman-Keuls test (P>0,05). Učinkovitost je bila izračunana po Abbotovi formuli, rezultati izraženi v odstotkih.

REZULTATI

Ocena okužbe 09.07.2014:

V programu standard je povprečna okužba znašala 2,5 %, učinkovitost je bila 96,2 %, v programu Previen BIO je bila okužba 16,4 %, učinkovitost 75 %, v programu Močljivo žveplo je bila okužba 20,2 %, učinkovitost 69,3 %. Povprečna okužba v kontroli je znašala 65,6 %.

Zdravstveno stanje grozdov v programu Previen BIO dne 21.07.2014:

Ocena okužbe 08.08.2014:

V programu standard je povprečna okužba znašala 4,0 %, učinkovitost je bila 95,1 %, v programu Previen BIO je bila okužba 21,7 %, učinkovitost 73,6 %, v programu Močljivo žveplo je bila okužba 26,8 %, učinkovitost 67,4 %. Povprečna okužba v kontroli je znašala 82,2 %.

KOMENTAR

Pritisk glivičnih bolezni je bil v letu 2014 zelo močan. Na poskusni parceli so bile prve okužbe z oidijem opažene 12.06.2014. Okužba v kontroli se je tekom poskusa stopnjevala in jo lahko ocenimo kot močno, saj je v prvi oceni znašala 65 %, v drugi v začetku avgusta pa kar 82 %. To daje obravnavanim rezultatom še dodatno kredibilnost. Pri vseh škropilnih programih je učinkovitost med prvim in drugim ocenjevanjem malenkostno padla. Kontrola je bila v juliju in avgustu statistično značilno slabša od vseh programov škropljenja.

Standardni škropilni program se je v obeh ocenjevanjih zelo dobro izkazal in statistično značilno odstopal od programa Previen BIO in programa Močljivo žveplo.

Program Močljivo žveplo (Thiovit Jet) je pri obeh ocenjevanjih presegel 67 % učinkovitost in je glede na močan pritisk bolezni pokazal dovolj dobro delovanje na oidij vinske trte. Učinkovitost je bila statistično značilno slabša od standardnega škropilnega programa.

Zelo dobro delovanje proti oidiju vinske trte je pokazal škropilni program Previen, pri katerem je bilo opravljenih 14 tretiranj, 12 s sredstvom Previen BIO, dve pa s sredstvom Dinamico Micro, po navodilih naročnika. Pri obeh ocenjevanjih je škropilni program presegel 73 % učinkovitost, med programom Previen BIO in programom Močljivo žveplo pa ni bilo statistično značilnih razlik. Prednost škropilnega programa Previen BIO je v dobrem delovanju na oidij vinske trte in njegovi uporabnosti v ekološki pridelavi.

FOTOGRAFIJE

Zdravstveno stanje trt, škropljenih po škropilnem programu ‘Previen BIO’ dne 21.07.2014:

Zdravstveno stanje kontrole v poskusu dne 21.07.2014:

Madeži peronospore vinske trte na kontroli poskusa:

V letu 2014 je bil pritisk peronospore visok. Na jagodah se je tudi v škropilnem programu ‘Previen BIO’ pojavila pozna peronospora:

Na grozdih, ki jih škropivo ni doseglo, so bila opazna bolezenska znamenja oidija vinske trte. Dobro opravljena zelena dela so ključna za doseganje dobrega zdravstvenega stanja v programih ekološke zaščite vinske trte:

VIRI

Poročilo o poskusu povzeto po:

ŽEŽLINA Ivan. 2014. Poročilo o preizkušanju učinkovitosti različnih škropilnih programov (program standard, program močljivo žveplo in program Previen) na oidij vinske trte (Erysiphe necator Schwein). KGZ Nova Gorica, 6 str. – interno gradivo, izvirnik se hrani na sedežu podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko 36A, 5211 Kojsko.

Fotografije:

KONJEDIC Danijel, Univ.dipl.ing.agronomije (ENOMARKET d.o.o., Kojsko 36A, 5211 Kojsko)

DRUGI ČLANKI NA TEMO EKOLOŠKEGA VINOGRADNIŠTVA IN VARSTVA RASTLIN:

Nova sredstva za varstvo vinske trte v ekološki pridelavi in sprožena sistemska odpornost rastlin

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin