Tag: 2011

Zelo toplo, skoraj poletno vreme se je nadaljevalo tudi v za─Źetku oktobra. Bilo je kar jasno, da ─Źe pride do globokega prodora hladnega zraka, kakr┼íen se spodobi za jesen, bo stvar zelo zanimiva. In prav to se je zgodilo na petek, 07/10/2011. Izrazita hladna fronta s severa je v dopoldanskih urah pre┼íla na┼íe kraje in s seboj prinesla pestro dogajanje, katerega si bomo podrobneje pogledali v nadaljevanju.

Vremenska slika globoke doline nad srednjo in zahodno Evropo:

Toplo vreme pred prihodom hladne fronte je poskrbelo, da se je v ozra─Źju ┼íe ohranjalo nekaj energije, ki je v kombinaciji s pove─Źanim strigom ob prehodu fronte ponovno obetala nevihtno dogajanje. Zgodnje petkovo jutro je prineslo nekaj predfrontalnih ploh. Ob obali Furlanije, pa tudi v na┼íih krajih je pihal ┼íibek do zmeren jugozahodnik. Okoli 10. ure po lokalnem ─Źasu je hladna fronta dosegla Furlanijo in za─Źela napredovati proti severni Primorski. Na konvergenci, ko je fronta zadela ob JZ veter z morja, je nastala squall linija in napredovala proti Gorici. Shelf cloud pred linijo sem prestregel nekaj kilometrov Z od Gorice. Nekoliko sem podcenil njegovo oddaljenost, zato me je povozil, preden sem ga uspel konkretno fotografirati. ┼Żal. Je pa bilo dogajanje ob prehodu linije skoraj bolj zanimivo od samega shelf-a. Zapihal je mo─Źan veter, ki je kot za ┼íalo premikal vse nepritrjene predmete, lomil veje dreves, ter kak┼íno drevo tudi celo zlomil. Amaterska vremenska postaja v Novi Gorici je zabele┼żila sunek vetra 102 km/h, VP Hum v Gori┼íkih Brdih pa sunek 100,8 km/h. Ve─Ź podatkov o sunkih vetra ob prehodu hladne fronte je zabele┼żenih ob koncu ─Źlanka, v pregledu podatkov iz vremenskih postaj. Naliv, ki je vse skupaj spremljal, je bil spet zelo intenziven, ─Źeprav smo poleti imeli ┼że veliko huj┼íe.

Z nekaj truda sem uspel priti spet pred fronto in nadaljevati pred squalko proti Ajdov┼í─Źini. Tam sem se ji nastavil na pot in fotografiral impresivne de┼żne zavese, ki so se hitro pribli┼żevale:

Pred Vipavo je bilo mo─Ź opazovati zanimive forme scud cloud-ov pod bazo nevihte, ki so se silovito vrtin─Źili, lepo je bil viden tudi mo─Źan vertikalni dvig zraka. En od scud-ov je v nekem trenutku dobil tipi─Źno obliko funnel clouda. Na tem mestu je ┼że silovito pihala burja preko grebena hribov Trnovske planote. Opozorilne table za burjo so kazale maksimalni sunek vetra 103 km/h:

Lepo presene─Źenje me je ─Źakalo vzhodno od Vipave. Ko sem stopil iz avtomobila, me je pri─Źakalo ┼íe vedno prijetnih 20┬░C. A ne za dolgo. Kmalu je fronta dosegla tudi ta del Vipavske doline in takoj je zapihala burja, ki je shladila ozra─Źje. Pustil sem, da me je squalka povozila. Tedaj se je najbolj pester del chase-a ┼íele za─Źel. Silovit naliv v kombinaciji s sodro in sunki burje preko 100 km/h, so preprosto izjemno do┼żivetje. Veje, ki jih je lomilo z dreves so se zaletavale v vetrobransko steklo avtomobila, vmes se je na┼íel ┼íe kak manj┼íi kamen, hkrati pa ┼íe ni─Źna vidljivost. Nepozabno!

Animacija radarske slike prehoda hladne fronte:

Fronta nas je pre┼íla hitro, saj je prenehalo de┼żevati ┼że okoli 15:00 popoldne. Temperatura zraka je mo─Źno padla, ponekod celo ve─Ź kot 10┬░C. Tudi meja sne┼żenja se je proti koncu padavin zni┼żala do pribli┼żno 600 m.n.v., v notranjosti Slovenije celo ni┼żje, saj je recimo sne┼żilo tudi v Postojni. V visokogorju je zapadlo tudi preko 20 cm snega, medtem ko ga je v ni┼żje le┼że─Źih predelih hitro pobralo. Na Banj┼íki planoti je bilo proti ve─Źeru opaziti le ┼íe posamezne zaplate snega, saj se je popoldne hitro zjasnilo in je sonce stopilo sneg ni┼żjih nadmorskih vi┼íinah.

Pogled z Banj┼íke planote na sve┼że pobeljene Alpe:

Poglejmo si, kako je prehod hladne fronte videla amaterska vremenska postaja Enomarket Kojsko. Najprej grafa temperature in temperature rosi┼í─Źa. Ob prehodu fronte smo zabele┼żili zelo hiter padec temperature, saj je ta v vsega nekaj minutah padla z 16┬░C na slabih 8┬░C. Temperatura se je kasneje ┼íe zvi┼íala, saj je popoldne posijalo sonce:

Glavnina de┼żja je padla ob nalivu, ki je spremljal prehod squall linije, tedaj je bila zabele┼żena tudi maksimalna jakost padavin, ki je zna┼íala nekaj ─Źez 70 mm/h:

Zjutraj je pihal ┼íe jugo, ob prehodu fronte smo zabele┼żili nekaj silovitih sunkov vetra, nato je pri─Źela pihati burja, ki je v Kojskem dosegala hitrosti do okoli 60 km/h:

Na koncu ┼íe grafa ob─Źutka mraza in zra─Źnega tlaka. Ob─Źutek mraza je ra─Źunan iz povpre─Źne hitrosti vetra. Ob sunkih vetra je bil gotovo veliko ni┼żji. Vseeno vidimo, da je ob─Źutek mraza ob burji zna┼íal le okoli 2┬░C. Tlak je padal vse do prehoda fronte, nato je za─Źel hitro rasti:

Poglejmo si ┼íe podatke o padavinah, jakostih nalivov in maksimalnih sunkih vetra na razli─Źnih amaterskih in agrometeorolo┼íkih postajah na severnem Primorskem.

Goriška Brda:

  • Neblo: 62,4 mm / RR = 235,2 mm/h (10:53) / 53 km/h (10:56) – amaterska
  • Vi┼ínjevik: 47,6 mm – agrometeorolo┼íka
  • ┼álovrenc: 42 mm – agrometeorolo┼íka
  • Vipol┼że: 41,6 mm – agrometeorolo┼íka
  • Hum: 37 mm / 100,8 km/h (11:44) – amaterska
  • Kojsko: 34,4 mm / RR = 71,6 mm/h (11:00) / 85,3 km/h – amaterska
  • Biljana: 33,5 mm / RR = 84,8 mm/h (11:06) / 87 km/h (10:58) – amaterska

Soška dolina in Goriška (vse amaterske):

  • Bovec: 105,4 mm / 129,5 mm/h (9:44) / 46,7 km/h (9:52)
  • Zatolmin: 93,6 mm / 140,4 mm/h (10:18) / 40,2 km/h (10:05)
  • Levpa: 56,4 mm
  • Ravna pri Ligu: 55 mm / 180 mm/h / 46,7 km/h – lastnik poro─Źal o sodri
  • Gorenje Polje: 53 mm
  • Nova Gorica: 46 mm / 116,4 mm/h (11:11) / 102 km/h (11:10)
  • Paljevo: 44 mm / 36,0 km/h (14:00)

Banjška planota in Čepovanska dolina (vse amaterske):

  • Okroglo (Kal nad Kanalom): 75,6 mm / 41,0 km/h
  • Dol pri ─îepovanu: 71,3 mm
  • Vrata: 67,0 mm

Vipavska dolina in Goriški Kras (vse amaterske):

  • Ajdov┼í─Źina (Grivce): 88,1 mm / 65,5 km/h
  • Ajdov┼í─Źina: 69,4 mm / 82,1 km/h
  • Branik: 51,6 mm / 70,2 km/h
  • Temnica: 43,5 mm / 99,5 mm/h (11:18) / 73,4 km/h (11:35)
  • Sela na Krasu: 43 mm / 144,0 mm/h (11:05) / 62,6 km/h (11:28)

08/10/2011 smo se zbudili v hladno jutro. Postaja v Neblem je recimo zabele┼żila minimalno temperaturo 2,3┬░C, Kojsko 4,0┬░C. V notranjosti Slovenije so ┼że zabele┼żili prvo slano. Vpra┼íanje je, kako so nenadne nizke temperature vplivale na ┼íe ne popolnoma dozorel les vinske trte. Se bodo tudi v prihodnji rastni sezoni pojavljale te┼żave z odganjnanjem trte?

Ve─Ź fotografij tega dne je v GALERIJI!

Viri:

Ne, nismo pozabili na vremensko poro─Źilo meseca avgusta, le nekoliko dlje je trajalo, da smo zbrali vse podatke, jih obdelali ter spravili na internet. Vndima pa─Ź. ­čśë In nenazadnje, greh bi bil, ─Źe ne bi ni─Ź zapisali o tako zanimivem poletnem mesecu, kot je bil leto┼ínji avgust. Zapomnili si ga bomo predvsem po vro─Źinskem valu, ki nas je zajel v drugi polovici meseca ter po zelo majhni koli─Źini padavin in posledi─Źni su┼íi.

Podobno kot julij, je bil tudi avgust sprva razmeroma hladen, ni─Ź kaj poleten. Vreme je bilo ┼íe nestabilno, pojavljale so se plohe. Prvi omemebe vreden nevihtni dan smo zabele┼żili 4. avgusta, ko se je v alpskem svetu SZ Slovenije razvila multiceli─Źna nevihta, ki je po─Źasi potovala proti JZ. Ob prihodu v Furlansko ni┼żino se je v precej mejnih pogojih razvila superceli─Źna nevihta, ki sicer ni bila kaj prida fotogeni─Źna. Vseeno smo imeli prilo┼żnost opazovati kar velik wall cloud. Sledilo je nekaj dni z ekstremno vla┼żnostjo, katero je iz nad S Jadrana dovajal zmeren jugo. 7. avgusta so v Furlaniji nastale vsaj 3 mo─Źne superceli─Źne nevihte. Vse tri smo uspeli fotografirati. Fotografije drugih dveh so v Galeriji. Fotografije vseh treh, torej s prvo vred, ki je bila tudi najlep┼ía, dobite na WeatherPhotos.net. Zaradi visoke zra─Źne vla┼żnosti so bile baze oblakov ekstremno nizke. Z vla┼żnostjo so bile nabite tudi vi┼íje plasti atmosfere, kar je pomenilo, da bodo glavna gro┼żnja iz teh neviht mo─Źni nalivi. Nevihte so do na┼íih krajev ve─Źinoma precej oslabele, tako da smo od vsega tega de┼żja dobili le malo. Ekstremna vla┼żnost se je nadaljevala tudi naslednji dan, 8. avgusta. V no─Źi na 9. avgust nas je od severa dosegla in pre┼íla hladna fronta. V trdi temi smo dokaj neuspe┼íno spremljali masivno supercelico SZ od Udin, ┼íe ena supercelica se je razvila S-SV od Krmina. Ena od neviht je spet pustila nekaj padavin v Gori┼íkih Brdih, a so bile koli─Źine ponovno zelo majhne. Po fronti so sledili trije hladnej┼íi dnevi, 12. avgusta pa se je ozra─Źje ┼że za─Źelo segrevati. Nad na┼íe kraje se je raz┼íiril azorski anticiklon, temperature so se povzpele nad 30┬░C, najvi┼íje temperature smo bele┼żili med 20. in 26. avgustom, ko so dnevna povpre─Źja presegala 27┬░C. Zelo topla so bila tudi jutra, saj so najni┼żje dnevne temperature ve─Źinoma presegale 20┬░C. ARSO je na meteoalarmu zaradi visokih temperatur izdal oran┼żno opozorilo. Dolgotrajno obdobje brez de┼żja je ob zelo visoki evapotranspiraciji, ki je presegala 5 mm dnevno (v Biljah kar 7 dni zapored), vodila v pove─Źano po┼żarno ogro┼żenost in pomankanje rastlinam dostopne vode. V vinogradih so to pomanjkanje najbolj ob─Źutile bujne sorte z velikimi grozdi. Tako se je pri sortah ‘Malvazija’ in ‘Rebula’ ponekod pojavilo su┼íenje jagod. Predvsem pri sorti ‘Rebula’ se je su┼ía odrazila tudi v precej nizkih sladkornih stopnjah. Pomanjkanje vode se je opazilo tudi na drugih rastlinah, v gozdovih je ponekod ┼że za─Źelo rumeneti listje dreves. ┼áe bolje je bilo to opaziti v Furlaniji, ki je dajala zaradi odpadanja listja s topolov in drugi drevesnih vrst vtis pozne jeseni. Tudi koruza na poljih se je povsem posu┼íila. Vro─Źinski val se je zaklju─Źil s prehodom hladne fronte 27. avgusta, ki pa spet ni prinesla omembe vrednih padavin, zapihala je samo burja, ki je ┼íe dodatno prispevala k pove─Źani evapotranspiraciji. V zadnjih dneh avgusta so se temperature gibale okoli 30┬░C.

Agencija za okolje RS je na klimatolo┼íki opazovalnici v Biljah pri Novi Gorici zabele┼żila ve─Ź kot 2┬░C toplej┼íi avgust od povpre─Źja. Bil je tudi nadpovpre─Źno oson─Źen in zelo suh. Na┼íteli so kar 19 vro─Źih dni s temperaturo nad 30┬░C, najvi┼íjo dnevno temperaturo so zabele┼żili 20. avgusta in je zna┼íala 36,5┬░C.

Podatki (Bilje ÔÇô avgust 2011 / dolgoletno povpre─Źje 1971 ÔÇô 2000):

  • Povpre─Źna temperatura na 2m: 23,4┬░C / 21,1┬░C
  • Povpre─Źna maksimalna temp. na 2m: 31,1┬░C / 28,4┬░C
  • Povpre─Źna minimalna temp. na 2m: 16┬░C / 14,8┬░C
  • Padavine: 2 mm / 114 mm
  • ┼átevilo dni s padavinami vsaj 0,1 mm: 5 / 9,5
  • ┼átevilo dni z nevihto: 5 / 4,9
  • Trajanje son─Źnega obsevanja: 339,9 ur / 271 ur

Poglejmo, kako so avgust 2011 videle amaterske vremenske postaje v Goriških Brdih. Podatki si sledijo v zaporedju VP Kojsko / VP Biljana / VP Neblo:

Povpre─Źna temperatura zraka: 23,8┬░C / 25,2┬░C / 23,2┬░C
Minimalna temperatura zraka: 13,4┬░C (9.8.) / 14,8┬░C (9.8.) / 10,0┬░C (10.8.)
Maksimalna temperatura zraka: 35,8┬░C (20.8.) / 38,2┬░C (23.8.) / 37,1┬░C (23.8.)
Najvišja minimalna temperatura: 22,6°C (21.8.) / 24,9°C (21.8.) / 20,8°C (8.8.)
Najni┼żja maksimalna temperatura: 25,1┬░C (9.8.) / 25,7┬░C (9.8.) / 25,4┬░C (11.8.)
Število toplih dni (Tmax >= 25°C): 31 / 31 / 31
┼átevilo vro─Źih dni (Tmax >= 30┬░C): 16 / 19 / 17

Povpre─Źna relativna zra─Źna vla┼żnost: 65 % / 54 % / 74 %
Maksimalna relativna zra─Źna vla┼żnost: 92 % (4-6-7.8.) / 92 % (8.8.) / 100 % (1.8.)
Minimalna relativna zra─Źna vla┼żnost: 28 % (23.8.) / 21 % (23.8.) / 25 % (23.8.)
Minimalna temperatura rosi┼í─Źa: 7,2┬░C (10.8.) / 4,8┬░C (11.8.) / 6,8┬░C (10.8.)
Maksimalna temperatura rosi┼í─Źa: 23,0┬░C (22.8.) / 22,6┬░C (7.8.) / 25,9┬░C (22.8.)

Število dni s padavinami: 5 / 3 / 10
Število dni s padavinami nad 2 mm: 2 / 2 / 4
┼átevilo dni s to─Źo: 0 / 0 / 0
Skupna koli─Źina padavin: 16,6 mm / 11,4 mm / 26,6 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 7,6 mm (9.8.) / 5,3 mm (9.8.) / 9,6 mm (4.8.)
Najve─Źja intenziteta padavin: 52,6 mm/h (9.8.) / 25,9 mm/h (4.8.) / 84,4 mm/h (8.8.)

Najvi┼íja dnevna povpre─Źna hitrost vetra: 17,4 km/h (28.8.) / 16,8 km/h (28.8.) / 7,8 km/h (28.8.)
Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 57,9 km/h (28.8.), smer NE / 55,0 km/h (9.8.) / 40,0 km/h (28.8.)
Pot vetra (Windrun): 8011,8 km / 5052,7 km / 1715,9 km

Povpre─Źen zra─Źni tlak: 1013,6 hpa / ni podatka / ni podatka
Max zra─Źni tlak: 1021,6 hpa (11.8.) / 1019 hpa (10.8.) / 1020,8 hpa (11.8.)
Min zra─Źni tlak: 1006,2 hpa (8.8.) / 1004 hpa (8.8.) / 1005 hpa (8.8.)

GRAFI

Gibanje povpre─Źne temperature na 2 m in padavine na VP Enomarket Kojsko v mesecu avgustu 2011:

Gibanje povpre─Źne temperature in padavine na VP Biljana v avgustu 2011:

Gibanje povpre─Źne dnevne temperature in padavine na VP Casino Venko Neblo:

Primerjave povpre─Źnih dnevnih temperatur na vseh treh postajah. Neblo na ra─Źun hladnej┼íih juter bele┼żi ni┼żje povpre─Źne dnevne temperature kot ostali dve lokaciji:

Primerjave minimalnih dnevnih temperatur na vseh treh postajah. Lepo je videti, koliko hladnej┼ía so jutra v Neblem. Nekoliko presenetljiva je zelo visoka minimalna temperatura v Biljani na dan 21.8., ko je postaja zabele┼żila kar 24,9┬░C :

Primerjava maksimalnih temperatur na vseh treh postajah. Razlike med postajami niso tako o─Źitne. VP Kojsko je med vro─Źinskim valom zabele┼żila nekoliko ni┼żje maksimalne temperature, ki niso presegle 36┬░C.:

O NATAN─îNOSTI MERITEV

V avgustu smo zabele┼żili nekatere zelo visoke maksimalne temperature, zato je prav, da se vpra┼íamo, koliko lahko zares verjamemo tem meritvam. V tem ─Źlanku primerjamo tri postaje, od katerih 2 uporabljata kvalitetne Davis senzorje, postaja v Biljani pa senzorje WMR, ki so nekoliko slab┼íe kvalitete, predvsem pa imajo slab┼íi radiacijski ┼í─Źit in jih je zato za pravilno meritev temperature potrebno postaviti v vremensko hi┼íico. VP Biljana uporablja sicer Davis radiacijski ┼í─Źit, senzor pa je postavljen na travnati povr┼íini, da se zmanj┼ía vpliv sevanja tal. Kljub vsemu najvi┼íja izmerjena temperatura najbr┼ż malenkostno odstopa od dejanske, sploh ─Źe jo primerjamo z drugimi postajami, predvsem postajo v Neblem, kjer so maksimalne dnevne temperature navadno zelo visoke. Vseeno je odstopanje premajhno, da bi se sekirali zaradi tega. Je pa treba povedati, da bi bile primerjave bolj optimalne, ─Źe bi imeli iste senzorje na vseh treh postajah. Bolj absurdne so bile izmerjene maksimalne temperature v agrometeorolo┼íkih vremenskih postajah v Gori┼íkih Brdih, ki so kot za ┼íalo presegle 39┬░C, postaja v Kozani pa je pokazala celo 40,8┬░C. Mirno lahko re─Źemo, da so te meritve pretirane, da ne re─Źemo napa─Źne. Kot ka┼że, radiacijski ┼í─Źiti agrometeorolo┼íkih postaj niso dorasli meritvam v tako ekstremno vro─Źih dneh, zato gre njihove podatke o maksimalnih temperaturah jemati z rezervo.

Poro─Źilo ARSO o vro─Źinskem valu avgusta 2011.

VIRI

Trgatev se je v Gori┼íkih Brdih uradno za─Źela. Najprej sta bili potrgani sorti ‘Chardonnay’ in ‘Modri pinot’, ki sta bili namenjeni za penino. V teh dneh pa se bo pobralo tudi sorte ‘Sivi pinot’ in ‘Sauvignon’, medtem ko ‘Chardonnay’ ┼íe ni povsod primeren za trgatev.

V zadnjemu tednu masa grozdja ni ve─Ź izrazito nara┼í─Źala, razen pri nekaterih izjemah, kot bomo videli prav pri na┼íih rezultatih. Rezultati, katere je objavil KGZ Nova Gorica, ka┼żejo upad mase 100 jagod pri skoraj vseh sortah. To gre seveda pripisati predvsem suhemu in vro─Źemu vremenu v drugi polovici avgusta. Pomanjkanje vode se ┼że pozna na grozdju, jagode so se ponekod ┼że za─Źele su┼íiti. Tudi koli─Źina mo┼íta, ki se jo iztisne iz grozdja je zna─Źilno zmanj┼íana. Mnogi za ve─Źji izplen pri pre┼íanju uporabljajo encime, katere prodajamo tudi v podjetju Enomarket v Kojskem.

Manj┼ía koli─Źina vode v jagodi pomeni seveda ve─Źjo koncentracijo ostalih snovi, pri ─Źemer mislimo seveda predvsem na sladkorje. Sladkorne stopnje so ponekod ┼że zelo visoke, toda to gre pripisati prav izhlapevanju vode iz jagod in posledi─Źnemu pove─Źevanju koncentracije sladkorja. Akumulacija sladkorjev je namre─Ź v zadnjih zelo vro─Źih dneh precej zmanj┼íana. Pri visokih temperaturah nad 35┬░C je fotosinteza omejena, poleg tega trta sladkorje v takih razmerah nalaga prej v druga tkiva in organe, kot v grozdje.

Kisline hitro padajo. Koli─Źine jabol─Źne kisline se v razmerah z visokimi temperaturami hitro zmanj┼íujejo, pri nekaterih sortah na dolo─Źenih obmo─Źjih celo ve─Ź kot je za┼żeljeno. Tako pri sortah, kot je ‘Sauvignon’ ┼że bele┼żimo koli─Źine jabol─Źne kisline pod ┼żeljenimi 3 g/l. Pri sorti ‘Sivi pinot’ je koli─Źina jabol─Źne kisline ┼íe veliko ni┼żja, oziroma je jabol─Źna kislina skoraj v celoti porabljena, vendar to pri pinotih ni problemati─Źno.

Zdravstveno stanje grozdja ob visokih temperaturah je ve─Źinoma dobro. Sive grozdne plesni skoraj ni opaziti, tu in tam se na grozdju, ki je izpostavljeno mo─Źnemu soncu, pojavljajo son─Źni o┼żigi. Obmo─Źja ki jih je prizadela to─Źa, se soo─Źajo s problemom su┼íenja preostalega grozdja, do katerega prihaja zaradi visokih temperatur in pomanjkanja vode.

Son─Źev o┼żig na grozdju, ki je neposredno izpostavljeno soncu:

Poglejmo si rezultate na┼íega zadnjega vzor─Źenja v Kojskem v Gori┼íkih Brdih. Sorta ‘Modri pinot’, ki smo jo doslej spremljali, je bila v nedeljo potrgana za penino:

Sorta: CHARDONNAY (prva vrednost ÔÇô vzor─Źenje 04/08/2011 / druga vrednost ÔÇô vzor─Źenje 11/08/2011 / tretja vrednost ÔÇô vzor─Źenje 18/08/2011) /─Źetrta vrednost – vzor─Źenje 25/08/2011

Masa 100 jagod: 138,97 g / 155,41 g / 172,22 g /172,55 g
Sladkor v ┬░BRIX: 14,71 / 17,11 / 19,65 / 21,48
Predviden alkohol v vol.%: 7,89 / 9,48 / 11,18 / 12,41
Skupne kisline (kot vinska kislina): 17,00 g/l / 12,60 g/l / 10,00 g/l / 7,20 g/l
pH: 2,74 / 2,83 / 2,95 / 3,14

Graf spreminjanja razmerij med sladkorji in skupnimi kislinami pri sorti ‘Chardonnay’:

Sorta: SAUVIGNON (prva vrednost ÔÇô vzor─Źenje 11/08/2011 / druga vrednost ÔÇô vzor─Źenje 18/08/2011) / tretja vrednost – vzor─Źenje 25/08/2011

Masa 100 jagod: 165,55 g / 165,52 g / 171,27
Sladkor v ┬░BRIX: 17,30 / 20,59 / 22,19
Predviden alkohol v vol.%: 9,59 / 11,80 / 12,96
Skupne kisline (kot vinska kislina): 16,70 g/l / 12,60 g/l / 9,60 g/l
pH: 2,70 / 2,83 / 3,02

Graf spreminjanja razmerij med sladkorji in kislinami pri sorti ‘Sauvignon’:

Pri chardnonnay-u vidimo, da je grozdje prenehalo pridobivati na masi, kar je delno zaradi visoki temperatur, pa tudi zato, ker je grozdje doseglo fiziolo┼íko zrelost. Pri sorti ‘Sauvignon’ izgleda, kot da masa grozdja ┼íe vedno nara┼í─Źa, vendar lahko gre le za tak vzorec. Prav slednja sorta ima ┼íe vedno zelo visoke kisline, ob ┼że zelo visoki sladkorni stopnji. Zanimivo, pri nobenem vzorcu masa jagod ni padla, kar najbr┼ż lahko pripi┼íemo specifi─Źnosti lokacije, kjer dnevne temperature ne dosegajo takih ekstremov kot drugod po brdih, kjer so bile zabele┼żene temperature preko 38┬░C. V Kojskem je bila najvi┼íja zabele┼żena temperatura v tem vro─Źinskem valu 35,8┬░C.

Graf gibanja maksimalnih dnevnih temperatur v ─Źasu spremljanja dozorevanja grozdja na vremenski postaji Enomarket Kojsko:

Za konec si poglejmo ┼íe nekaj zanimivih meritev na trtah sorte ‘Sauvignon’, ki so prizadete od bolezni lesa, oziroma kapi vinske trte, ali esce, kakor jo tudi imenujemo. Sorta ‘Sauvignon’ je kot ka┼że na bolezen precej ob─Źutljiva (poleg sorte ‘Cabernet sauvignon’), saj v vinogradu, ki ga spremljamo, opa┼żamo veliko ┼ítevilo trt z bolezenskimi znamenji te bolezni. Koliko trt je dejansko prizadetih, nismo pre┼íteli, a se po oceni ┼ítevilo giblje med 20 – 30 %. Podobna poro─Źila o te┼żavah s to sorto prihajajo tudi iz drugih krajev v Gori┼íkih Brdih. Ker tako veliko ┼ítevilo obolelih trt zna─Źilno prispeva h kakovosti in koli─Źini pridelka, smo iz teh trt posebej pobrali vzorce in jih primerjali z zdravimi. Pobirali smo le jagode iz grozdov, ki niso bili mo─Źneje prizadeti, torej ki niso bili ┼íe izsu┼íeni, oveneli, pa─Ź pa so bili ┼íe povsem normalni po izgledu.

Rezultati – zdrave trte / trte z esco:

Masa 100 jagod: 171,27 g / 152,19 g
Sladkor v ┬░BRIX: 22,19 / 19,58
Predviden alkohol v vol.%: 12,96 / 11,12
Skupne kisline (kot vinska kislina): 9,60 g/l / 9,40 g/l
pH: 3,02 / 3,11

Vidimo, da so med zdravimi in obolelimi trtami zna─Źilne razlike v masi jagod. Bistveno je zmanj┼íana tudi vsebnost sladkorja, saj je listna povr┼íina na takih trtah mo─Źno prizadeta, ali pa je sploh ni. Koli─Źina kislin in pH-ji so si zelo podobni, prakti─Źno enaki. Mogo─Źe gre nekaj vi┼íji pH pri grozdju iz obolelih trt pripisati prisotnosti ocetne kisline, saj je bil na pobranih jagodah zaznaven vonj po ciku.

Lahko torej zaklju─Źimo, da grozdje iz trt, prizadetih z esco, oziroma kapjo vinske trte, lahko zmanj┼ía koli─Źino sladkorjev v mo┼ítu, kakor je najbr┼ż potrebno ra─Źunati tudi s prisotnostjo ocetno kislinskih bakterij na takem grozdju.

Trta, prizadeta od kapi vinske trte ima mo─Źno prizadeto listno steno, zato je mo─Źno ovirana fotosinteza. Ker je prevodni sistem teh trt zama┼íen z glivami in tilozami, je zmanj┼ían tok vode v nadzemne dele trte, zato grozdje oveni in se kasneje posu┼íi:

Vse meritve smo opravili v laboratoriju podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko.

─îe ┼żelite tudi sami spremljati dozorevanje grozdja v va┼íih vinogradih, lahko prinesete vzorec na analizo v podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko. Vzorec cca. 200 jagod odvzamite v skladu z navodili v tem ─Źlanku. Cena osnovne analize mo┼íta, katere rezultate imate prilo┼żnost spremljati nekaj vrstic vi┼íje, zna┼ía vsega 6,50 EUR. Rezultati so navadno znani ┼że v 15 minutah. ─îe ┼żelite ┼íe meritev jabol─Źne kisline, boste za analizo od┼íteli skupno 12,50 EUR. Meritev vsebnosti jabol─Źne kisline navadno traja dlje, pribli┼żno 1 uro. DDV je ┼że v┼ítet v cenah. Iste cene veljajo tudi za meritve zgornjih parametrov v ┼że stisnjenem mo┼ítu pred za─Źetkom alkoholne fermentacije.

V nadaljevanju se bomo posvetili dozorevanju poznej┼íih sort, kot sta ‘Rebula’ in ‘Cabernet sauvignon’. ┼áe vedno pa bomo spremljali tudi ostale sorte. Nekaj sve┼żih rezultatov bomo objavili ┼że v prihodnjih dneh.

Page 4 of 10« First...«23456»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin