Tag: 2012

Pestra nevihtna sezona 2012 se bli┼ża koncu. ─îas je, da se spomnimo vrhuncev leto┼ínjega poletja, v katerem je kar mrgolelo superceli─Źnih neviht. Na┼íteli smo jih preko 35, ─Źeprav je dejanska ┼ítevilka zagotovo precej vi┼íja. Obmo─Źje v okolici Alp se je izkazalo kot zelo ugodno za razvoj tega tipa neviht, na kar najbr┼ż vpliva razgiban relief in posledi─Źno lokalno pove─Źan strig. Poleg tega letos nikjer ni primankovalo energije. Nemalokrat smo chasali setupe s 3000 – 4000 J/kg sbCAPE-a. Kljub vsemu leto┼ínje leto ne bo ostalo v spominu kot leto CG razelektritev. Teh je bilo presenetljivo malo, ve─Źinoma smo videli le bliskanje v oblakih, zato letos fotografij izjemnih CG-jk ni veliko.

Prvi dan v juliju in prvi dober setup, katerega ni ┼ílo zamuditi. Pred fronto preko osrednje Evrope so pihali mo─Źni vetrovi ju┼żnih smeri. Na Bavarskem, Salzbur┼íkem ter v zgornji Avstriji je bilo napovedanega preko 3000 J/kg CAPE-a in preko 40 vozlov DLS-ja ter lep veering profil. Pri─Źakovana je bila eksplozija fotogeni─Źnih supercelic. Prva se je razvila zahodno od Salzburga, kasneje smo ┼íe 3 spremljali in fotografirali v Zgornji Avstriji, med Salzburgom in Linzem.

Sinopti─Źna situacija:

Fotografiji supercelice pri Salzburgu z inflow tail-om in wall cloud-om in ene od supercelic v Zgornji Avstriji:

5. junij je obetal marginalen setup v Furlaniji. Strig je bil ┼íibek, energije pa precej. Pri─Źakovali smo vro─Źinske nevihte v popoldanskem ─Źasu. Ob vzno┼żju Alp, severno od Codroipa je slabim pogojem navkljub nastala fotogeni─Źna, a kratko┼żiva supercelica. ┼álo je za lep primer lokalno pove─Źanega striga v bli┼żini Alp.

Sinopti─Źna situacija:

Fotogeni─Źna supercelica v Furlaniji:

11. julij je bil en najbolj pestrih dni to poletje. S severozahoda je Alpe in Slovenijo dosegla hladna fronta. Pred fronto je pri tleh pihal jugovzhodnik, energije je bilo okoli 3000 J/kg, DLS-ja okoli 40 vozlov. Nevihte so najprej nastajale v avstrijskih Alpah, nato je prva supercelica dneva eksplodirala v bli┼żini Gradca, oziroma severozahodno od mesteca Leibnitz. Nevihta je imela masiven wall cloud in inflow tail. Potovala je proti severovzhodni Sloveniji, oziroma v Prekmurje, kjer se je pred njo razvil fotogeni─Źen shelf cloud. Kasneje je nova supercelica nastala ju┼żno od Murske Sobote, nato ┼íe ena pri Hodo┼íu. ─îetrto masivno supercelico smo spremljali v okolici kraja Nagykanizsa. Mo─Źnej┼íe nevihte so zajele tudi osrednjo in zahodno Slovenijo. Fotogeni─Źna supercelica je nastala severno od Ljubljane, medtem ko je nevihtna linija na Primorskem prinesla nekaj mo─Źnih sunkov vetra. Vremenska postaja na Koradi je med nevihto zabele┼żila maksimalni sunek vetra 163 km/h, kar je nov rekord postaje.

Sinopti─Źna situacija:

Supercelica v okolici Leibnitza v Avstriji z izrazitim wall cloud-om in inflow tail-om:

Ista supercelica kasneje nad Prekmurjem. Na prvi sliki je impresiven shelf cloud, na drugi pa wall cloud:

Kasneje je nova masivna supercelica nastala nad Mad┼żarskimi ravnicami. Na prvi fotografiji je shelf cloud, na drugi wall cloud:

Izjemni pogoji so se obetali 14. julija v Furlaniji. Nismo bili prepri─Źani, kako bo z energijo, saj je bilo pred pri─Źakovano fronto iz severozahoda precej obla─Źno, kar je omejevalo segrevanje. Toda ostali pogoji so obetali zelo nevarno situacijo. 70 vozlov DLS-ja, sunki jugovzhodnika do 50 km/h ob obali Furlanije in odli─Źen veering profil so pogoji za tornadne supercelice. Ko se je popoldne razjasnilo, je bilo dovolj tudi energije za vzdr┼żevanje vzgornikov ob tako mo─Źnem vetru v atmosferi. Dolgo ─Źasa se na konvergenci med severozahodno Furlanijo in Vicenzo v Bene─Źiji ni zgodilo ni─Ź, nato se je nenadoma organizirala masivna supercelica. Kmalu je prerasla v nekaj, ─Źemur lahko re─Źemo nevihta desetletja v Furlaniji. Ogromen beaver’s tail je nakazoval mo─Źan inflow v nevihto, v teku je bila tudi tornadogeneza, a je celica imela ‘smolo’, da je potovala preve─Ź severno preko furlanske ravnice, kjer je bil veter pri tleh precej ┼íibkej┼íi kot na obali. Posledi─Źno do razvoja tornada ni pri┼ílo. Nevihta je oslabela v hribih zahodne Slovenije, a se je ponovno okrepila ob prihodu na ┼ákofjelo┼íko polje. Svojo pot je kon─Źala ┼íele v Prekmurju. Gotovo lahko re─Źemo, da je ┼ílo za nevihto leta na na┼íem obmo─Źju.

Sinopti─Źna situacija:

Radarska slika:

Impresivna supercelica z beaver’s tail-om pri Codroipu ter wall cloud iste supercelice nekaj minut prej, ko se je trudila sproducirati tornado:

Manj zanimivo dogajanje je obetal 21. junij, ko je pred fronto prek Slovenije in Furlanije ┼że pihal severovzhodnik. Pri─Źakovali smo predvsem dvignjene supercelice, saj je bilo striga dovolj. Presenetljivo sta v Furlaniji nastali dve ‘surface based’ supercelici, od katerih je bila prva celo ‘left moover’, medtem ko je imela druga izjemen wall cloud.

Sinopti─Źna situacija:

Shelf cloud prve celice ter druga supercelica z masivnim wall cloud-om:

Nova izjemna situacija se je nakazovala 6. avgusta. Pred hladno fronto v Piemontu v Italiji so bili pogoji za tornadne supercelice izjemni. Kar 80 vozlov dls-ja je obetalo hitre in silovite nevihte. Celica dneva je nastala v Alpah zahodno od Torina in se mo─Źno okrepila ob prihodu v ravnice Piemonta ter se razvila v zelo hitro HP supercelico z wall cloud-om zavitim v de┼żno zaveso. Hitro je severno od Milana spet dosegla Alpe in oslabela. Poro─Źila o ┼íkodi so omenjala predvsem mo─Źne downburste, tornada ni bilo. Kasneje je nova mo─Źna supercelica nastala v okolici Bergama.

Sinopti─Źna situacija:

Izjemno hitra, silovita HP supercelica v Piemontu:

Manj zanimiv je bil setup s prehodom hladne fronte prek Furlanije 9. avgusta. Ob burji so nastajale dvignjene nevihte, med njimi je bila ena tudi superceli─Źna.

Sinopti─Źna situacija:

Dvignjena supercelica v bli┼żini Palmanove:

V naslednjih tednih se je nad na┼íe kraje raz┼íiril anticiklon in prinesel dolgotrajen vro─Źinski val. Pomanjkanje de┼żja je pomenilo hudo su┼ío in precej┼ínjo ┼íkodo v kmetijstvu. Prve padavine smo dobili ┼íele ob prehodu te┼żko pri─Źakovane hladne fronte 26. avgusta. V Furlaniji sta nastali dve superceli─Źni nevihti, kasneje pa ┼íe ena nad Tr┼ża┼íkim zalivom. Slednja je dosegla obalo pri Umagu, kjer sta mo─Źan downburst in debela to─Źa povzro─Źila ogromno ┼íkode tako na ─Źlove┼íki lastnini, kot na ┼że od su┼íe zdesetkanih kmetijskih povr┼íinah.

Sinopti─Źna situacija:

Odre┼íilne padavine prihajajo nad Gori┼íka Brda, ter supercelica nad Tr┼ża┼íkim zalivom, ki je naredila ogromno ┼íkode na obmo─Źju Umaga v Istri:

31. avgusta nas je pre┼íla ┼íe zadnja fronta v temu mesecu. V genovskem zalivu je nastal ciklon, preko Bene─Źije in Furlanije pa smo imeli ugodne pogoje za mo─Źne nevihte. Rosi┼í─Źa preko 19┬░C in jugovzhodnik pri tleh so obetali celo tornade ob superceli─Źnih nevihtah. Prva superceli─Źna nevihta je nastala nad Krminom (Cormons) v dopoldanskih urah in prinesla mo─Źan naliv nad Gori┼íka Brda. Druga masivna cikli─Źna supercelica je spustila na tla dva tornada, prvega v okolici Padove, drugega blizu kraja Quarto d’Altino v Bene─Źiji. Vzhodno od Benetk tornadi niso ve─Ź nastajali, nevihta pa je bila ┼íe vedno impresivna. Oslabela je pri Latisani.

Sinopti─Źna situacija:

Fotografiji supercelic v Krminu in pri kraju Caorle v Bene─Źiji:

V pregledu so zajete le najbolj fotogeni─Źne supercelice leto┼ínjega poletja. Vseh chasov in tudi neviht je bilo ┼íe veliko ve─Ź, vendar smo nekatere namenoma izpustili, saj so bile manj zanimive za oko in ostajajo le v arhivu ter letni statistiki. Velika ve─Źina zgoraj predstavljenih storm chase-ov v letu 2012 je bila izvedena pod vodstvom Marka Koro┼íca (Weather-Photos.NET), s katerim je bilo pravi u┼żitek sodelovati. Prihodnje leto gremo dalje!

Viri:

Leto┼ínje poletje je bilo zelo skromno s padavinami. Na Primorskem je zadnji konkreten de┼ż padel ob za─Źetku druge dekade meseca junija, ki pa je s seboj prinesel tudi to─Źo in ┼íkodo na kmetijskih povr┼íinah. Slednja se je ┼íe stopnjevala s poletno su┼ío, zato so pridelki na vseh pomembnih vinogradni┼íkih, sadjarskih in oljkarskih obmo─Źjih na Primorskem precej prizadeti. Dolgo pri─Źakovan de┼ż je pri┼íel 26. avgusta in prekinil vro─Źino v drugi polovici avgusta, ko smo marsikje bele┼żili temperature preko 38┬░C.

Prizemna hladna fronta nas je dosegla v jutranjih urah, energije v ozra─Źju je bilo malo. Nekaj neviht je nastalo le na hribovitem obmo─Źju zahodne Slovenije, kjer je padlo do okoli 10 mm de┼żja. V Gori┼íkih Brdih je zjutraj zgolj nekoliko namo─Źilo tla, saj so postaje bele┼żile samo nekaj nad 5 mm padavin. Nekaj neviht se je vseeno pojavilo tudi na obali in Krasu, kjer je v mo─Źnih nalivih padlo okoli 10 mm de┼żja.

Sinopti─Źna situacija 26/08/2012 ob 12z:

Radarska slika jutranjih neviht nad Z Slovenijo:

Marko Korošec (Weather-Photos.NET) je ob eni od jutranjih neviht ujel izjemen trenutek, ko je strela udarila v anteno mobilne telefonije:

Po prehodu fronte je zapihala burja, padavine so ponehale. V poznih popoldanskih urah nas je dosegla hladna fronta z ohladitvijo v vi┼íinah, kar je vodilo do nastanka nevihtne linije, ki je po─Źasi potovala proti jugovzhodu. Ob 1000 J/kg CAPE-a in 30 vozlih DLS-ja, so se pojavljale mo─Źnej┼íe nevihte, med njimi tudi superceli─Źne. Ena od njih je potovala severno od Udin in naprej proti ─îedadu, kjer je dosegla hribe in oslabela. Okoli 17:10 je nastala nova supercelica severnozahodno od Krmina in kmalu pre┼íla v linearno multicelico ter kot tak┼ína dosegla Gori┼íka Brda.

V mo─Źnih nalivih je padlo med 25 in 35 mm de┼żja. Vremenske postaje v Gori┼íkih Brdih so zabele┼żile slede─Źe jakosti nalivov:

  • Neblo: 213,4 mm/h
  • Biljana: 126,0 mm/h
  • Kojsko: 113,0 mm/h

Radarska slika:

Druga mo─Źna celica v tej liniji, ki jo na zgornji radarski sliki vidimo pri Pordenone-ju, je kasneje dosegla severni Jadran. Nad morjem je bilo energije precej ve─Ź, okoli 2500 J/kg. Nevihta se je mo─Źno okrepila, nastala je masivna supercelica, ki je potovala proti slovenski in hrva┼íki obali. Iz okolice Umaga so poro─Źali o mo─Źnih downburstih ter to─Źi, ki je naredila ogromno ┼íkode na kmetijskih pridelkih. Veliko je bilo poro─Źil o izruvanih drevesih, po┼íkodovanih avtomobilih in drugi gmotni ┼íkodi.

Radarska slika supercelice v Tr┼ża┼íkem zalivu:

Fotografije supercelice nad Tr┼ża┼íkim zalivom:

Amaterske vremenske postaje na obmo─Źju Primorske so v celotnem poslab┼íanju zabele┼żile naslednje koli─Źine padavin:

  • Zatolmin (So┼íka dolina): 51,8 mm
  • Ravna pri Ligu (Kanalski Kolovrat): 49,8 mm
  • Dutovlje (Kras): 42,8 mm
  • Neblo (Gori┼íka Brda): 40,4 mm
  • Gorenje Polje (So┼íka dolina): 39,0 mm
  • Deskle (So┼íka dolina): 38,1 mm
  • Biljana (Gori┼íka Brda): 34,8 mm
  • Korada (Kanalski Kolovrat): 32,8 mm
  • Kojsko (Gori┼íka Brda): 32,0 mm
  • Okroglo (Kal nad Kanalom): 28,5 mm
  • Nova Gorica: 18,6 mm
  • Sela na Krasu (Gori┼íki Kras): 12,0 mm

Viri:

Leto 2012 kmetijstvu zagotovo ne prizana┼ía. Intenzivni vremenski pojavi so ┼íkodo povzro─Źali ┼że pozimi, ko je pihala orkanska burja ter pritiskal hud mraz in je posledi─Źno odmrla tudi kak┼ína trta, ali pomrznila oljka. Pomlad je prinesla to─Źo in zmrzal, ki sta dodatno oklestila pridelek. V poletnih mesecih nas pesti ┼íe huda su┼ía, ki marsikje ogro┼ża ne samo pridelek, pa─Ź pa tudi celotne rastline v trajnih nasadih, da o stanju na polj┼í─Źinah niti ne govorimo. Leto┼ínji pridelek grozdja dozoreva v teh te┼żkih razmerah, v kak┼ínem stanju je, si bomo podrobneje pogledali v tem ─Źlanku. Zaradi su┼íe je prizadeta celotna Primorska. Obala je dobila zelo malo padavin v leto┼ínjem letu, saj skupna kumulativa ne dosega niti 300 mm. Na Gori┼íkem in okolici je bilo de┼żja ve─Ź, vendar se zaradi la┼żjih tal su┼ía prav tako mo─Źno pozna.

O vplivu vremena na proces dozorevanja grozdja smo govorili ┼że lani (KLIK). Vemo, da su┼íne razmere v tem ─Źasu lahko pozitivno vplivajo na kvaliteto pridelka, vendar mora biti minimalna koli─Źina vode trti ┼íe vedno na voljo. Letos je razpolo┼żljiva voda v tleh marsikje ┼że pod to─Źko venenja in s tem rastlinam nedostopna. Posledice se na pridelku mo─Źno poznajo. Da to poka┼żemo, si poglejmo nekaj ┼ítevilk.

VZOREC

V letih 2011 in 2012 smo ob pribli┼żno enakem ─Źasu pobrali vzorce grozdja treh sort iz istega vinograda. Jagode so bile pobrane naklju─Źno iz posameznih grozdov, ki so izpostavljeni soncu in tistih, ki so delno ali popolnoma v senci. Jagode smo pobirali iz vrha, sredine in spodnjega dela grozda. Vzorec smo nabrali v celotnem vinogradu tako, da smo ┼íli po vsaki drugi vrsti in pobirali jagode izmeni─Źno iz leve in desne strani vrste. Skupno smo nabrali med 150 in 200 jagod. Vzorec je bil pobran dne 16. avgusta.

VINOGRAD

Vinograd, iz katerega so bili pobrani vzorci stoji v Kojskem, na blagem pobo─Źju, obrnjenem na jugozahod. Vrste so dolge okoli 100 metrov, vzgojna oblika je dvojni Guyot. Od zgoraj proti dnu vinograda so posajene sorte ‘Sauvignon’, ‘Modri pinot’ in ‘Chardonnay’. Obremenitev trt je velika, saj red─Źenje ni bilo opravljeno. Vinograd je zatravljen s herbicidnim pasom pod trtami. Na prvi pogled vinograd ne trpi su┼íe. Na delu, kjer so tla prete┼żno fli┼íne sestave, je rast slab┼ía. Tam je na grozdju, ki je mo─Źneje izpostavljeno soncu, opaziti son─Źne o┼żige.

ANALIZE

Analize so bile opravljene v laboratoriju podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko. Nabrane jagode vsake sorte smo stehtali in njihovo maso prera─Źunali na 100 jagod. Refraktometrsko smo izmerili sladkorno stopnjo v ┬░BRIX ter izra─Źunali predviden alkohol. Kislino smo izmerili z nevtralizacijo vzorca do pH 7 z NaOH do preskoka barve iz rumene v modro zeleno ob uporabi indikatorja bromtimol modro. pH vrednost smo izmerili s pomo─Źjo pH metra.

REZULTATI ANALIZ GROZDJA

Navedeni so rezultati meritev nabranih vzorcev in primerjava z letom 2011. Lanski vzorec je bil pobran dva dni kasneje, 18. avgusta:

Chardonnay 2012 / Chardonnay 2011

  • Masa 100 jagod (g): 137,90 / 172,20
  • Sladkor (┬░BRIX): 19,94 / 19,65
  • Predviden alkohol (vol.%): 11,14 / 11,18
  • Skupne kisline (g/l): 8,90 / 10,00
  • pH: 3,09 / 2,95

Sauvignon 2012 / Sauvignon 2011

  • Masa 100 jagod (g): 130,30 / 165,50
  • Sladkor (┬░BRIX): 18,33 / 20,95
  • Predviden alkohol (vol.%): 10,29 / 11,80
  • Skupne kisline (g/l): 12,10 / 12,60
  • pH: 2,98 / 2,83

Modri pinot 2012 / Modri pinot 2011

  • Masa 100 jagod (g): 123,25 / 164,10
  • Sladkor (┬░BRIX): 19,34 / 19,20
  • Predviden alkohol (vol.%): 10,99 / 10,87
  • Skupne kisline (g/l): 8,60 / 9,90
  • pH: 3,12 / 2,89

Takoj nam pade v o─Źi masa 100 jagod, ki je od 35 do 40 gramov manj┼ía kot v lanskem letu. Ob tem ne pozabimo, da so bile su┼íne razmere tudi v lanskem letu, kar je delno vplivalo na manj┼ío maso jagod. Sladkorne stopnje so povsod pribli┼żno enake, razen pri sorti ‘Sauvignon’ je sladkorna stopnja pribli┼żno 1,5 ┬░BRIX ni┼żja. Kisline so pri vseh sortah ni┼żje kot lani ob istem ─Źasu, posledi─Źno je pH vi┼íji.

SUŠA

Su┼íne razmere bodo letos bistveno vplivale na zmanj┼ían pridelek. Poleg manj┼íega pridelka grozdja, je tudi dobit mo┼íta pri pre┼íanju majhna. Vinogradniki, ki so bili prisiljeni potrgati manj┼íe koli─Źine grozdja v vinogradih, ki so bili mo─Źno prizadeti od su┼íe, poro─Źajo o zelo majhnih izplenih. Recimo iz 300 kg Chardonnay-a je nekdo dobil vsega 130 litrov mo┼íta. Kjer so vinogradi posajeni na la┼żjih, fli┼ínatih tleh, ali na vrhovih gri─Źev, kjer je razpolo┼żljive vode najmanj, se su┼ía mo─Źno pozna na trtah. Listje v coni grozdja rumeni, se su┼íi in odpada. Grozdne jagode so majhne, se stiskajo in su┼íijo. Opaziti je veliko trt z znamenji kapi vinske trte. Znamenja su┼íe so najbolj vidna na vrhovih gri─Źev in so na ni┼żjih terasah takih vinogradov manj izrazita, a ┼íe vedno mo─Źno odvisna od tipa tal. Najbolj trpijo mladi vinogradi, ┼íe posebej tisti, ki so ┼że v tretjem letu starosti bolj obremenjeni s pridelkom. Mlade trte nimajo popolnoma razvitega koreninskega sistema, zato jih su┼ía hitreje prizadene.

Ve─Ź fotografij su┼íe v Gori┼íkih Brdih…

Naredili smo nekaj primerjav dozorevanja grozdja v zadnjih letih ter v leto┼ínjem letu in jih poizkusili povezati z vremenskimi podatki. Uporabili smo podatke analiz grozdja, ki so jih na podro─Źju Gori┼íkih Brd naredili na Kmetijskem zavodu Nova Gorica v letih 2008, 2010 in 2012 ob pribli┼żno istem ─Źasu na sredini avgusta. Gre za povpre─Źja meritev vzorcev v ve─Ź vinogradih na razli─Źnih lokacijah v Gori┼íkih Brdih:

Analize grozdja:

Akumulacija padavin v posameznih letih na padavinski postaji Agencije za okolje RS v Vedrijanu:

Leti 2008 in 2010 sta bili v prvih osmih mesecih po koli─Źini padavin primerljivi, medtem ko je leto 2012 bistveno bolj su┼íno. Letos smo imeli velik deficit padavin pozimi, nato je med aprilom in junijem padlo nekaj ve─Ź de┼żja, a pomanjkanje vode pozimi se je bistveno poznalo ob za─Źetku poletja. Zimska zaloga vode je zelo pomembna za poletne mesece, saj ob mo─Źnih poletnih nalivih ve─Źina vode odte─Źe, ali izhlapi in ne vpliva toliko na prepre─Źevanje su┼íe. Ker julija in avgusta ni ve─Ź padlo veliko de┼żja, je su┼ía takoj pritisnila. Ob koncu julija je razlika zna┼íala ┼że 300 – 400 litrov. Do sredine avgusta v Brdih nismo zabele┼żili ve─Ź de┼żja, torej je ta razlika trenutno ┼íe ve─Źja. To se v podatkih pozna na masi 100 jagod, ki je povsod precej ni┼żja kot v letih 2008 in 2010. Sladkorne stopnje so v letu 2012 precej vi┼íje kot v ostalih dveh letih predvsem na ra─Źun pove─Źanja koncentracije grozdnega soka zaradi izhlapevanja vode skozi jagodno ko┼żico. Leto┼ínje visoke poletne temperature pospe┼íujejo razgradnjo jabol─Źne kisline, kar se na podatkih lepo vidi. Iz tega razloga so tudi skupne kisline precej ni┼żje kot ob istem ─Źasu v prej┼ínjih letih. Nizke skupne kisline bodo letos zagotovo predstavljale problem, tako v fermentaciji, kot kasneje v procesu zorenja vin. V vinorodni de┼żeli Primorska je dokisanje vin dovoljeno in bo letos marskje tudi potrebno!

Primerjava povpre─Źnih mese─Źnih temperatur na vremenski postaji Bilje pri Novi Gorici v letih 2008, 2010 in 2012 (obdobje julij – julij) ter povpre─Źje 1971 – 2000. Z grafa je razvidno, da je temperatura letos poleti bistveno vi┼íja od ostalih let posledi─Źno je pove─Źana razgradnja jabol─Źne kisline:

Ve─Ź o leto┼ínji su┼íi bomo ┼íe pisali kasneje v leto┼ínjem letu, ko bodo s strani ARSO dostopni tudi podatki o izhlapevanju v rastni dobi. Kon─Źajmo ┼íe z nekaj rezultati analiz grozdja, ki smo jih opravili v podjetju Enomarket d.o.o. Kojsko:

─îe ┼żelite tudi sami spremljati dozorevanje grozdja v va┼íih vinogradih, lahko prinesete vzorec na analizo v podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko. Vzorec cca. 200 jagod odvzamite v skladu z navodili v tem ─Źlanku. Cena osnovne analize mo┼íta, katere rezultate imate prilo┼żnost spremljati nekaj vrstic vi┼íje, zna┼ía vsega 6,50 EUR. Rezultati so navadno znani ┼że v 15 minutah. ─îe ┼żelite ┼íe meritev jabol─Źne kisline, boste za analizo od┼íteli skupno 12,50 EUR. Meritev vsebnosti jabol─Źne kisline navadno traja dlje, pribli┼żno 1 uro. DDV je ┼że v┼ítet v cenah. Iste cene veljajo tudi za meritve zgornjih parametrov v ┼że stisnjenem mo┼ítu pred za─Źetkom alkoholne fermentacije.

Viri:

Page 1 of 712345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin