Tag: april

Pozeba v Goriških brdih – 21. april 2017

Zgodnji razvoj vegetacije je spričo toplih zim in predvsem mesecev marcev v zadnjih letih postal že kar nekaj običajnega. Pozno spomladanski prodori polarnih zračnih mas v aprilu in celo maju nad naše kraje niso tako neobičajni niti danes, v dobi globalnega segrevanja. Nizka meja sneženja, mrzli severni vetrovi, ki se po prehodu hladne fronte umirijo in nato najhujše, pozeba. Posledice le te so za rastline pogosto uničujoče, najbolj jih občutijo ljudje, ki z njimi živijo, torej kmetje.

Letošnja pozna pozeba z izrazito nizkimi temperaturami po vsej državi je vseeno dokaj redek dogodek, ki se zgodi enkrat na desetletje. Primerljive, ali celo hujše pozebe v preteklosti, smo zabeležili v letih 1953 in 1957, v bližnji zgodovini pa v letih 1988 in 1997. V slednjem letu so v Postojni zabeležili -8°C, v Portorožu pa -2,5°C (ARSO, 2017). Zaradi omenjenega zgodnejšega razvoja rastlin v toplih pomladih zadnjih let, je pogostost pozeb večja, zaradi daljšega časa nevarnosti pojava le teh. Glede na razpoložljive temperaturne podatke, pa težko sklepamo na spremembo pogostosti pojavljanja pozeb v smislu pogostejših spomladanskih prodorov polarnih zračnih mas nad naše kraje (ARSO, 2017).

V Goriških brdih se meritve temperature zraka izvajajo na treh tipih vremenskih postaj. Imamo eno vremensko postajo najvišjega reda, to je avtomatska postaja agencije za okolje v Vedrijanu. Poleg te temperaturne meritve izvajajo še 4 agrometeorološke postaje (Vipolže, Šlovrenc, Kozana in Višnjevik) ter 4 amaterske vremenske postaje (Neblo, Biljana, Kojsko in Korada). Daljših, 30 letnih nizov temperaturnih meritev v Brdih nimamo. Le slednji veljajo za znanstveno uporabne. Postaja v Vedrijanu je neprekinjeno merila temperaturo zraka med leti 1978 in 1990. Ker je to najdaljši dostopen niz podatkov, ga bomo primerjali z drugim najdaljšim dostopnim nizom podatkov iz amaterske vremenske postaje na podobni nadmorski višini, v Kojskem, kar naj vsaj na grobo oriše temperaturne spremembe v zadnjih letih.

Postaja v Kojskem je postavljena na nadmorski višini 243 m (Vedrijan 285 m) in neprekinjeno meri podatke od decembra 2010. Za temperaturno najbolj variabilne mesece (razlika v povprečni temperaturi med najhladnejšim in najtoplejšim mesecem v nizu) so se v tem času izkazali zimski januar (dT = 5,7°C), februar (dT = 5,2°C), zgodnje spomladanski marec (dT = 6°C) ter poletna julij (dT = 4,3°C) in avgust (dT = 4,6°C). Predvsem izstopa mesec marec, ko smo zabeležili najnižje temperaturno povprečje 6,4°C (2013), najvišje pa 12,4°C (2012). Mesečno povprečje marca vseh 7 let v nizu znaša 9,9°C, kar je celi 2°C topleje od povprečne temperature marca v obdobju 1978 do 1990 na vremenski postaji Vedrijan. Od Vedrijanskega povprečja močno odstopa tudi mesec april, ki je z 13,2°C prav tako 2°C toplejši od niza iz osemdesetih. Odstopanja v ostalih mesecih so manjša, okoli 1°C, najbolj izstopajo poletja, ki so toplejša za dobre 1,5°C.

Primerjava klimagramov vremenskih postaj v Vedrijanu in Kojskem:

Tople pomladi, kot že rečeno, za posledico nosijo zgodnejši razvoj rastlin. Posledično se podaljša obdobje nevarnosti pozeb. V zadnjih dveh letih smo imeli dva zelo pozna spomladanska prodora hladnega zraka, lani 27. aprila ter letos 18. aprila, ko se je nad naše kraje s severa spustila polarna zračna masa. Prva polovica aprila 2017 je bila izrazito pretopla, povprečje prve dekade na vremenski postaji Kojsko je znašalo 14,9°C, kar je 3,7°C topleje od aprilskega povprečja v Vedrijanu v obdobju 1978 do 1990. 18. aprila nas je dosegel hladen zrak s severa. Ob prehodu fronte je najprej deževalo, kasneje so se pojavljale tudi snežne plohe. Temperature ob prodoru hladnega zraka so padle izrazito pod povprečje. V gorah se je ohladilo za okoli 15°C, po nižinah za 10°C (ARSO, 2017).

Fotografija linije snežnih ploh nad Goriškimi brdi 18. aprila (levo) ter slika iz vremenske kamere na Koradi, ki je bila v snežnih plohah rahlo pobeljena:

Leva slika prikazuje razporeditev zračnih mas nad Evropo 20. aprila zjutraj. Viden je globok prodor polarne zračne mase s severa Evrope. Na desni sliki je prikazana temperatura na ploskvi 850 hPa (cca.1500 m):

 

V Kojskem so se temperaturna povprečja v dneh med 18. in 21. aprilom gibala med 7,9 in 8,9°C., torej okoli 5°C pod aprilskim povprečjem na tej lokaciji. 19. in 20. aprila je pihala burja, ki se je v noči na 21. april umirjala. Da se bodo v zatišnih legah temperatre ponoči spustile zelo nizko, je nakazovala tudi nizka zračna vlaga, ki se je spustila pod 20 %. V zatišnih legah je jutro 21. aprila prineslo eno hujših pozeb v zadnjih letih. Najnižja izmerjena temperatura na vremenski postaji v Kojskem je 21. aprila zjutraj znašala 2,6°C. Precej nižje temperature so bile izmerjene po nižje ležečih predelih Goriških brd. V Vipolžah je agrometorološka postaja zabeležila Tmin pri -1,4°C, v Šlovrencu -2,2°C, amaterska postaja v Neblem pa je šla najnižje, do -2,5°C. Nižine okoli Vipolž so bile bolj izpostavljene motnjam ohlajanja zaradi vetra. Sama postaja v Vipolžah je beležila negativne temperature le slabi 2 uri, medtem ko je bilo stanje v dolini reke Reke med Neblim in Dobrovim precej slabše. Vetra je bilo manj, negativne temperature so vztrajale tudi do dve uri več. Posledično je škoda tam hujša, vinogradi so na mnogih lokacijah prizadeti 100 %. Pozebe so ponekod segale visoko v pobočja vinogradov, spet drugod že nekaj metrov nad dnom doline ni bilo opaziti škode na mladikah vinske trte. Ključno vlogo pri tem je igrala predvsem prevetrenost posamezne mikrolokacije.

Vertikalna sondaža iz Vidma ob 00z na 21. april. Celoten vertikalni profil atmosfere je bil zelo suh, kar je dodatno prispevalo k hitremu ohlajanju zraku pri tleh:

MERITVE TEMPERATURE V VINOGRADIH IN SADOVNJAKU BRESKEV

Poleg meritev s klasičnimi vremenskimi postajami s senzorji na 2 m višine, smo v nočeh med 20. in 22. aprilom opravljali meritve s temperaturnimi senzorji Homechip ibutton, model DS1922L-F5 ter senzorjem, ki poleg temperature meri tudi relativno zračno vlago, Homechip ibutton DS1923-F5. Senzorji so temperaturo merili na 10 minut. Merili smo na treh lokacijah:

  • Lokacija 1: Vipolže – pri bencinski postaji, jugozahodna lega, v vinogradu, 3 senzorji DS1922 so bili postavljeni na višino 1 m, torej na višino mladik vinske trte. Merili smo na treh lokacijah znotraj dveh vinogradov:
    • merlot, 59 m n.m.v.
    • cabernet sauvignon, 63 m n.m.v.
    • chardonnay, 71 m n.m.v.
  • Lokacija 2: Vipolže – pri kmetiji Moro, v vinogradu, 2 senzorja DS1922, postavljena na višino 1 m. Podatki te lokacije so primerljivi s podatki iz agrometeorološke vremenske postaje Vipolže, ki je postavljena v neposredni bližini. Senzorja sta bila postavljena v vinogradu na pobočju pod cerkvijo v Vipolžah severozahodni legi:
    • sauvignon, 65 in 71 m n.m.v.
  • Lokacija 3: Hruševlje – pri igrišču Čelo, na dnu doline, v sadovnjaku breskev z vrstami orientiranimi s potekom doline, torej v smeri sever – jug, 1 senzor DS1923 na zunanjem robu nasada, na višini 1,7 m in 98 m n.m.v. ter 1 senzor DS1922 v sredini nasada, na višini 1,7 m in 95 m n.m.v.

REZULTATI

LOKACIJA 1: VIPOLŽE – BENCINSKA POSTAJA

Najnižje temperature so bile izmerjene v noči z 20. na 21. april. Senzor v vinogradu merlota, na 59 m n.m.v. je izmeril najnižjo temperaturo -4°C, senzor v cabernet sauvignonu se je izkazal za defektnega, podatkov s te lokacije zato ni, senzor v chardonnay-u na 71 m n.m.v. je zabeležil Tmin pri -2°C.

Graf poteka temperature na obeh merilnih mestih na lokaciji 1. Temperatura spodaj (merlot), temperatura zgoraj (chardonnay). Temperatura je pod 0°C precej dlje vztrajala na nižjem merilnem mestu, in sicer med 4:00 in 7:00. Na višjem merilnem mestu je bilo pod ničlo okoli uro manj:

Kritična temperatura za pozebo mladik vinske trte je -1°C. Poglejmo si čas trajanja temperature pod tem pragom:

  • Vipolže – bencinska – spodnje merilno mesto: 2h 10 minut
  • Vipolže – bencinska – zgornje merilno mesto: 40 minut

LOKACIJA 2: VIPOLŽE – KMETIJA MORO

Agrometeorološka postaja v Vipolžah, na 55 m n.m.v., 100 metrov zahodno od kmetije Moro, je v noči iz 20. na 21. april zabeležila Tmin pri -1,4°C.

V isti noči je senzor na spodnji terasi vinograda zabeležil Tmin -2°C, senzor na terasi višje pa -2,5°C. Temperatura je prvič padla pod 0°C okoli 0:30, nato je narasla prek 5°C v sredini noči, se gibala okoli 0°C med 4:00 in 5:00 ter padla globje pod 0°C v urah pred sončnim vzhodom:

Čas trajanja temperature pod pragom -1°C:

  • Vipolže – Kmetija Moro – spodnje merilno mesto: 1h 30 minut
  • Vipolže – Kmetija Moro – zgornje merilno mesto: 1h 40 minut

LOKACIJA 3: HRUŠEVLJE – IGRIŠČE ČELO

Najnižja temperatura, ki sta jo izmerila senzorja je bila -3°C. Razlika je bila v trajanju minimuma, ki je pri senzorju zunaj nasada trajal 10 minut, v notranjosti nasada pa 40 minut. Podobno kot v Vipolžah je šla temperatura pod 0°C hitro po polnoči, nato smo imeli obdobje temperatur nad 0°C 2:30 in 3:30 in nato intenzivno ohlajanje in temperature pod 0°C med 3:30 in 7:30.

Kritična temperatura za pozebo mladik vinske trte je -1°C. Poglejmo si čas trajanja temperature pod tem pragom:

  • Hruševlje – Čelo – zunaj nasada: 3 ure 30 minut
  • Hruševlje – Čelo – v nasadu: 4 ure 40 minut

PODATKI AGROMETEOROLOŠKIH IN AMATERSKIH POSTAJ V GORIŠKIH BRDIH TER RAZPRAVA

Pri pregledu vinogradov na območju nižin Goriških Brd (Vipolže, Šlovrenc, Neblo, Hruševlje) je bilo opaziti velike razlike v škodi med vinogradi. Debelina inverzne plasti se je med lokacijami močno razlikovala, ponekod je bilo škodo opaziti le na strogem dnu dolin, na drugih pa je ta segala tudi do 50 m v pobočja. Ključno vlogo pri obsegu škode je igrala prevetrenost posamezne lokacije. Dan in večer pred pozebo sta bila precej vetrovna, pihala je šibka do zmerna burja. Ta je zvečer pojemala, a je še dovolj pihala, da je preprečevala izrazitejše padce temperature. To je razvidno iz skokov temperature na zgornjih grafih v obdobju po polnoči na 21. april. Veter se je po 2:30 ponoči še okrepil, na nekaterih merilnih mestih smo zabeležili velike skoke temperature, v Vipolžah pri kmetiji Moro celo do 5°C. Na grafu iz Hruševlja je prisotnost vetra razvidna iz padcev zračne vlage, ki je ob krepitvi vetra padla za 20 %.

V drugemu delu noči se je veter skoraj popolnoma umiril, temperatura je hitro padla pod 0°C ter nazadnje šla še nižje v območje, ki že povzroča škodo na kulturnih rastlinah. Bolj kot je bila lega zatišna, nižje je temperatura padla, daljše je bilo obdobje negativnih temperatur, večja je bila škoda zaradi pozebe. Razlike v škodi v vinogradih so opazne tako med lokacijami (Vipolže, Neblo), slednje je bolj prizadeto, kot tudi znotraj posamezne lokacije. V Vipolžah na primer, vinograd na izrazito neprevetreni lokaciji beleži 100 % škodo (sliki zgoraj), vinograd 20 metrov stran, na zračni lokaciji in s kordonsko gojitveno obliko pa je praktično brez škode (slika spodaj levo). Vinograd z nizko gojitveno obliko v neposredni bližini in spet na manj prevetreni lokaciji je znatno poškodovan (slika spodaj desno):

 

 

Primerjava poteka temperature med agrometeorološkima postajama v Vipolžah in Šlovrencu v noči iz 20. na 21. april. Postaji beležita podatke na pol ure. Na grafu so dodane tudi vrednosti hitrosti vetra na postaji v Vipolžah. Postaja v Šlovrencu ni opremljena s senzorjem za hitrost vetra:

Iz grafa je lepo razviden vpliv vetra na ohlajanje na vremenski postaji v Vipolžah. V Neblem je bilo vetra manj, s tem je bilo manj motenj ohlajanja. Po 3:00 zjutraj se je temperatura spustila pod 0°C in tam ostala do 6:30 zjutraj. Posledično je škoda velika. Nasprotno je bilo v Vipolžah pod 0°C le eno uro in pol. Škoda je na tej lokaciji manjša.

Potek temperature in hitrosti vetra na amaterski vremenski postaji v Neblem – hotel Venko:

Tudi na tej lokaciji vidimo odziv temperature na veter ob 2:30 ponoči. Proti jutru je bilo vetra vse manj, temperatura je pod 0°C padla po 3:00 zjutraj, pod -1°C pa po 4:30. Nad 0°C se je dvignila šele po 7:00 zjutraj.

Razlike v škodi so bile tudi glede na vzgojno obliko vinske trte. Škoda je bila manjša na visokodebelnih, kordonskih vzgojah, večja na nizkih enošparonskih Güjot-ih. Prav tako so bile opazne razlike med različnimi sortami trte. Zgodnje sorte, ki so imele že daljše poganjke, na lokacijah kjer nizke temperature niso vztrajale več ur, niso doživele večje škode, nasprotno je bila ta večja na sortah, pri katerih so bile mladike še kratke, a so vsa očesa že odgnala.

Primerjava škode v sosednjih vinogradih z različno vzgojno obliko (enokraki Güjot, slika levo; kordon, slika desno) v dolini potoka Kožbanjščka pod vasjo Hruševlje:

 

Razlike v temperaturah smo opazili tudi znotraj nasada breskev. Na bolj prevetrenem merilnem mestu ob robu nasada so nizke temperautre vztrajale manj časa kot na merilnem mestu v sami sredini nasada. Ozračje je v nasadu, kjer drevesa upočasnijo hitrost vetra, bolj mirno, posledično je temperatura tam nižja, škoda pa večja.

Če primerjamo čas trajanja pozebe na posamezni lokaciji s škodo, ugotovimo značilne razlike na lokaciji št.1. Nasad na višji in bolj vetrovni lokaciji praktično ni utrpel škode. Opazili smo le nekaj pomrznjenih mladik. V vinogradu v nižini bo izpad pridelka med 30 in 50 %.

Primerjava škode na lokaciji št.1, na zgornjem merilnem mestu (slika levo) in spodnjem merilnem mestu (slika desno):

 

Na lokaciji št.2 škode, razen par pomrznjenih mladik, ni bilo. Na tej lokaciji je bila temperatura pod -1°C najmanj časa. Na sliki levo je vinograd na spodnjem merilnem mestu, na sliki desno pa na zgornjem merilnem mestu:

 

Lokacija št.3 lepo ilustrira pomen vetra za temperaturo. Senzor znotraj nasada je beležil temperaturo pod -1°C kar 1 uro in 10 minut več, kot senzor na robu nasada. Glede na to, da je pozeba trajala več kot 3 ure, je izguba pridelka 100 %. V vinogradih v okolici je tudi opaziti veliko škodo, s tem da so najbolj prizadeti vinogradi na dnu doline. Že 5 do 10 metrov nad dnom doline, na terasah ni več omembe vredne škode. Opaziti je le par pomrznjenih mladik tu in tam. To nam pove, da je bila inverzija v dolini zelo plitva. Smiselno bi bilo ob morebitnih novih podobnih situacijah opraviti nove vzporedne meritve na višjih legah, predvsem z ugotavljanjem prisotnosti vetra. Od te točke je dolina potoka Kožbajnščka gor vodno bolj gozdnata. Možno je, da gozd vpliva na manjšo pretočnost zraka na dnu tega dela doline, posledično je škoda zaradi pozebe večja.

Pogled na nasad breskev (slika levo) ter škoda na poganjkih mladega drevesa (slika desno):

 

Primerjava škode v vinogradu na lokaciji 3, na dnu doline (slika levo) ter na prvi terasi nad dolino (slika desno). Na prvi terasi, 7 metrov nad dnom doline, je škoda bistveno manjša, kar kaže na plitvost inverzije oziroma slabo prevetreno dno doline:

 

V noči iz 21. na 22. april je še obstajala nevarnost pozebe, čeprav je nad nas v višinah že prihajal toplejši zrak. Temperature so se pod 0°C spustile le na najbolj zatišnih legah, drugje je ostalo na 0°C, nove škode ni bilo.

Za omogočanje izvedbe meritev temperature se zahvaljujemo kmetiji Moro iz Vipolž in kmetiji Zarova iz Gonjač.

Podatki o točnih lokacijah meritev in surovi podatki iz senzorjev so na voljo pri avtorju. Za kontakt se obrnite na podjetje Enomarket d.o.o. Kojsko.

Viri:

 

 

: Lokalno vreme - Z Slovenija,Vreme,Vremenska poročila
: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,

April 2016 – statistika vremenskih postaj ter ohladitev ob koncu meseca

Zasnežena spomladanska Korada in dolina reke Idrije v ozadju – 28.4.2016

Pregovorno muhast in spremenljiv mesec je tokrat povsem upravičil svojo slavo. Prvi dve dekadi sta sicer bili nadpovprečno topli, a brez zelo visokih dnevnih temperatur. Dežja je bilo malo, nekaj kapelj smo bili deležni 8. in 9. aprila, kakšna ploha se je še pojavila dan kasneje. Hladna fronta nas je prešla v noči na 14. april in prinesla nekaj neviht, še en suh prehod fronte smo zabeležili 19. aprila. Zapihala je zmerna do močna burja. Po še nekaj prijetno toplih dneh se je pomlad 23. aprila pričela poslavljati. Izrazit prodor polarnega zraka iz severa je prinesel hladno vreme z občasnim dežjem in plohami. Temperatura na vremenski postaji Dolgi Laz je že 25. aprila zdrsnila pod 0°C. Popoldne je nastalo nekaj ploh, na višjih nadmorskih višinah je tudi snežilo. V torek, 26. aprila je bilo zjutraj še oblačno in hladno, popoldne pa je pričelo deževati, v Furlaniji je zvečer nastalo nekaj neviht, ki so močne nalive prinesle tudi na Primorsko. Snežilo je do okoli 1000 m n.m.v. V sredo 27. aprila smo se zbudili v razmeroma toplo jutro s precej močnim jugozahodnim vetrom, ki se je tekom dneva še krepil. Popoldne so se temperature v Furlaniji povzpele tudi do 18°C. Medtem je večino Slovenije že prešla hladna fronta in prinesla izrazito ohladitev. Temperature so se spustile do ledišča, pričelo je snežiti. Primorsko je fronta prešla pozno popoldne, snežna meja se je spustila do okoli 500 m v Goriških Brdih in spodnji Soški dolini. Še nižje je snežilo višje v dolini, po poročilih domačinov celo do Bodreža pri Kanalu ob Soči. V Desklah je ob nevihti padala sodra. Burja, ki je zapihala po prehodu hladne fronte ter oblačno nebo, so preprečili pozebo v jutru po fronti. 28. aprila zjutraj smo imeli dež s snegom celo v Kojskem v Goriških brdih, sneg se je prijemal do 400 m n.m.v., močnejše padavine po so ostale predvsem v Alpah, oziroma severozahodni Sloveniji. Nevarnost za pozebo v Goriških Brdih in spodnji Soški dolini je trajala še naslednji dan, a je v jasni noči še pihala burja in preprečila zdrs temperatur pod ledišče. Pozebo so ta dan imeli v srednji in zgornji Soški dolini, o rahli slani so poročali tudi iz spodnje Vipavske doline, a informacij o škodi ni. V mirni in jasni noči na 30. april se je ozračje že dovolj ogrelo, da je bila nevarnost pozebe v Goriških brdih manjša, čeprav bomo videli v nadaljevanju, da se je temperatura ponekod spustila pod ledišče. V notranjosti države so temperature tudi to noč padle globoko pod ničlo.

Preden se lotimo statistike si poglejmo nekaj utrinkov iz Alpskega sveta in Tolminske dne 15. aprila. Sušen in topel začetek meseca je poskrbel za hitro ozelenitev tudi višje ležečih območij. Srednja soška dolina je spomladi pravi zeleni balzam za oko. Na sliki levo sta vasi Volče in Čiginj, desno pa je pogled na Tolmin z Vodil vrha:

Izraziti erozijski procesi so značilnost območij z velikimi pobočnimi nakloni. Na sliki levo je podor v dolini reke Tolminke. Cerkvica nad dolino je vsem dobro znana Javorca. Na sliki desno vidimo erozijo na pašnikih, ki nastaja kot posledica intenzivne pašne rabe:

 

Južna in zahodna pobočja tolminskih gora so bila na polovici aprila že skoraj povsem oropana snežne odeje. Glavnina snega v Alpah je letos padla februarja, nato je bilo padavin malo, temperature pa so bile visoke. Na sliki levo je dolina reke Tolminke s pobočji Monture ter Mahavščka. Slika desno prikazuje vas Čadrg in venec gora od Tolminskega Migovca do Vogla:

 

Na sliki levo vidimo zajedanje pomladi v pobočja Visoč vrha, v ozadju se v oblakih skriva Stador. Desno je pogled na Matajur s pobeljenim vrhom. Sonce išče pot skozi oblake nastale kot posledica jugozahodnika v višinah:

 

Poglejmo si statistiko vremenskih postaj v mesecu Aprilu:

  • Kojsko – Goriška Brda – 243 m n.m.

Povprečna mesečna temperatura = 13,4°C (po dekadah: 14,5°C; 15,1°C; 10,7°C)
Najvišje dnevno povprečje = 16,9°C (7.4.)
Najnižje dnevno povprečje = 6,6°C (28.4.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 0
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najnižja izmerjena temperatura = 2,9°C (27.4.)
Najvišja izmerjena temperatura = 22,6°C (6. in 7.4.)

Topli prvi dve dekadi meseca sta obetali enega bolj toplih aprilov v zadnjih šestih letih, odkar postaja deluje. Najtoplejši je še vedno april 2011 s povprečno temperaturo 14,8°C. Šestletno povprečje sedaj znaša 13,2°C, torej je bil letošnji april po ledeni kalvariji ob koncu meseca le dve desetinki toplejši od povprečja ter s tem tretji najtoplejši. Drugo mesto drži april 2014 s 13,9°C, najhladnejši pa je bil april 2012 z 11,5°C. Hladnih in toplih dni v letošnjem aprilu nismo zabeležili.

April je na vremenski postaji Kojsko najbolj suh mesec v letu. Kar nekako v nasprotju z njegovim karakterjem. Tej statistiki tudi letošnji april ni ubežal, saj je bil sploh v prvih dveh dekadah zelo suh, padlo je le 14,2 mm dežja. Nemirno vreme ob koncu meseca je vendarle prineslo več dežja, dovolj za drugi najbolj namočen april v zadnjih šestih letih, a še vedno podpovprečno namočen. Povprečje močno zvišuje mokri april 2012 s kar 248,4 mm dežja. Mesečno povprečje trenutno zanaša 78,7 mm, najbolj suh je bil lanski april z vsega 27,4 mm padavin.

Število dni s padavinami = 9
Število dni s padavinami (>2 mm) = 7
Skupne mesečne padavine = 66,5 mm
Najvišja dnevna količina padavin = 26,7 mm (27.4.)
Najvišja intenziteta padavin = 7,1 mm/h (27.4.)
Število dni s snežno odejo = 0
Število dni z nevihto = 3

Vetrovno mesec ni bil nič posebnega, najmočnejše sunke smo beležili ob prehodih hladnih front, 19. aprila je burja dosegla najmočnejši sunek 85,3 km/h, ob fronti 27. aprila pa je pihnilo do 70,8 km/h.

Panorama shelf clouda pred hladno fronto 27.4. v Furlaniji:

  • Korada – Kanalski Kolovrat – 812 m n.m.v.

Korada je bila ob koncu aprila ponovno pobeljena. Snežna odeja je zdržala do sončnega popoldneva dan po fronti. Za cel dan snežne odeje ponovno ni zneslo.

Povprečna mesečna temperatura = 9,5°C (po dekadah: 11°C; 10,8°C; 6,6°C)
Najvišje dnevno povprečje = 14,2°C (7.4.)
Najnižje dnevno povprečje = 1,7°C (28.4.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 2
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najnižja izmerjena temperatura = -0,8°C (27. in 28.4.)
Najvišja izmerjena temperatura = 18,1°C (7.4.)

Skupna količina padavin: 96,3 mm
Največja dnevna količina padavin: 40,9 mm (26.4.)
Najvišja intenziteta padavin = 160,8 mm/h (26.4.)
Število dni s sneženjem = 2 (27. in 28.4.)

Najmočnejši sunek vetra: 62,8 km/h (19.4.)

Na levi je prikazan pogled s Korade na Soško dolino in vas Deskle 28. aprila. V ozadju vidimo zasneženo Banjško planoto. Na desni so zasnežena pobočja Korade z vasico Vrtače:

 

Pri zavetišču na Koradi je bila snežna odeja visoka 4 cm, pri temperaturah okoli ničle je pihala zmerna burja, ki je izrazito stopnjevala občutek mraza. Na sliki desno je pogled iz zasnežene Korade na zeleno in pomladno Soško dolino:

 

  • Dolgi Laz – severna Banjška Planota – 888 m n.m.v.

Postaja v Dolgem Lazu je ob sneženju 27.4. naletela na težavo z izpadom električne energije, ki je trajal dovolj dolgo, da smo ostali prav brez ključnih podatkov ob prehodu hladne fronte. Zato tokrat izpuščamo statistiko iz te postaje, saj se podatki ne bi ujemali z dejanskim stanjem. Težave z dobavo električne energije na hribovitih območjih zahodne Slovenije so še vedno zelo slabe, električno omrežje sicer obstaja, a nič več kot to.

Vrnimo se ponovno k mrzlemu obdobju ob koncu meseca… Mrzla polarna zračna masa nas je dosegla že 24. aprila, največ škode je v notranjosti Slovenije povzročila pozeba 26. aprila zjutraj. Močno so prizadeti sadjarji in vinogradniki v večjem delu države, najhuje je bilo v na vzhodu Slovenije. Zahodni del države je že ponoči pokrila oblačnost, ki je prekinila ohlajanje.

Vremenska situacija nad Evropo 25. aprila zjutraj:

Tmin po postajah ARSO v Sloveniji 26. aprila zjutraj (vir: Marko Korošec, Slometeo forum):

12.4 Kredarica (2515m)
-7.1 Jezersko (893m)
-6.0 Krvavec (1740m)
-4.7 Rogla (1496m)
-4.6 Rudno polje (1344m)
-4.5 Logarska dolina (730m)
-4.3 Šmartno pri Slovenj Gradcu (444m)
-4.0 Babno polje (754m)
-3.8 Iskrba (534m)
-3.6 Gornji grad (438m)
-3.6 Nova vas – Bloke (718m)
-3.6 Ratece (864m)
-3.3 Kamniška Bistrica (549m)
-3.3 Ravne na koroškem (396m)
-3.3 Zgornja Radovna (777m)
-3.2 Gačnik (292m)
-3.2 Kočevje (467m)
-3.1 Celje – Medlog (242m)
-2.9 Murska Sobota – Rakičan (186m)
-2.9 Ptuj (terme) (222m)
-2.8 Radenci (205m)
-2.7 Rogaška slatina (250m)
-2.6 Vojsko
-2.5 Dobliče (Črnomelj) (157m)
-2.2 Letališče Cerklje ob Krki (154m)
-2.1 Planina pod Golico (956m)
-2.1 Podčetrtek (202m)
-2.0 Letališče Edvarda Rusjana Maribor (264m)
-2.0 Maribor (275m)
-2.0 Zgornja Kapla (723m)
-1.9 Lendava (190m)
-1.7 Krško – NEK (156m)
-1.7 Osilnica (290m)
-1.6 Hrastnik (290m)
-1.3 Šebreljski vrh (970m)
-1.2 Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (364m)
-1.1 Letališče Lesce (509m)
-1.1 Trebnje (302m)
-1.1 Velike Lašče (529m)
-1.0 Cerkniško jezero – Otok (586m)
-1.0 Davča (1002m)
-0.9 Ilirska Bistrica – Trnovo (424m)
-0.9 Velenje (TEŠ) (388m)
-0.8 Novo mesto (218m)
-0.5 Malkovec (400m)
-0.4 Lisca (943m)
-0.4 Litija (268m)
-0.4 Radegunda (789m)
-0.2 Pasja ravan (1020m)
-0.2 Postojna (533m)

Škodo zaradi pozebe je ob prehodu hladne fronte stopnjevalo še sneženje. Velike količine snega, ki so padle po notranjosti države so na olistanih drevesih povzročale snegolome, težave so imeli tudi v trajnih nasadih jablan. Na Štajerskem se je pod težo snega na protitočnih mrežah celotna konstrukcija sesula in poteptala nasad pod seboj. Škodo na najbolj prizadetih območjih ocenjuejo na 90 %.

Maksimalna višina snežne odeje na posameznih vremenskih opazovalnicah agencije za okolje je bila sledeča (Vir: Gregor Vertačnik, Slometeo forum):

Jezersko 40 cm
Planina pod Golico 40 cm
Logarska Dolina > 35 cm (ni podatkov od večera dalje)
Radegunda 35 cm
Topol pri Medvodah 33 cm
Trojane 29 cm
Lisca 27 cm
Nova vas na Blokah 27 cm
Pasja ravan 27 cm
Bohinjska Češnjica vsaj 22 cm (še sneži)
Zgornja Sorica 22 cm
Vrhnika 21 cm
Logatec 21 cm
Zgornja Radovna 20 cm
Zadlog 19 cm
Velike Lašče 19 cm
Bukovski Vrh 17 cm
Babno Polje 16 cm
Gornji Grad 16 cm
Kamniška Bistrica 16 cm
Kranj 9 cm
Jeruzalem 8 cm
Kočevje 6 cm
Krn (vas) 6 cm
Litija 6 cm

Za arhiv omenimo še eno zanimivost, ki kaže kako izrazita je bila hladna fronta 27. aprila. Ob prehajanju Slovenije so bile zabeležene velike temperaturne razlike med severovzhodom in jugozahodom države. Ko je na severovzhodu že snežilo pri 0°C, so v Kopru imeli še 20°C. Izjemnih 20°C razlike na tako kratki razdalji. V Kojskem je temperatura ob prehodu fronte padla iz 15,8°C na 3,4°C.

Karta temperatur na vremenskih postajah ARSO med prehodom hladne fronte čez Slovenijo:

Čeprav smo imeli v Goriških brdih tokrat veliko srečo z oblačnostjo in burjo, je nevarnost za pozebo obstajala. Nekaj temperaturnih senzorjev smo že pred fronto nastavili na za pozebo najbolj dojemljiva območja na Prevali pod vasjo Ceglo. Najnižja zabeležena temperatura v noči iz 28. na 29. april je bila zabeležena v vinogradu označenem na spodnjem zemljevidu. Senzor je bil nastavljen na višino 1 m nad tlemi na cono mladik vinske trte, torej na mesto, kjer bi pozeba povzročila gospodarsko škodo. Živo srebro se je ob 2:00 zjutraj spustilo do 0,5°C, nato je zapihala burja, ki je prekinila ohlajanje, ozračje se je ogrelo do 6°C, preden se je temperatura pričela ponovno spuščati proti ledišču, a nižje od 2°C do jutra ni šlo. Preostali lokaciji sta bili toplejši. V vinogradu mladih trt pod Gredičem smo senzor nastavili na višino 15 cm, torej na višino mladik mladih trt. Temperatura se je za kratek čas spustila do 1,5°C, preden se je pričelo segrevanje zaradi burje. Na tretji lokaciji, v sadovnjaku breskev ob cesti proti Subidi in Krminu smo senzor nastavili na višino 1,5 m nad tlemi. Najnižja zabeležena temperatura je bila 2°C.

Lokacija vinograda, kjer so bile opravljene meritve je označena z rdečo piko:

Graf poteka temperature v noči iz 28. na 29. april:

Ker je bila v noči iz 29. na 30. april nevarnost za pozebo, od dotoku toplejšega zraka v višinah, manjša, smo vse senzorje prestavili v vinograd pod Ceglim, ki je označen na karti in se je prejšnjo noč izkazal za najhladnejšega. Senzorje smo nastavili na tri različne višine, in sicer na 10 cm, 1 m in 1,7 m, kar je bilo najvišje možno, glede na to, da je bila to maksimalna višina kolov v vinogradu. Senzor na 1,7 m višine je meril tudi zračno vlago. Na višini 10 cm se je temperatura spustila pod ničlo za kratek čas med 5:20 in 6:00 zjutraj, zabeležili smo -0,5°C. Med 3:00 in 6:00 se je teperatura vseskozi gibala okoli 0°C. Že na višini 1 m je bila temperatura višja za 1°C. Podobne rezultate je dal tudi senzor na višini 1,7 m. Relativna zračna vlaga se je ponoči hitro povzpela do 100 %, kar kaže na verjetnost, da je bilo zjutraj na tleh opaziti nekaj slane, medtem ko nevarnosti za pozebo mladik ni bilo.

Za konec še nekaj fotografij divjine odmaknjenega kotička doline reke Idrije v toplem spomladanskem vremenu 30. aprila. Idilična podoba doline v ničemer ni razkrivala vremenskih neprijetnosti prejšnjih dni, če odštejemo nekoliko povečano vodnatost predvsem številnih pritokov reke. Malo poznan svet skriva številne geološke zanimivosti, posebej so impresivne pečine flišnih skladov, ki jih na svojih ovinkih skozi dolino tvori reka Idrija. Živahna rečica na svoji poti proti Furlanski ravnici premaguje številne ovire v obliki manjših slapov. Lenobna pa postane v številnih prijetnih tolmunih, v katerih poletno osvežitev iščejo redki tu še živeči domačini. Območje je deležno velikih količin padavin vsako leto, zato se s hribov v dolino zlivajo nešteti potoki in potočki, nekateri svojo pot končajo tudi v obliki lepih slapov:

 

Panoramski posnetek enega od ovinkov rečice in pečine iz flišnih skladov:

Viri:

: Lokalno vreme - Z Slovenija,Vreme,Vremenska poročila
: , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,

Save Crop – aktivna zaščita pred pozebo in nevarnost pozebe v aprilu 2015

Čeprav april in maj veljata za pomladna meseca, krajše epizode zime v tem času niso neobičajne. Prodori hladnega polarnega zraka s severa sicer v nižine ne prinašajo več snega, oziroma se to zgodi le izjemoma, precej večjo skrb nam povzročajo jutra po prehodih takih polarnih front in z njimi stara nadloga, pozeba.

Na Primorskem je sadno drevje aprila v polnem cvetu. V letu 2015 smo že v prvi dekadi aprila v zatišnih nižinskih legah dobili prve pozebe. Tudi druga polovica aprila ponovno grozi. Nakazujeta se kar dva zaporedna prodora polarnega zraka nad naše kraje, prvi čez vikend, 18. aprila, drugi pa predvidoma v sredini naslednjega tedna, okoli 22. aprila. Če bodo jutra, ki bodo sledila prehodom teh front, brez vetra, bo pojav slane in z njo pozebe, zelo verjeten.

Vremenski sliki razporeditve zračnih mas na ploskvi 500 hPa v nedeljo in sredo zjutraj, ko bo nevarnost pozebe največja. Na pojav pozebe bo vplivala prisotnost vetra:

 

O načinih zaščite pred pozebo smo v preteklosti že pisali. Tehnologija na področju sredstev za zaščito pa je v zadnjih letih znatno napredovala. Zato tokrat predstavljamo novo sredstvo Save Crop, italijanskega proizvajalca Fertenia, ki je namenjeno povečanju odpornosti rastlin na stresne dejavnike, kot so spomladanske pozebe ter poletne suše.

Sredstvo je sestavljeno iz organskih in mineralnih snovi. Na rastline ga nanašamo foliarno s škropljenjem. V rastlinah poveča koncentracijo prolina, betaina ter polisaharidov, snovi katere imajo znano antistresno delovanje. Poleg tega vsebuje rastlinske ekstrakte, bogate z terpeni (terpenolen, D-limonen, alfa in gama terpinen) in disaharid trehalozo, sladkor, ki uravnava osmotski potencial v rastlini. Slednji vpliva na strukturo vode tako, da preprečuje nastajanje ledu in s tem poveča sposobnost rastline, da preživi daljša obdobja nizkih temperatur brez poškodb tkiva.

Save Crop kemično in mehanično ščiti listna tkiva, cvetove, razmnoževalne organe in mlade rastline 10 do 15 dni po tretiranju. Čas delovanja je odvisen od vremenskih dejavnikov (padavine, zračna vlaga), nove rasti tretiranih zelenih delov rastlin in poteka diferenciacije v novi rastni dobi. Sredstvo tudi pospešuje nadaljnjo rast po dnevih s temperaturnim stresom. Oploditev cvetov je kljub stresnim dejavnikom dobra.

Sredstvo se uporablja izključno preventivno. Zagotoviti moramo dobro pokritost površin, ki jih želimo zaščititi, s škropilno brozgo, saj so površine, ki jih sredstvo ne doseže, še naprej izpostavljene škodljivim dejavnikom okolja. Padavine takoj po tretiranju lahko izperejo škropilno oblogo in zmanjšajo učinkovitost sredstva.

Save Crop je na voljo v tekoči obliki v kanistrih po 5 litrov. Odmerek znaša 1,3 do 1,5 l/100 l vode za sadovnjake, vinograde, kapusnice, žita, zelišča in cvetje ter 1 do 1,3 l/100 l vode za zelenjadnice in plodovke ter jagode.

Sredstvo je bilo uporabljeno v sadovnjaku breskev v Goriških Brdih v zatišni legi, kjer so se v začetku aprila pojavljale negativne jutranje temperature. Današnji ogled sadovnjaka kaže, da je bila oploditev dobra, plodiči se slačijo, nastavek pridelka je velik. Od pozebe poškodovanih plodov nismo opazili:

Sredstvo je na voljo v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

: Fitomedicina,Sadno drevje,Vinska trta
: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,
Page 1 of 41234»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin