Tag: avgust

Z vstopom v leto 2018 smo na vremenski postaji Enomarket Kojsko pri─Źeli osmo leto neprekinjenih meritev meteorolo┼íkih spremenljivk. Postaja je v dobri kondiciji in skrbi za to─Źne in vseskozi dostopne podatke. Leto 2017 je bilo v Gori┼íkih brdih vremensko burno, saj nam je ponudilo skoraj vse, kar je mo┼żno. Imeli smo┬ámraz, burjo, sneg, pozebo, vro─Źinske valove, nevihte z mo─Źnim vetrom, to─Źo. Le nad su┼ío se nam na sre─Źo ni bilo treba prito┼żevati.

Povpre─Źna letna temperatura v letu 2017┬áje┬ábila┬á13,6┬░C, kar je v okviru povpre─Źja zadnjih sedem let, ki zna┼ía 13,7┬░C, a hkrati precej topleje od povpre─Źja 1978-1990 na┬ávremenski postaji ARSO v Vedrijanu, ki je z 12,5┬░C kar za 1,1┬░C hladnej┼íe. 6 mesecev leta je bilo hladnej┼íih od povpre─Źja, 6 toplej┼íih. Najbolj sta izstopala januar z 1,3┬░C za 2,9┬░C hladnej┼íi od povpre─Źja 2011-2017 in 2,2┬░C hladnej┼íi od vedrijanskega povpre─Źja (1978-1990) ter september s 16┬░C 2,7┬░C hladnej┼íi od povpre─Źja 2011-17 in 2,4┬░C od 1978-90. Absolutni minimum je bil zabele┼żen 11. januarja, ko se je temperatura spustila do -7,3┬░C. Od toplej┼íih mesecev je 1,7┬░C nad povpre─Źje postaje segel marec, ki je bil hkrati kar 3,7┬░C toplej┼íi od povpre─Źja v Vedrijanu. Ker je bil pretopel tudi februar (2,3┬░C v primerjavi z Vedrijanom), smo imeli ponovno zelo zgodnji razvoj vegetacije. Posledi─Źno je bila ┼íkoda zaradi aprilske pozebe (21.4.) velika. Pozebo smo podrobneje obravnavali v ─Źlanku na povezavi. Poletje je bilo nadpovpre─Źno toplo. Povpre─Źna temperatura poletnih mesecev (junij-julij-avgust)┬áje bila 23,1┬░C, kar je 0,7┬░C topleje od povpre─Źja 2011-17 in poletje po toploti uvr┼í─Źa na tretje mesto. Najtopleje je bilo leta 2012 s povpre─Źjem 23,6┬░C.┬áS povpre─Źno temperaturo 24,2┬░C je po toploti najbolj izstopal avgust. V letu smo zabele┼żili 32 vro─Źih dni (Tmax >= 30┬░C) in 18 tropskih no─Źi (Tmin >= 20┬░C), kar je nekoliko podpovpre─Źno.

Najtoplej┼íi dan v letu je bil zabele┼żen 5. avgusta, ko je ARSO postaja v Podnanosu izmerila rekordnih┬á40,4┬░C. V Kojskem smo letni┬ámaksimum sicer zabele┼żili ┼że 3. avgusta s 36,3┬░C.┬áNepozabna┬áje bila rekordno topla┬áno─Ź iz 5. na 6. avgust, ko se je ob burji temperatura pono─Źi┬áspustila┬ále do┬á27,8┬░C. To je┬áabsolutni najvi┼íji┬áno─Źni minimum, doslej izmerjen za tej postaji.

Grafi iz vremenske postaje Enomarket Kojsko za termin no─Źi iz 5. na 6. avgust. Iz arhivskih razlogov prilagamo grafe vseh vremenskih spremenljivk. V popoldanskem ─Źasu je 6. avgusta sledil ┼íe prehod hladne fronte, ki je prinesel uni─Źujo─Źo to─Źo v dele Gori┼íkih brd:

 

 

 

┼áe nekaj minimalnih temperatur iz amaterskih postaj na Severnem Primorskem v no─Źi iz 5. na 6. avgust:

Neblo 28,6┬░C
Biljana 28,4┬░C
Gorenje Polje – Anhovo 28,4┬░C
Hum 28,3┬░C
Kojsko 27,8┬░C
Deskle 27,8┬░C
Paljevo 25,9┬░C
Ravna pri Ligu 24,7┬░C
Okroglo – Banj┼íice 23,1┬░C
Korada 22,4┬░C
Dolgi Laz 21,6┬░C

Graf povpre─Źnih mese─Źnih temperatur po letih na vremenski postaji Enomarket Kojsko:

Padavinsko je bilo leto 2017 nadpovpre─Źno. V Kojskem je padlo 1708,1 mm de┼żja. Povpre─Źje zadnjih 7 let je 186,7 mm ni┼żje, in sicer 1521,4 mm. Dolgoletno povpre─Źje 1978-2015 za Vedrijan zna┼ía 1649,1 mm. Zima je bila precej su┼ína, predvsem na ra─Źun popolnoma suhega decembra 2016, podpovpre─Źen je bil tudi mrzli januar, ko je prevladoval sibirski anticiklon. Nizki povpre─Źni temperaturi navkljub, sne┼żnih padavin skorajda ni bilo. Vi┼íji predeli Brd, vklju─Źno s Kojskim, ┼ámartnim in Vedrijanom so bili pobeljeni le 14. januarja. Padavinsko najobilnej┼íi zimski mesec je bil februar s slabimi 150 mm. Spomladi je v zadnjih letih suh april le upravi─Źil svoj sloves s 158,5 mm. Pri tem povejmo, da aprilsko povpre─Źje zadnjih 7 let zna┼ía skromnih 90 mm. Poleti smo bili dele┼żni nadvse dinami─Źnega vremena, ko so vro─Źinske valove prekinjali pogosti prehodi hladnih front. S seboj so prina┼íale mo─Źne nevihte. Nekaj fotografij le teh je zbranih┬ápri dnu ─Źlanka. Skupno je v poletnih mesecih padlo 410,9 mm de┼żja, kar poletje po namo─Źenosti uvr┼í─Źa na tretje mesto, rekord dr┼żi leto 2015, z┬ávsega 2,9 mm ve─Źjo akumulacijo. Povpre─Źje zadnjih 7 let zna┼ía 319,5 mm.

Pobeljena Šmartno in Kojsko 14. januarja:

 

September si zaradi svoje ‘nenavadnosti’ zaslu┼żi svoj odstavek. Kot smo predhodno omenili, gre za dale─Ź najhladnej┼íi september na postaji. Temperaturno mu je ┼íe najbli┼żje september 1984 s povpre─Źjem 16,6┬░C. Mesec je z 285 mm de┼żja izstopal tudi padavinsko in postavil septembrski rekord postaje. Toda opozorimo, da smo v preteklosti ┼że poznali zelo mokre septembre. ┼Że leto 2010, ko postaja v Kojskem ┼íe ni delovala, ga znatno preka┼ía. V Vedrijanu je takrat padlo kar 350,1 mm de┼żja. ┼áe nekateri izjemno namo─Źeni septembri iz vremenske postaje Vedrijan so zbrani spodaj:

  • 1993: 427,6 mm
  • 1995: 418,5 mm
  • 2001: 365,1 mm
  • 1998: 362,1 mm
  • 2010: 350,1 mm
  • 1981: 338,3 mm
  • 1984: 312,4 mm
  • 1988: 299 mm
  • 1991: 290 mm

S povpre─Źjem 188,6 mm je september celo najbolj namo─Źen mesec na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1978-2015, kar ni najbolj┼ía novica za vinorodno obmo─Źje, kjer prav v tem ─Źasu poteka trgatev. Mogo─Źe je bolj┼ía novica, da┬áso v zadnjih letih tako namo─Źeni septembri redkej┼íi, ─Źeprav bi glede na kratko ─Źasovno obdobje te┼żko govorili o trendu, saj┬ámese─Źno povpre─Źje v Kojskem za septembre zadnjih 7 let zna┼ía 148,5 mm, kar je le 40 mm manj od Vedrijana. Hkrati je to ─Źetrti najbolj namo─Źen mesec v letu na tej postaji. Glede na te podatke lahko pri─Źakujemo v prihodnosti rast povpe─Źja tudi v Kojskem.

Preostala jesenska meseca sta bila bolj suha in umirjena. Bili smo dele┼żni nekaj genovskih ciklonov ob koncu novembra, nato je sledil zelo moker december. Dotedaj je bil december najbolj suh mesec na tej postaji. Po 261,1 mm padavin se je povpe─Źje popravilo navzgor na 97,1 mm. Za najbolj su┼ínega v Kojskem tako po novem velja avgust z dobrimi 85 mm de┼żja, drugi je april z 90 mm. Spet pa moramo poudariti, da smo tudi mokre decembre ┼że videli v preteklosti. Zadnje tako obdobje je bilo v letih 2008 – 2010.

Letne akumulacije padavin na vremenski postaji Kojsko po letih:

Vetrovno leto ni posebej izstopalo. Izrazite orkanske burje nismo bili dele┼żni, najmo─Źnej┼íi sunek le te smo zabele┼żili 17. januarja, ko je pihnilo s 103 km/h, sledi sunek 99,8 km/h, izmerjen 7. novembra po prehodu fronte. Najmo─Źnej┼íi sunek v letu smo┬áizmerili med prehodom nevihtne linije 25. junija. Zapihalo je z 114,3 km/h. Mo─Źnej┼íi sunek, 80,5 km/h┬áje bil zabele┼żen ┼íe med nevihto 24. julija.

Nevihtna linija nad Goriškimi brdi 24. julija:

Nevihte 28. junija (levo) in 25. julija (desno):

 

Nevihtna linija 10. avgusta ter shelf cloud pred nevihto 16. septembra:

 

Preostale bolj izrazite prehode hladnih front z mo─Źnej┼íimi nevihtami smo obravnavali posebej v predhodnih ─Źlankih.

Na vremenski postaji smo ob prehodih neviht, ki so povzro─Źile mo─Źne vetrove, opazili ┼íe eno zanimivost, in sicer nenadni porast zra─Źnega pritiska. Ob prehodih neviht 25. junija ter 6. avgusta je tlak ob sunkih nevihtnega pi┼ía narastel za kar 5 hPa:

 

Ob koncu dodajmo ┼íe klimagram vremenske postaje Enomarket Kojsko za obdobje 2011 – 2017 v primerjavi s klimagramom ARSO postaje v Vedrijanu. Primerjava dveh obdobij meritev temperature v Gori┼íkih brdih razkrije bistveno toplej┼íe spomladanske in poletne mesece, medtem ko je┬ájesen z izjemo novembra izena─Źena z obdobjem 1978-90. Zime so danes okoli 1┬░C toplej┼íe:

Viri:

Avgust je bil doslej do bri┼íkih vinogradnikov neprizanesljiv. Hudi vro─Źinski valovi so povzro─Źali o┼żige grozdja in se kon─Źevali z izrazitimi hladnimi frontami, ki so prinesle to─Źo. Najhuje je bilo 06/08/2017, ko je ledena padavina prizadela vinograde na omo─Źjih od Krmina, prek Ple┼íiva, Medane, Dobrovega in Biljane, vse do zahodnih pobo─Źij Kozane. Ponekod je bila ┼íkoda ogromna, tudi 100%, drugje spet okoli 30%. ─îeprav nevihte v spodnjih plasteh niso imele najugodnej┼íega dotoka zraka iz JV, saj je pihala burja, so pregrete zra─Źne mase in burji navkljub, visoka zra─Źna vlaga, v kombinaciji s hladno fronto poskrbeli, da jo je skoraj dozorelo grozdje grdo skupilo.

Prikaz hladne fronte 06/08/2017 na kartah. Prodor hladnega zraka se je zgodil iz SZ. Tak┼íni prodori nam navadno prinesejo najmo─Źnej┼íe nevihte:

 

Radarska slika padavin 06/08/2017 v ─Źasu to─Źe v Gori┼íkih brdih:

Pogled na dne nevihtni celici 20 minut pred to─Źo. Bli┼żja padavinska zavesa pripada nevihti, ki jo je odneslo v hribe severno od Brd, v ozadju na levi pa se ┼że vidi padavinska zavesa to─Źonosne supercelice, ki je zadela v polno:

Pogled na dve fazi to─Źonosne supercelice nad Gori┼íkimi brdi. Najprej je bila nevihta dvignjena zaradi severovzhodnika pri tleh (slika levo), v ─Źasu najve─Źje mo─Źi pa je o─Źitno hranjena z toplo in vla┼żno zra─Źno maso pri tleh, postala surface based. Lepo izra┼żen ‘vault region’ ka┼że na prisotnost debele to─Źe severno od mezociklona (slika desno):

 

Hladna fronta 28/08/2017 je naletela na podobne pogoje v prizemni plasti. Zjutraj tega dne je ┼íe pihala burja, zato je bilo jutro zelo toplo za konec avgusta. Tmin na vremenski postaji Enomarket Kojsko je zna┼íal 23,2 C. ─îez dan je prevladovalo delno jasno vreme, zato se je zrak segrel do okoli 32 C (Tmax v Kojskem 32,2 C). Prek dneva je zapihal jugozahodnik do okoli 20 km/h. Pozno popoldne nas je dosegla hladna fronta, ki na severnih obronkih Furlanske ravnice ┼íe ni┬ána┼íla najbolj┼íih pogojev za razvoj neviht. Ti so jo ─Źakali prav na obmo─Źju Gori┼íkih brd in Nove Gorice. Nevihte so se v ugodnem vetrnem profilu ter ob 2000 J/kg CAPE-a mo─Źno krepile. Nastala je nevihtna linija vzdol┼ż hladne fronte, ki je kazala najve─Źje radarske odboje prav prek Gori┼íkih brd in Gori┼íke ravnice. Poleg mo─Źnej┼íega nevihtnega pi┼ía (v Kojskem je bil zabele┼żen najmo─Źnej┼íi sunek vetra 70,8 km/h), so se pojavljali mo─Źni nalivi (RR okoli 140 mm/h) ter drobna to─Źa velikosti graha, ki je padala 2 do 3 minute. Slednja se je proti Novi Gorici ┼íe debelila, iz Kromberka so poro─Źali o zrnih debeline oreha. Da je bila mo─Ź nevihte najve─Źja nad Novo Gorico, ka┼żejo tudi koli─Źine padavin. Postaja ARSO v Novi Gorici je zabele┼żila 27 mm padavin, v Gori┼íkih brdih pa so bile koli─Źine po postajah slede─Źe:

  • Vedrijan 12,3 mm
  • Vipol┼że 11,8 mm
  • ┼álovrenc 11 mm
  • Kojsko 10,2 mm
  • Vi┼ínjevik 6 mm
  • Korada 1,8 mm

Kraji v So┼íki dolini vzhodno od Korade so ostali ve─Źinoma brez, ali z zelo majhno koli─Źino de┼żja. Glavnina mo─Źnih neviht je potovala po ugodnih pogojih zahodno od grebena Kanalskega Kolovrata.

Vremenska situacija s hladno fronto in radarska slika v ─Źasu maksimalnega odboja nad Gori┼íkimi brdi:

 

Graf poteka temperature in temperature rosi┼í─Źa na vremenski postaji Kojsko tekom dneva:

 

Jakost padavin in sunki vetra:

 

Pogled na nevihtno linijo med prehodom prek Goriških brd:

Po┼íkodbe od to─Źe na dozorevajo─Źemu grozdju predstavljajo veliko nevarnost gnitja, oziroma pojava botritisa. Predvsem┬ábodo gnitju podvr┼żene sorte Zeleni sauvignon ter Rebula, katere ┼íe niso dozorele in morajo na trgatev ┼íe po─Źakati. Vremenska napoved za konec tedna je slaba, padavine se obetajo od petka 01/09 do nedelje 03/09, zato ne gre pri─Źakovati hitrega su┼íenja po┼íkodovanega grozdja. Priporo─Źa se ─Źimprej┼ínje ┼íkropljenje prizadetih vinogradov s kombinacijo ZEOLITE FERTENIA v odmerku 2,5 kg/ha, ki pospe┼íi su┼íenje po┼íkodovanih jagod ter kalijevega metabisulfita v odmerku 1,5 kg/ha, ki ima antisepti─Źni u─Źinek. Kombinacija nima predpisane karence, saj gre v prvem primeru za biolo┼íko sredstvo na osnovi vulkanskih mineralov, v drugem primeru pa za enolo┼íko sredstvo, ki ga uporabljamo za ┼żveplanje mo┼íta in vina. Kombinacija je tudi cenovno sila ugodna, saj je stro┼íek na ha manj┼íi od 10 EUR. Za ve─Ź informacij ter nakup sredstev pokli─Źite v ENOMARKET d.o.o., Kojsko.

Viri:

Pestra nevihtna sezona 2012 se bli┼ża koncu. ─îas je, da se spomnimo vrhuncev leto┼ínjega poletja, v katerem je kar mrgolelo superceli─Źnih neviht. Na┼íteli smo jih preko 35, ─Źeprav je dejanska ┼ítevilka zagotovo precej vi┼íja. Obmo─Źje v okolici Alp se je izkazalo kot zelo ugodno za razvoj tega tipa neviht, na kar najbr┼ż vpliva razgiban relief in posledi─Źno lokalno pove─Źan strig. Poleg tega letos nikjer ni primankovalo energije. Nemalokrat smo chasali setupe s 3000 – 4000 J/kg sbCAPE-a. Kljub vsemu leto┼ínje leto ne bo ostalo v spominu kot leto CG razelektritev. Teh je bilo presenetljivo malo, ve─Źinoma smo videli le bliskanje v oblakih, zato letos fotografij izjemnih CG-jk ni veliko.

Prvi dan v juliju in prvi dober setup, katerega ni ┼ílo zamuditi. Pred fronto preko osrednje Evrope so pihali mo─Źni vetrovi ju┼żnih smeri. Na Bavarskem, Salzbur┼íkem ter v zgornji Avstriji je bilo napovedanega preko 3000 J/kg CAPE-a in preko 40 vozlov DLS-ja ter lep veering profil. Pri─Źakovana je bila eksplozija fotogeni─Źnih supercelic. Prva se je razvila zahodno od Salzburga, kasneje smo ┼íe 3 spremljali in fotografirali v Zgornji Avstriji, med Salzburgom in Linzem.

Sinopti─Źna situacija:

Fotografiji supercelice pri Salzburgu z inflow tail-om in wall cloud-om in ene od supercelic v Zgornji Avstriji:

5. junij je obetal marginalen setup v Furlaniji. Strig je bil ┼íibek, energije pa precej. Pri─Źakovali smo vro─Źinske nevihte v popoldanskem ─Źasu. Ob vzno┼żju Alp, severno od Codroipa je slabim pogojem navkljub nastala fotogeni─Źna, a kratko┼żiva supercelica. ┼álo je za lep primer lokalno pove─Źanega striga v bli┼żini Alp.

Sinopti─Źna situacija:

Fotogeni─Źna supercelica v Furlaniji:

11. julij je bil en najbolj pestrih dni to poletje. S severozahoda je Alpe in Slovenijo dosegla hladna fronta. Pred fronto je pri tleh pihal jugovzhodnik, energije je bilo okoli 3000 J/kg, DLS-ja okoli 40 vozlov. Nevihte so najprej nastajale v avstrijskih Alpah, nato je prva supercelica dneva eksplodirala v bli┼żini Gradca, oziroma severozahodno od mesteca Leibnitz. Nevihta je imela masiven wall cloud in inflow tail. Potovala je proti severovzhodni Sloveniji, oziroma v Prekmurje, kjer se je pred njo razvil fotogeni─Źen shelf cloud. Kasneje je nova supercelica nastala ju┼żno od Murske Sobote, nato ┼íe ena pri Hodo┼íu. ─îetrto masivno supercelico smo spremljali v okolici kraja Nagykanizsa. Mo─Źnej┼íe nevihte so zajele tudi osrednjo in zahodno Slovenijo. Fotogeni─Źna supercelica je nastala severno od Ljubljane, medtem ko je nevihtna linija na Primorskem prinesla nekaj mo─Źnih sunkov vetra. Vremenska postaja na Koradi je med nevihto zabele┼żila maksimalni sunek vetra 163 km/h, kar je nov rekord postaje.

Sinopti─Źna situacija:

Supercelica v okolici Leibnitza v Avstriji z izrazitim wall cloud-om in inflow tail-om:

Ista supercelica kasneje nad Prekmurjem. Na prvi sliki je impresiven shelf cloud, na drugi pa wall cloud:

Kasneje je nova masivna supercelica nastala nad Mad┼żarskimi ravnicami. Na prvi fotografiji je shelf cloud, na drugi wall cloud:

Izjemni pogoji so se obetali 14. julija v Furlaniji. Nismo bili prepri─Źani, kako bo z energijo, saj je bilo pred pri─Źakovano fronto iz severozahoda precej obla─Źno, kar je omejevalo segrevanje. Toda ostali pogoji so obetali zelo nevarno situacijo. 70 vozlov DLS-ja, sunki jugovzhodnika do 50 km/h ob obali Furlanije in odli─Źen veering profil so pogoji za tornadne supercelice. Ko se je popoldne razjasnilo, je bilo dovolj tudi energije za vzdr┼żevanje vzgornikov ob tako mo─Źnem vetru v atmosferi. Dolgo ─Źasa se na konvergenci med severozahodno Furlanijo in Vicenzo v Bene─Źiji ni zgodilo ni─Ź, nato se je nenadoma organizirala masivna supercelica. Kmalu je prerasla v nekaj, ─Źemur lahko re─Źemo nevihta desetletja v Furlaniji. Ogromen beaver’s tail je nakazoval mo─Źan inflow v nevihto, v teku je bila tudi tornadogeneza, a je celica imela ‘smolo’, da je potovala preve─Ź severno preko furlanske ravnice, kjer je bil veter pri tleh precej ┼íibkej┼íi kot na obali. Posledi─Źno do razvoja tornada ni pri┼ílo. Nevihta je oslabela v hribih zahodne Slovenije, a se je ponovno okrepila ob prihodu na ┼ákofjelo┼íko polje. Svojo pot je kon─Źala ┼íele v Prekmurju. Gotovo lahko re─Źemo, da je ┼ílo za nevihto leta na na┼íem obmo─Źju.

Sinopti─Źna situacija:

Radarska slika:

Impresivna supercelica z beaver’s tail-om pri Codroipu ter wall cloud iste supercelice nekaj minut prej, ko se je trudila sproducirati tornado:

Manj zanimivo dogajanje je obetal 21. junij, ko je pred fronto prek Slovenije in Furlanije ┼że pihal severovzhodnik. Pri─Źakovali smo predvsem dvignjene supercelice, saj je bilo striga dovolj. Presenetljivo sta v Furlaniji nastali dve ‘surface based’ supercelici, od katerih je bila prva celo ‘left moover’, medtem ko je imela druga izjemen wall cloud.

Sinopti─Źna situacija:

Shelf cloud prve celice ter druga supercelica z masivnim wall cloud-om:

Nova izjemna situacija se je nakazovala 6. avgusta. Pred hladno fronto v Piemontu v Italiji so bili pogoji za tornadne supercelice izjemni. Kar 80 vozlov dls-ja je obetalo hitre in silovite nevihte. Celica dneva je nastala v Alpah zahodno od Torina in se mo─Źno okrepila ob prihodu v ravnice Piemonta ter se razvila v zelo hitro HP supercelico z wall cloud-om zavitim v de┼żno zaveso. Hitro je severno od Milana spet dosegla Alpe in oslabela. Poro─Źila o ┼íkodi so omenjala predvsem mo─Źne downburste, tornada ni bilo. Kasneje je nova mo─Źna supercelica nastala v okolici Bergama.

Sinopti─Źna situacija:

Izjemno hitra, silovita HP supercelica v Piemontu:

Manj zanimiv je bil setup s prehodom hladne fronte prek Furlanije 9. avgusta. Ob burji so nastajale dvignjene nevihte, med njimi je bila ena tudi superceli─Źna.

Sinopti─Źna situacija:

Dvignjena supercelica v bli┼żini Palmanove:

V naslednjih tednih se je nad na┼íe kraje raz┼íiril anticiklon in prinesel dolgotrajen vro─Źinski val. Pomanjkanje de┼żja je pomenilo hudo su┼ío in precej┼ínjo ┼íkodo v kmetijstvu. Prve padavine smo dobili ┼íele ob prehodu te┼żko pri─Źakovane hladne fronte 26. avgusta. V Furlaniji sta nastali dve superceli─Źni nevihti, kasneje pa ┼íe ena nad Tr┼ża┼íkim zalivom. Slednja je dosegla obalo pri Umagu, kjer sta mo─Źan downburst in debela to─Źa povzro─Źila ogromno ┼íkode tako na ─Źlove┼íki lastnini, kot na ┼że od su┼íe zdesetkanih kmetijskih povr┼íinah.

Sinopti─Źna situacija:

Odre┼íilne padavine prihajajo nad Gori┼íka Brda, ter supercelica nad Tr┼ża┼íkim zalivom, ki je naredila ogromno ┼íkode na obmo─Źju Umaga v Istri:

31. avgusta nas je pre┼íla ┼íe zadnja fronta v temu mesecu. V genovskem zalivu je nastal ciklon, preko Bene─Źije in Furlanije pa smo imeli ugodne pogoje za mo─Źne nevihte. Rosi┼í─Źa preko 19┬░C in jugovzhodnik pri tleh so obetali celo tornade ob superceli─Źnih nevihtah. Prva superceli─Źna nevihta je nastala nad Krminom (Cormons) v dopoldanskih urah in prinesla mo─Źan naliv nad Gori┼íka Brda. Druga masivna cikli─Źna supercelica je spustila na tla dva tornada, prvega v okolici Padove, drugega blizu kraja Quarto d’Altino v Bene─Źiji. Vzhodno od Benetk tornadi niso ve─Ź nastajali, nevihta pa je bila ┼íe vedno impresivna. Oslabela je pri Latisani.

Sinopti─Źna situacija:

Fotografiji supercelic v Krminu in pri kraju Caorle v Bene─Źiji:

V pregledu so zajete le najbolj fotogeni─Źne supercelice leto┼ínjega poletja. Vseh chasov in tudi neviht je bilo ┼íe veliko ve─Ź, vendar smo nekatere namenoma izpustili, saj so bile manj zanimive za oko in ostajajo le v arhivu ter letni statistiki. Velika ve─Źina zgoraj predstavljenih storm chase-ov v letu 2012 je bila izvedena pod vodstvom Marka Koro┼íca (Weather-Photos.NET), s katerim je bilo pravi u┼żitek sodelovati. Prihodnje leto gremo dalje!

Viri:

Page 1 of 3123»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin