Tag: bilje

Globok prodor hladnega polarnega zraka 14. marca 2013 nad na┼íe kraje je na Primorskem doslej ostal skoraj neopa┼żen. Razen nekaj malega burje, ki je pihala predvsem na Vipavskem v jutranjih urah tega dne, smo zaznali ┼íe nekaj stopinjsko ohladitev. Drugih intenzivnej┼íih vremenskih pojavov sploh ni bilo, ─Źeprav so napovedi sprva kazale mo─Źno burjo in bolj izrazito ohladitev. Toda, nad nami se bo v naslednjih dneh zadr┼żeval zelo hladen zrak. Temperature na vi┼íini 850 hPa (cca. 1500 m) se bodo gibale med -8 in -12┬░C, kar bo v primeru jasne no─Źi iz petka (15.3.) na soboto (16.3.) predstavljalo veliko nevarnost pozebe. V zati┼ínih legah bi se temperature lahko spustile pod kriti─Źne vrednosti za pozebo sadnega drevja tudi v zgodnej┼íih razvojnih fazah.

Najve─Źjo nevarnost za pozebo predstavljajo temperature pod -2┬░C. Temperature med -2 in -3┬░C povzro─Źijo zmerne pozebe, ki uni─Źijo 10 ÔÇô 50 % rodnih brstov v razvojni fazi za─Źetka cvetenja. Mo─Źne pozebe imamo pri temperaturah med -3 in -4┬░C. Te po┼íkodujejo 50 ÔÇô 90 % rodnih brstov v razvojni fazi za─Źetka cvetenja, ter 10 ÔÇô 50 % rodnih brstov, ki so v razvojni fazi balona. Najhuj┼íe so pozebe, pri katerih se temperature spustijo pod -4┬░C. V teh primerih pozebe 90 % rodnih brstov v razvojni fazi balona ter 50 % rodnih brstov v zgodnej┼íih razvojnih fazah mi┼íjega u┼íesca. Kriti─Źne temperature za pozebo v razvojni fazi nabrekanja brstov so ┼íe nekoliko ni┼żje in odvisne od sadne vrste. Pri breskvah in marelicah zna┼íajo -4┬░C, pri slivah in ─Źe┼ínjah -5┬░C ter pri jablanah in hru┼íkah -7┬░C. Najbolj je na pozebo ob─Źutljiva aktinidija, ki v razvojni fazi nabrekanja brstov lahko pozebe ┼że pri temperaturi -2┬░C.

Obseg ┼íkode je odvisen od sadne vrste. Pri debeloplodnem sadju je dovolj, ─Źe se v plodove razvije 5 % cvetov, pri ─Źe┼ínji pa se mora v plodove razviti 20 % cvetov. To pomeni, da 90 % ┼íkoda na breskvah ne naredi pomembne ┼íkode, medtem ko je na ─Źe┼ínji ┼íkoda ┼że zelo velika.

Princip no─Źnega ohlajanja temelji na izgubah toplote v ozra─Źje s sevanjem. Podnevi tla prejmejo toploto od sonca v obliki kratkovalovnega sevanja. Del le tega se vpije v tla in jih segreje, del pa se odbije v obliki dolgovalovnega sevanja, katero v ozra─Źju zadene v molekule vodne pare ter CO2 in se odbije nazaj na Zemljo. Zato v obla─Źnih no─Źeh nevarnosti pozebe ni, saj toplota ne more ‘zbe┼żati’ iz Zemljine atmosfere. Povsem druga─Źe je ob jasnih no─Źeh, ko so izgube toplote velike, od -5, pa celo do -10┬░C. ─îe je zrak suh, je pove─Źana evapotranspiracija, ki povzro─Źi ┼íe dodatno ohlajanje. Nevarnost pozebe je odvisna tudi od lege nasada. No─Źne temperature so ni┼żje v nasadih zasajenih v kotlinah, ali na ravninah, saj se te┼żek hladen zrak pono─Źi seseda na dno takih lokacij. Nastanejo nekaj metrov debele plasti hladnega zraka. Pojav imenujemo inverzija.

Lo─Źimo tri vrste pozeb. Radiacijske pozebe nastanejo zaradi izgub toplote v obliki dolgovalovnega sevanja v jasnih no─Źeh. Zrak se ohlaja in steka v ni┼żje lege. Prihaja do nastanka inverzije. Plast hladnega zraka je razmeroma tanka. Z vi┼íino se temperatura zraka dviguje in se spet spu┼í─Źa ┼íele na vi┼íjih nadmorskih vi┼íinah. Do tega tipa pozebe pride zaradi dotoka hladnega polarnega zraka iz severa Evrope. Konvekcijske pozebe nastanejo ob globokih prodorih polarnega zraka, ki se hitro gibljejo proti jugu. Vreme je podnevi hladno, obla─Źno, s severovzhodnimi vetrovi, kateri pono─Źi ponehajo, temperatura pa se spusti pod 0┬░C. Plast hladnega zraka je debela, zato je za┼í─Źita pred tako pozebo zelo te┼żka. Do kombiniranih pozeb pride po prehodih hladnih front, ki prinesejo nizke temperature okoli 0┬░C. Zve─Źer se severovzhodni veter umiri, nebo se zjasni. Pride do radiacijske pozebe s temperaturami tudi do -10┬░C.

Lo─Źimo dve vrsti za┼í─Źite pred pozebo, pasivno in aktivno. Pasivno sestavljajo tehnolo┼íki ukrepi, kateri se izvajajo pred aktivno za┼í─Źito, ali pa tudi ne, saj lahko poslab┼íajo rezultate aktivne za┼í─Źite. Pri zasnovi novega nasada moramo upo┼ítevati najni┼żje temperature na dolo─Źeni lokaciji. Za posamezne lokacije izberemo primerne sadne vrste. Bolj ob─Źutljive sadne vrste ne sadimo na lokacije, kjer je nevarnost pozeb velika. Sadne vrste, ki bolj zgodaj odganjajo, so bolj ob─Źutljive na pozebo. Odganjanje je zgodnej┼íe na son─Źnih legah, prav tako imajo na odganjanje vpliv nekatere podlage. Ob pojavu radiacijskih pozeb je pomembna tudi gojitvena oblika. ┼ákoda je najve─Źja bli┼żje tlom, zato so vi┼íje gojitvene oblike manj ob─Źutljive na pozebo, a je oskrba takih nasadov dra┼żja.

Hladen zrak se pono─Źi v obliki jezer nabira v kotlinah in ob ovirah na tleh. ─îe je v spodnjem delu nasada naravna ali umetna ovira, jo sku┼íamo odstraniti, da omogo─Źimo odtekanje hladnega zraka. ─îe je nasad na nagnjenem terenu, lahko postavimo ovire v njegovem zgornjem delu in tako preusmerimo hladen zrak mimo nasada.

Ugoden vpliv proti pozebi imajo gola, vla┼żna in zbita tla, ki imajo najve─Źjo zmo┼żnost zadr┼żevanja toplote. Pri sve┼że obdelanih tleh so izgube ve─Źje, prav tako pri zatravljenih tleh, kjer se toplota izgublja z evapotranspiracijo. Zni┼żanje temperature povzro─Źi tudi zastiranje. ─îe so tla suha, jih pred nevarnostjo pozebe namo─Źimo, zeleno podrast pomul─Źimo, da zmanj┼íamo ohlajanje zaradi izhlapevanja.

Gnojenje z du┼íikom pove─Źa ob─Źutljivost na pozebo, gnojenje s fosforjem in kalijem pa ji zmanj┼ía. Ob nevarnosti pozebe ne gnojimo z du┼íikom. Razvoj dreves lahko zakasnimo z raznimi ukrepi. Pri marelicah barvamo debla z apnenim bele┼żem. Lahko se uporabi tudi razli─Źne hormoske pripravke. Na te na─Źine zakasnimo razvoj za najve─Ź 7 dni.

Razprostrte mre┼że proti to─Źi lahko odbijejo del dolgovalovnega sevanja in s tem pomagajo zadr┼żevati toploto. ─îe se na mre┼żah pojavi slana, lahko pride do kontra u─Źinka in je ┼íkoda ve─Źja. Pri uporabi te metode moramo spremljati predvsem vla┼żnost zraka in nevarnost pojava slane.

Aktivna za┼í─Źita temelji na oro┼íevanju dreves. Nasad se pokrije z umetnim de┼żjem. Za┼í─Źita temelji na izkori┼í─Źanju fizikalnega dejstva, da se pri zmrzovanju vode spro┼í─Źa energija v obliki toplote. Na vsak kilogram vode se sprosti 335 kJ energije. S stalnim dovajanjem vode, ki zmrzuje, se sprosti dovolj toplote, da temperatura ne pade pod 0, oziroma pod -0,5┬░C. Tako ostanejo rodni brsti, ki so pokriti z ledom, nepo┼íkodovani. Koli─Źina potrebne vode je odvisna od vremenskih razmer, temperature zraka, vetra. Bolj neugodne razmere zahtevajo ve─Źjo porabo vode. S pr┼íenjem moramo za─Źeti dovolj zgodaj in kon─Źati dovolj pozno, da ne pride do podhladitve ledu in s tem po┼íkodb dreves. Negativne lastnosti takega na─Źina za┼í─Źite so velika poraba vode, lahko pride tudi do zadu┼íitve korenin dreves, zaradi velikih koli─Źin vode, ki zastaja v nasadu. Voda izpira hranila v podtalje, lahko pride do poslab┼íanja strukture tal. Velika koli─Źina ledu na drevesih lahko povzro─Źi lomljenje vejic ter mandanje poganjkov.

Izvedb aktivne za┼í─Źite z oro┼íevanjem je ve─Ź. Poleg oro┼íevanja obstajajo ┼íe drugi na─Źini za┼í─Źite, recimo segrevanje nasadov z uporabo pe─Źi na razli─Źna kuriva. Ta na─Źin za┼í─Źite je zelo drag. Obstajajo ┼íe sistemi razbijanja inverzije z ventilatorji, ali helikopterji ter za┼í─Źita z ustvarjanjem umetne megle v nasadu.

Najhuj┼íe pozebe v Sloveniji in na Primorskem smo imeli v letih 1997 in 2003. Leta 1997 je bila zelo mrzla celotna druga polovica marca in cel april. V spodnji Vipavski dolini se je v ─Źasu od polnega cvetenja naprej oro┼íevalo kar 17-krat. Najve─Ź ┼íkode je povzro─Źil mraz 17. aprila, ko se je jutranja temperatura spustila na -7,8┬░C. 8. aprila 2003 so temperature na Gori┼íkem padle pod -5┬░C, v Vipavski dolini celo pod -6┬░C. Ohladitev je pri┼íla v ob─Źutljivi razvojni fazi odpiranja brstov. Po┼íkodovane so bile breskve, marelice, aktinidija, orehi, pa tudi rodni brsti ─Źe┼íenj in poganjki vinske trte.

Na Primorskem so spomladanske ohladitve najbolj nevarne v prvi dekadi aprila, saj sovpadejo z ob─Źutljivimi razvojnimi fazami sadnega drevja in vinske trte. Ve─Źja verjetnost pozebe je v letih, ko je razvoj rastlin zgodnej┼íi. V Biljah so v obdobju 1963 ÔÇô 2000 ob prezgodnjem cvetenju zabele┼żili 7 pozeb. Ob kasnej┼íem cvetenju sta bili zabele┼żeni 2 pozebi.

Najni┼żje zabele┼żene temperature 9. aprila 2003 so se mo─Źno razlikovale od lokacije do lokacije. Na ravninskih in kotlinskih legah so se temperature spustile od -5 do -6,5┬░C, na vi┼íjih legah na hribu (Vedrijan v Gori┼íkih Brdih) pa le do -1,2┬░C. Na nizke temperature je vplivalo obse┼żno vi┼íinsko jedro hladnega zraka nad srednjo Evropo ter Balkanom. Temperature nad Slovenijo na vi┼íini 850 hPa (cca. 1500 m) so zna┼íale med -8 in -10┬░C. Dotok hladnega zraka se je pri─Źel 6. aprila. 8. aprila se je ozra─Źje umirilo, ob jasni no─Źi so se temperature spustile globoko pod ni─Źlo. Hladno vreme se je nadaljevalo do 9. aprila. Po ocenah KGZ Nova Gorica je bilo po┼íkodovanih 95 ÔÇô 100 % cvetnih brstov breskev, 30 ÔÇô 80 % hru┼ík, ─Źe┼íenj in sliv ter 25 ÔÇô 90 % jablan. Marelice, orehi in aktinidije so pozebli v celoti, ┼íkoda na vinski trti se je pojavila na zgodnjih sortah. Po┼íkodovanost je bila mo─Źno odvisna od lege.

Sinopti─Źna situacija nad Evropo dne 8. aprila ter temperature na vi┼íini 850 hPa:

Situacija 8. aprila 2003 je na las podobna trenutnemu stanju v ozra─Źju, oziroma vremenskim razmeram, ki so napovedane za no─Ź iz 15. na 16. marec 2013. 14. marca je pri┼ílo v vi┼íinah do globokega prodora polarnega zraka nad na┼íe kraje. Temperature nad Slovenijo na vi┼íini 850 hPa v no─Źi na soboto, 16.3. naj bi zna┼íale -8 do -12┬░C. Na Primorskem se pri─Źakuje jasna no─Ź, brez omembe vrednega vetra, kar bi lahko vodilo v nastanek inverzije in s tem nizkih temperatur v zati┼ínih legah, oziroma v kotlinah in dolinah. Pri tem je pomembno poudariti, da so no─Źi sredi marca pribli┼żno uro dalj┼íe kot ob koncu prve dekade aprila, kar lahko vodi v ┼íe ni┼żje temperature kot smo jih imeli aprila 2003.

Sinopti─Źna situacija nad Evropo dne 16. marca ter temperatura na vi┼íini 850 hPa:

Ra─Źunska napoved modela Aladin za sobotno jutro 16. marca. Pri─Źakujemo jasno no─Ź, brez mo─Źnej┼íega vetra. Model predvideva za severno Primorsko jutranje temperature od -2 do -6┬░C, a bodo dejanske temperature seveda odvisne od reliefnih zna─Źilnosti posamezne mikrolokacije.

Obla─Źnost in padavine:

Veter na 10m:

Napoved temperatur za sobotno jutro:

Opozorilo pred zelo nizkimi temperaturami je objavljeno tudi na Meteoalarmu:

Sadno drevje je v tem ─Źasu v razli─Źnih razvojnih fazah, kar je posledica neenakomernega razvoja zaradi spremenljivega vremena z veliko padavinami. Marelice na toplej┼íih legah ┼że cvetijo, medtem ko so v ni┼żinskih nasadih brsti mo─Źno napeti. Breskve na vi┼íjih legah imajo brste tudi ┼że mo─Źno napete, medtem ko v ni┼żinah zaostajajo v razvoju. V fazi napenjanja brstov so tudi ─Źe┼ínje in vi┼ínje ter slive. Slednje na toplej┼íih legah ┼że razpirajo brste.

Glede na trenutne razvojne faze dreves katastrofalne ┼íkode na sadnem drevju sicer ne gre pri─Źakovati, so pa v nevarnosti marelice, ki ┼że cvetijo. Kriti─Źna temperatura v tej razvojni fazi zna┼ía -3┬░C, v fazi nabrekanja brstov pa -4┬░C. Tu bi ob zelo nizkih no─Źnih temperaturah lahko nastala ┼íkoda. Ostale sadne vrste imajo kriti─Źne temperature v ─Źasu nabrekanja brstov med -5 in -4┬░C. ─îe se bodo no─Źne temperature na ni┼żinskih legah spustile pod -5┬░C, so tudi tam nasadi v nevarnosti. Zaradi velike aktivnosti polarnega vrtinca v zadnjem ─Źasu, gre v prihodnjih tednih pri─Źakovati nove prodore polarnega zraka v osrednjo Evropo in Sredozemlje, zato bo nevarnost pozeb visoka ┼íe v prihodnjih tednih, ko bodo rastline v ob─Źutljivih razvojnih fazah.

Son─Źna petek in sobota bosta sicer ponudila prilo┼żnost za ┼íkropljenje ko┼í─Źi─Źarjev proti boleznim, kot so listna luknji─Źavost ko┼í─Źi─Źarjev ter breskova kodravost. S ─Źim ┼íkropiti, si lahko preberete v kmetijskih nasvetih KGZ Nova Gorica: KMETIJSKI NASVETI. Za nakup fitofarmacevtskih sredstev in nadaljnje nasvete obi┼í─Źite podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko v Gori┼íkih Brdih.

Viri:

Po su┼ínem marcu se je vreme v aprilu korenito obrnilo. Aktivirala se je polarna fronta in ob prehodih hladnih front je pogosto de┼żevalo, pojavljale so se tudi nevihte, nekatere celo s to─Źo. Marsikje v zahodni Sloveniji je v celem mesecu padlo preko 200 mm de┼żja.

┼Że za 1. april nas je pono─Źi pre┼íla hladna fronta. Po notranjosti Slovenije in na jugovzhodu je sne┼żilo do ni┼żin. Na Primorskem padavin ni bilo, zapihala je burja, temperature so se krepko zni┼żale. V Vipavski dolini so izmerili sunke burje do 135 km/h. Popoldne je burja ponehala, v vi┼íinah je zapihal severozahodnik, na zavetrni strani Alp je nastala obla─Źnost, ki je prepre─Źila ohlajanje pono─Źi in s tem jutranjo slano. 3. aprila smo imeli obla─Źno vreme z ob─Źasnim pr┼íenjem, zve─Źer so se padavine okrepile. Pono─Źi in dopoldne 4. aprila je de┼żevalo, pojavljali so se tudi mo─Źnej┼íi nalivi z RR do 30 mm/h. Popoldne se je delno razjasnilo, nastajale so plohe. V okolici Osjeka na Hrva┼íkem je nastalo nekaj mo─Źnih neviht. 5. aprila dopodne so mo─Źnej┼íe nevihte nastale v Furlaniji. Ob 11:00 po lokalnem ─Źasu smo imeli mo┼żnost pri Krminu opazovati lep shelf cloud. Popoldne so nastajale plohe. V no─Źi na 6. april je ┼íe de┼żevalo, padlo je od 15 do 20 mm de┼żja. Zve─Źer je nastala mo─Źna nevihta v Furlaniji in potovala nad zahodno Slovenijo. Okoli 20:30 po lokalnem ─Źasu je dosegla Gori┼íka Brda in Korado, pojavljali so se mo─Źni nalivi ter sodra velikosti grahovega zrna, ki je povsem pobelila tla. Kasneje so se ┼íe pojavljali mo─Źni nalivi, skupno je na obmo─Źju Korade padlo preko 50 mm de┼żja. Tudi 7. april je bil vremensko pester. Ponovno so v Furlaniji nastajale mo─Źne nevihte. Zve─Źer nas je pre┼íla hladna fronta, v Gori┼íkih Brdih smo bele┼żili mo─Źne nalive z jakostjo vse tja do 130 mm/h. Padavine so ponehale pono─Źi, zjutraj je de┼żevalo le ┼íe v jugovzhodni Sloveniji, kjer se je med de┼żjem me┼íal tudi sneg. Jutranje temperature so bile zelo nizke, v Desklah (So┼íka dolina) smo namerili 1,0┬░C, na Ban┼íki planoti (Okroglo) pa -0,8┬░C. Pihala je burja. Dopoldne se je razjasnilo, popoldne so se pojavljale sne┼żne plohe. Preverili smo razmere na Nanosu, kjer se je sneg oprijel do 1000 m.n.v. Vrh Nanosa je bil v orografski obla─Źnosti, na drevesih je nastalo okoli 10 cm ivja. Temperatura na vrhu je bila -3┬░C. Pono─Źi se je ponovno hitro ohlajalo, jutro 9. aprila je bilo jasno, pihala je ┼íibka burja. V zati┼ínih legah, kjer burje ni bilo, je temperatura padla pod 0┬░C, nastala je slana in z njo spomladanska pozeba. Ogromno je bilo ┼íkode na sadnem drevju, ki je takrat ┼że cvetelo. V Neblem v Gori┼íkih Brdih smo zabele┼żili -2,4┬░C. Kmetje na tem obmo─Źju so bili ob pridelek breskev, prizadete so bile tudi mladike trt, ki so bolj zgodaj odgnale. O podobnem stanju so poro─Źali tudi iz drugih nizko le┼że─Źih delov Gori┼íkih Brd. V no─Źi na 10. april je nastalo v vi┼íinah nekaj koprenaste obla─Źnosti, ki je prepre─Źevala ohlajanje, zato je temperatura zjutraj malo kje padla pod 0┬░C. Slano so ponovno zabele┼żili le v najbolj izpostavljenih krajih. V ┼álovrencu je bilo -1,2┬░C, v Neblem -0,7┬░C in Vipol┼żah -0,5┬░C. Nova hladna fronta nas je dosegla 11. aprila. Pojavljali so se mo─Źni nalivi, na Primorskem je padlo med 19 in 41 mm de┼żja. 14. aprila je v Vipavski dolini pihala mo─Źna burja, ki je ovirala promet. Nekaj de┼żja smo zabele┼żili ┼íe 15. aprila, nato sta sledila dva dneva s kristalno ─Źistim ozra─Źjem in posameznimi plohami v Furlaniji. 19. aprila se je vreme ponovno poslab┼íalo. Iz Udin so popoldne poro─Źali o mo─Źni superceli─Źni nevihti. Padala naj bi kar 5 cm debela to─Źa. Tudi naslednji dan je bil obla─Źen s pogostimi plohami. Pogosto so se pojavljale plohe s sodro, ali to─Źo. V Ljubljani so imeli nevihto s to─Źo debeline 1 cm, ki je povsem pobelila tla. Zve─Źer je Gori┼íka Brda pre─Źkalo ┼íe nekaj neviht, ki so s seboj nosile mo─Źne nalive z jakostmi od 87 do 140 mm/h. 21. zjutraj je nastala v Furlaniji ploha, ki se se po─Źasi gibala proti Gori┼íkih Brdom. Na poti se je okrepila, pojavljale so se razelektritve z glasnim grmenjem, prav nad vasjo Kojsko se je razvil shelf cloud. Popoldne so padavine ponehle, razjasnilo se je. 22. aprila je pri─Źelo de┼żevati popoldne. V Furlaniji so nastajale mo─Źne superceli─Źne nevihte, ki so tudi nad zahodno Slovenijo prina┼íale mo─Źne nalive. Popoldne ob prehodu hladne fronte iz Italije nad Primorsko pride mo─Źna nevihta, ki je ostanek izjemne supercelice iz Furlanije. Ob njenem prehodu se je pojavljala to─Źa debeline 1 cm. Nastalo je nekaj ┼íkode na zgodnjih sortah ─Źe┼íenj. ┼áe dve hladni fronti sta nas pre┼íli 24. aprila, ko so se mo─Źne, tudi superceli─Źne nevihte pojavljale predvsem v Furlaniji. Do konca meseca nato nismo imeli ve─Ź padavin. Ozra─Źje je postajalo vsak dan toplej┼íe, vrhunec so temperature dosegle 28. aprila, ko so ponekod izmerili celo 32┬░C. Na amaterskih vremenskih postajah v Gori┼íkih Brdih preko 30┬░C ni ┼ílo povsod, 30,5┬░C so izmerili v Biljah pri Novi Gorici, na uradni klimatolo┼íki opazovalnici ARSO.

V Biljah so izmerili pribli┼żno 1┬░C toplej┼íi april od povpre─Źja. Bil je povpre─Źno oson─Źen, medtem ko je padlo kar 100 mm ve─Ź padavin, kot obi─Źajno.

Podatki (Bilje ÔÇô april 2012 / dolgoletno povpre─Źje 1971 ÔÇô 2000):

  • Povpre─Źna temperatura na 2m: 12,1┬░C / 11,0┬░C
  • Povpre─Źna maksimalna temp. na 2m: 17,0┬░C / 17,1┬░C
  • Absolutna maksimalna temperatura na 2m: 30,5┬░C / 27,5┬░C
  • Povpre─Źna minimalna temp. na 2m: 6,8┬░C / 5,6┬░C
  • Absolutna minimalna temp. na 2m: -1,2┬░C / -4,3┬░C
  • ┼átevilo toplih dni (Tmax >= 0┬░C): 3 / 0,4
  • ┼átevilo hladnih dni (Tmin<=0┬░C): 2 / 1,4
  • ┼átevilo vro─Źih dni (Tmax>30┬░C): 1 / 0
  • Padavine: 214,5 mm / 114 mm
  • ┼átevilo dni s padavinami vsaj 0,1 mm: 16 / 11,8
  • ┼átevilo dni z nevihto: 5 / 2,2
  • Trajanje son─Źnega obsevanja: 164,1 ur / 167 ur
  • ┼átevilo dni z meglo: 0 / 0,5

Kako so mesec april 2012 videle amaterske vremenske postaje v Goriških Brdih. Podatki si sledijo v zaporedju VP Kojsko / VP Biljana / VP Neblo / VP Korada:

Temperature:

Povpre─Źna temperatura zraka: 11,5┬░C / 12,3┬░C / 11,7┬░C / 7,9┬░C
Minimalna temperatura zraka: 0,4┬░C (9.4.) / 0,2┬░C (9.4.) / -2,4┬░C (9.4.) / -2,4┬░C (9.4.)
Maksimalna temperatura zraka: 29,3┬░C (28.4.) / 30,5┬░C (28.4.) / 29,8┬░C (28.4.) / 25,8┬░C (28.4.)
Najvišja minimalna temperatura: 15,2°C (30.4.) / 14,9°C (29.4.) / 12,5°C (30.4.) / 15,3°C (28.4.)
Najni┼żja maksimalna temperatura: 8,7┬░C (11.4.) / 9,3┬░C (11.4.) / 10,2┬░C (9.4.) / 5,5┬░C (8.4.)
Število hladnih dni (Tmin<=0°C): 0 / 0 / 2 / 2
Število toplih dni (Tmax>25°C): 2 / 3 / 3 / 1
┼átevilo vro─Źih dni (Tmax>30┬░C): 0 / 1 / 0 / 0

Zra─Źna vlaga (za vremensko postajo Korada ni podatkov):

Povpre─Źna relativna zra─Źna vla┼żnost: 73 % / 62,4 % / 79 %
Maksimalna relativna zra─Źna vla┼żnost: 97 % (4.4.) / 98 % / 100 %
Minimalna relativna zra─Źna vla┼żnost: 28 % (1.4.) / 23 % / 28 %
Minimalna temperatura rosi┼í─Źa: -8,7┬░C (9.4.) / -11,4┬░C / -8,4┬░C
Maksimalna temperatura rosi┼í─Źa: 14,6┬░C (29.4.) / 14┬░C / 15,9┬░C

Padavine:

Število dni s padavinami: 17 / 15 / 17 / 14
Število dni s padavinami nad 2 mm: 14 / 13 / 13 / 14
Skupna koli─Źina padavin: 248,4 mm / 261,1 mm / 211,6 mm / 299,1 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 46,0 mm (6.4.) / 47,2 mm (6.4.) / 40,6 mm (6.4.) / 51,6 mm (6.4.)
Najve─Źja intenziteta padavin: 87,2 mm/h (20.4.) / 140 mm/h (20.4.) / 142,2 mm/h (22.4.) / ni podatka

Veter:

Najvi┼íja dnevna povpre─Źna hitrost vetra: 17,8 km/h (8.4.) / 14,9 km/h (1.4.) / 8,5 km/h (1.4.) / 21,5 km/h (14.4.)
Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 54,7 km/h (22.4.) / 78 km/h (1.4.) / 51,0 km/h (1.4.) / 70,6 km/h (1.4.)
Pot vetra (Windrun): 5989 km / 4934,2 km / 2935,3 km / ni podatka

Zra─Źni tlak (za vremensko postajo Korada ni podatkov):

Povpre─Źen zra─Źni tlak: 1007,8 hPa / ni podatka / ni podatka
Max zra─Źni tlak: 1021,3 hPa (27.4.) / 1021,0 hPa / 1020,5 hPa
Min zra─Źni tlak: 993,9 hPa (14.4.) / 995,0 hPa / 992,8 hPa

Grafi:

Gibanje povpre─Źne dnevne temperature in padavine na AVP Enomarket Kojsko v aprilu 2012:

Gibanje povpre─Źne dnevne temperature in padavine na AVP Biljana v aprilu 2012:

Gibanje povpre─Źne dnevne temperature in padavine na AVP Casino Venko Neblo v aprilu 2012:

Gibanje povpre─Źne dnevne temperature in padavine na AVP Korada v aprilu 2012:

Primerjava povpre─Źnih dnevnih temperatur v aprilu 2012 na vseh ┼ítirih postajah:

Primerjava minimalnih dnevnih temperatur v aprilu 2012 na vseh štirih postajah:

Primerjava maksimalnih dnevnih temperatur v aprilu 2012 na vseh štirih postajah:

─îlanki s fotografijami o nevihtah in prehodih hladnih front v aprilu:

Viri:

Mese─Źno vremensko poro─Źilo na WineAndWeather.net o vremenu v Gori┼íkih Brdih nastaja v sodelovanju z bjana.net in Casino Venko Neblo.

Mesec marec v Sloveniji imenujemo su┼íec. In to ime je letos ve─Ź kot upravi─Źil, saj ga je zaznamovala majhna koli─Źina padavin, ponekod de┼ż sploh ni padal. Sonce je sijalo precej ve─Ź od povpre─Źja, mesec je bil tudi nenavadno topel. Ker je bilo padavin malo tudi v prej┼ínjih mesecih, smo se ┼íirom Slovenije spopadali s su┼ío. Trpeli so kmetijski pridelki, ponekod smo imeli omejitve uporabe pitne vode za namene zalivanja vrtov in pranja avtomobilov. Na obmo─Źjih, kjer pitne vode nimajo, so jo morali dova┼żati gasilci.

V ve─Źjem delu Slovenije je v obdobju od oktobra 2011 do marca 2012 padlo le 50 do 60 % obi─Źajne koli─Źine padavin. Padavinski primanjkljaj je marca trajal ┼że pet mesecev. Vodostaji rek po Sloveniji so bili nizki, marsikje so zabele┼żili celo najni┼żje mar─Źevske pretoke. Po strugah je teklo le 35 % obi─Źajne koli─Źine vode v tem ─Źasu. Obeti za nadaljevanje pomladi so bili slabi, saj v gorah skorajda ni bilo snega, ki bi vodotoke obogatil spomladi ob taljenju. Ponekod so zabele┼żili zelo nizke nivoje podtalnice, ki je dosegala le 5 % povpre─Źne vrednosti. Da bi se stanje podtalnice popravilo, bi morala ve─Ź mesecev zapored pasti vsaj povpre─Źna koli─Źina padavin. Zaradi visokih temperatur in na Primorskem tudi burje, ki je pogosto pihala, se je mo─Źno pove─Źalo izhlapevanje. Stanje je bilo ┼że slab┼íe kot v tem ─Źasu leta 2003, ko je Slovenijo prizadela najhuj┼ía su┼ía doslej.

V ve─Źjem delu Slovenije je bil marec kar 4┬░C toplej┼íi od dolgoletnega povpre─Źja, le na Obali je bil 3┬░C toplej┼íi. Na Primorskem je prese┼żek son─Źnega obsevanja zna┼íal tudi do 80 % dolgoletnega povpre─Źja. Poleg su┼íe je bila visoka po┼żarna ogro┼żenost, zato so pristojne slu┼żbe izdale odloke o prepovedi kurjenja v naravi. Vseeno se bili po┼żari v naravnem okolju pogosti. Maksimalne temperature zraka so bile zelo visoke in so se pogosto povzpele nad 20┬░C. Ob son─Źnih dneh z zelo nizko zra─Źno vla┼żnostjo je ve─Źinoma pihala ┼íibka do zmerna burja, ki je temperature ┼íe dodatno dvigovala. V Vipavski dolini na viaduktu Lozice so pogosto izmerili sunke burje preko 100 km/h. Najbolj vetrovni so bili 6. marec, ko je v Vipavski dolini pihalo med 80 in 100 km/h, na viaduktu Lozice pa kar 120 – 142 km/h. Zelo visoka hitrost burje je bila zabele┼żena ┼íe 9. marca (133 km/h). Temperature so na Primorskem dosegale od 22 do 24┬░C, lokalno tudi do 25┬░C. Najtoplej┼ía je bila zadnja dekada meseca, ko smo v Kojskem izmerili povpre─Źno temperaturo kar 15,3┬░C. Zaradi visokih temperatur se je pri─Źela bolj zgodaj prebujati tudi vegetacija. Predvsem sadno drevje je ponekod po dr┼żavi cvetelo tudi 10 do 14 dni bolj zgodaj kot obi─Źajno. V Gori┼íkih Brdih bistvenih odklonov ni bilo opaziti. Tudi trta je pri─Źela brsteti pribli┼żno v enakem ─Źasu kot lani. Edine padavine v tem mesecu so v Gori┼íkih Brdih padle 19. marca. Padlo je zanemarljivo malo de┼żja, le okoli 3 mm. ┼álo je ve─Źinoma za plohe, ki so nastajale v padavinski liniji, katera nas je pre┼íla okoli 17:00 ure po lokalnem ─Źasu. Na Krasu so nastale tudi posamezne nevihte, pri ─îebulovici celo klasi─Źna supercelica. Plohe in nevihte so po Sloveniji nastajale ┼íe 24. in 25. marca, v Gori┼íkih Brdih je ostalo suho.

Na uradni meteorolo┼íki opazovalnici Agencije za okolje Republike Slovenije v Biljah so zabele┼żili dobre 3┬░C toplej┼íi marec od povpre─Źja. Temperatura se je zjutraj spustila pod 0┬░C 5 krat, predvsem pa je potrebno poudariti, da je sonce sijalo skoraj 120 ur ve─Ź kot obi─Źajno:

Podatki (Bilje ÔÇô marec 2012 / dolgoletno povpre─Źje 1971 ÔÇô 2000):

  • Povpre─Źna temperatura na 2m: 10,5┬░C / 7,4┬░C
  • Povpre─Źna maksimalna temp. na 2m: 18,8┬░C / 13,4┬░C
  • Absolutna maksimalna temperatura na 2m: 23,1┬░C / 26,7┬░C
  • Povpre─Źna minimalna temp. na 2m: 3,3┬░C / 2,2┬░C
  • Absolutna minimalna temp. na 2m: -3,4┬░C / -10,0┬░C
  • ┼átevilo toplih dni (Tmax >= 0┬░C): 0 / 0,1
  • ┼átevilo hladnih dni (Tmin<=0┬░C): 5 / 9,1
  • Padavine: 4,2 mm / 83 mm
  • ┼átevilo dni s padavinami vsaj 0,1 mm: 2 / 8,7
  • ┼átevilo dni z nevihto: 0 / 0,7
  • Trajanje son─Źnega obsevanja: 279,8 ur / 162 ur
  • ┼átevilo dni z meglo: 0 / 1

Kako so mesec marec 2012 videle amaterske vremenske postaje v Goriških Brdih. Podatki si sledijo v zaporedju VP Kojsko / VP Biljana / VP Neblo / VP Korada:

Temperature:

Povpre─Źna temperatura zraka: 12,4┬░C / 13,1┬░C / 10,6┬░C / 9,5┬░C
Minimalna temperatura zraka: 1,8┬░C (8.3.) / 2,4┬░C (8.3.) / -2,3┬░C (8.3.) / -1,6┬░C (7.3.)
Maksimalna temperatura zraka: 22,6┬░C (26.3.) / 24,0┬░C (28.3.) / 23,6┬░C (28.3.) / 19,7┬░C (28.3.)
Najvišja minimalna temperatura: 13,1°C (25.3.) / 13,0°C (25.3.) / 8,0°C (9.3.) / 10,8°C (29.3.)
Najni┼żja maksimalna temperatura: 12,4┬░C (18.3.) / 13,6┬░C (6.3.) / 13,1┬░C (7.3.) / 7,5┬░C (18.3.)
Število hladnih dni (Tmin<=0°C): 0 / 0 / 5 / 1

Zra─Źna vlaga (za vremensko postajo Korada ni podatkov):

Povpre─Źna relativna zra─Źna vla┼żnost: 52 % / 41 % / 63,3 %
Maksimalna relativna zra─Źna vla┼żnost: 93 % (19.3.) / 91 % / 100 %
Minimalna relativna zra─Źna vla┼żnost: 19 % (5.3.) / 21 % / 18 %
Minimalna temperatura rosi┼í─Źa: -9,5┬░C (5.3.) / -11,7┬░C / -9,5┬░C
Maksimalna temperatura rosi┼í─Źa: 10,9┬░C (31.3.) / 9,3┬░C / 11,7┬░C

Padavine:

Število dni s padavinami: 2 / 1 / 3* / 1
Število dni s padavinami nad 2 mm: 1 / 0 / 1 / 1
Skupna koli─Źina padavin: 3,0 mm / 1,3 mm / 3,4 mm / 3,3 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 2,8 mm (19.3.) / 1,3 mm (19.3.) / 3,0 mm (19.3.) / 3,3 mm (19.3.)
Najve─Źja intenziteta padavin: 26,4 mm/h (19.3.) / 0 mm/h / 26,8 mm/h (19.3.) / ni podatka

Veter:

Najvi┼íja dnevna povpre─Źna hitrost vetra: ni podatka / 22,9 km/h (6.3.) / 18,5 km/h (6.3.) / 29,6 km/h (6.3.)
Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: ni podatka / 53,0 km/h (5.3.) / 55,0 km/h (6.3.) / 70,2 km/h (6.3.)
Pot vetra (Windrun): ni podatka / 5644,2 km / 2871,4 km / ni podatka

Zra─Źni tlak (za vremensko postajo Korada ni podatkov):

Povpre─Źen zra─Źni tlak: 1023,3 hPa / ni podatka / ni podatka
Max zra─Źni tlak: 1035,3 hPa (10.3.) / 1034,0 hPa / 1034,4 hPa
Min zra─Źni tlak: 1002,1 hPa (31.3.) / 1001,0 hPa / 1001,2 hPa

* – na vremenski postaji Casino Venko Neblo je bil zabele┼żen 1 dan ve─Ź s padavinami, saj je 0,2 mm padlo v obliki jutranje rose.

Podatkov o vetru iz vremenske postaje Kojsko za mesec marec 2012 ni, saj je pri┼ílo do okvare vetromera. Podatki so ponovno dostopni od za─Źetka marca naprej, ko smo vetromer preselili na novo, bolj┼ío lokacijo, na strehi KZ Gori┼íka Brda v Kojskem. Kmetijski zadrugi se najlep┼íe zahvaljujemo, da so nam omogo─Źili postavitev vetromera na njihovi stavbi!

Grafi:

Gibanje povpre─Źne dnevne temperature in padavine na AVP Enomarket Kojsko v marcu 2012:

Gibanje povpre─Źne dnevne temperature in padavine na AVP Biljana v marcu 2012:

Gibanje povpre─Źne dnevne temperature in padavine na AVP Casino Venko Neblo v marcu 2012:

Gibanje povpre─Źne dnevne temperature in padavine na AVP Korada v marcu 2012:

Primerjava povpre─Źnih dnevnih temperatur v marcu 2012 na vseh ┼ítirih postajah:

Primerjava minimalnih dnevnih temperatur v marcu 2012 na vseh štirih postajah:

Primerjava maksimalnih dnevnih temperatur v marcu 2012 na vseh štirih postajah:

Viri:

Viri slik:

Mese─Źno vremensko poro─Źilo na WineAndWeather.net o vremenu v Gori┼íkih Brdih nastaja v sodelovanju z bjana.net in Casino Venko Neblo.

Page 1 of 41234»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin