Pogled na Soško dolino in Alpe v ozadju 14. marca 2016

Za─Źetek prvega pomladnega meseca je bil ┼íe nekoliko muhast s pogostimi padavinami in razmeroma nizko mejo sne┼żenja, nato pa je sledilo dolgo suho obdobje s prevladujo─Źo burjo in razmeroma nizkimi temperaturami. V za─Źetku meseca smo zabele┼żili tri dni z nevihto, dvakrat pa se je sne┼żna meja spustila pod 800 metrov. Imeli smo tri dni z zmerno do mo─Źno burjo. Mesec je bil temperaturno neizrazit, ─Źeprav smo imeli nekaj jutranjih slan v dolinah in zati┼ínih legah. Te so najbr┼ż nekoliko razred─Źile leto┼ínji pridelek marelic, ki so bile marca ┼że v polnem cvetu, cvetele so tudi breskve. Ker zaradi toplih zim sadno drevje pri─Źenja cveteti vse bolj zgodaj, je dobro razmi┼íljati v smeri preventivne za┼í─Źite dreves pred pozebami s sredstvom Save Crop.

 

Preidimo k mar─Źevski statistiki vremenskih postaj:

  • Kojsko ÔÇô Gori┼íka Brda ÔÇô 243 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 9,1┬░C (po dekadah: 7,1┬░C; 9,4┬░C; 10,6┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 13,3┬░C (31.3.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 4,6┬░C (8.3.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 0
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = 2,6┬░C (8.3.)
Najvišja izmerjena temperatura = 17,7°C (31.3.)

Tretji najhladnej┼íi marec v zadnjih ┼íestih letih je bil malenkostno podpovpre─Źen. ┼áestletno povpre─Źje zna┼ía 9,6┬░C. Najtoplej┼íi je bil marec 2012 z 12,4┬░C, najhladnej┼íi pa 2013 s povpre─Źjem le 6,4┬░C.

Padavinsko je bil leto┼ínji marec pravi su┼íec. Ve─Źina padavin je padla v prvi dekadi meseca, v drugih dveh dekadah je skupno padlo le ┼íe 4,4 mm de┼żja. ─îeprav smo zabele┼żili 12 dni s padavinami, je bilo dni z ve─Ź kot 2 mm padavin le 6:

Število dni s padavinami = 12
Število dni s padavinami (>2 mm) = 6
Skupne mese─Źne padavine = 54,6 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin = 14,2 mm (3.3.)
Najvišja intenziteta padavin = 40,6 mm/h (5.3.)
┼átevilo dni s sne┼żenjem = 0
Število dni z nevihto = 3

Pogled na Novo Gorico s pobo─Źja Sabotina v burji 16. marca 2016

Po kon─Źanih treh mesecih je leto 2016 ┼íe nekoliko nadpovpre─Źno namo─Źeno s skupno 435,6 mm padavin, ┼íestletno povpre─Źje zna┼ía 374,6 mm. Hkrati je to tretji najbolj moker start v leto.

Burja, ki je vztrajala med 9. in 17. marcem ter 22. in 23. marca ni prinesla zelo mo─Źnih sunkov. Najmo─Źneje je v Kojskem pihnilo 23.3. z 88,5 km/h.

  • Korada ÔÇô Kanalski Kolovrat ÔÇô 812 m n.m.v.

Zaradi tehni─Źnih te┼żav in posledi─Źne zmede v bazi podatkov v dveh klju─Źnih dnevih meseca, bomo statistiko te postaje tokrat izpustili.

  • Dolgi Laz ÔÇô severna Banj┼íka Planota ÔÇô 888 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 4┬░C (po dekadah: 2┬░C; 4,3┬░C; 5,5┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 8,5┬░C (31.3.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = -0,7┬░C (16.3.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 7
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = -2,8┬░C (16.3.)
Najvišja izmerjena temperatura = 13,5°C (19.3.)

Skupna koli─Źina padavin: 95 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 24,4 mm (5.3.)
Najvišja intenziteta padavin = 46,7 mm/h (31.3.)

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 86,9 km/h (23.3.)

Viri:

  • Vremenske postaje WineAndWeather.net

Gosenica pu┼ípanove ve┼í─Źe in zna─Źilne po┼íkodbe na listih pu┼ípana.

Vnos tujerodnih organizmov v Slovenijo se v zadnjih desetletjih eksponentno pove─Źuje. V zadnji dekadi (2001 ÔÇô 2010) je bilo zabele┼żenih 60 novih tujerodnih fitofagnih vrst insektov in pr┼íic. To je dvakrat ve─Ź kot v prej┼ínji dekadi (1991 ÔÇô 2000) in kar ┼íestkrat ve─Ź kot v letih 1981 ÔÇô 1990 (Seljak, 2012). Tujerodni organizmi lahko pomembeno vplivajo na delovanje ekosistemov, povzro─Źijo motnje v prehranskih omre┼żjih, izrinejo avtohtone vrste in ogro┼żajo oskrbo s hrano in vodo. (Mato┼íevi─ç, 2013). Vzroke za pove─Źevanje vnosa tujerodnih organizmov gre iskati predvsem v globaliziranem svetu in mo─Źno pove─Źanem pretoku dobrin ter ljudi med celinami. Ve─Źina vne┼íenih organizmov le malo vpliva na novo okolje v katerem se pojavi, nekateri pa povzro─Źijo pomembno ┼íkodo na rastlinah in okolju ter imajo katastrofalne u─Źinke na biodiverziteto.

Pu┼ípanova ve┼í─Źa (Cydalima perspectalis) izvira iz vla┼żnih subtropskih podro─Źij vzhodne Azije, Indije, Kitajske, Koreje in ruskega daljnega vzhoda (Mally, 2010). Leta 2006 je bila prvi─Ź vne┼íena v Nem─Źijo, leta 2007 v ┼ávico in na Nizozemsko. Leta 2008 so jo prvi─Ź opazili v Veliki Britaniji, Franciji in Avstriji (Mally, 2010). Leta 2009 je bila zaznana v okolici Gradca (Avstrija), od kjer se je raz┼íirila v Slovenijo. Pri nas je bila prvi─Ź potrjena leta 2011 v Klju─Źarovcih v Pomurju. Istega leta so jo na┼íli tudi na Mad┼żarskem, v Romuniji, na ─îe┼íkem, Tur─Źiji ter v Italiji in na Iberskem polotoku (Peterlin 2015). Domneva se, da je bila v Evropo prvi─Ź vne┼íena s sadikami iz Kitajske (Seljak, 2012).

Li─Źinke pu┼ípanove ve┼í─Źe ob┼żirajo liste drobnolistnega pu┼ípana (Buxus microphylla), navadnega pu┼ípana (Buxus sempervirens) in Buxus sinica (Seljak, 2012). Ker v Aziji povzro─Źa veliko ┼íkodo, je njena ekologija dobro raziskana, obstajajo tudi podatki o kemi─Źnem varstvu, biolo┼íkem varstvu z uporabo entomopatogenih ogor─Źic ter uporabo feromonov (Mally, 2010). Velikost populacije in ┼íirjenje je odvisno od vremenskih razmer in prisotnosti pu┼ípana v vrtovih, ali v naravi. Trenutno je najpomembnej┼íi ┼íkodljivec na pu┼ípanu (Peterlin, 2015).

RAZVOJNI KROG IN OPIS ORGANIZMA

Razvojni krog od jaj─Źeca do metulja traja pri 20┬░C okoli 40 dni. Na leto razvije do 5 rodov (Peterlin, 2015). V Evropi ima letno dve do tri generacije (Mato┼íevi─ç, 2013), pri nas so bili v ustreznih razmerah ┼że potrjeni tudi ┼ítirje rodovi v enem letu (Peterlin, 2015).

Jaj─Źeca so bledo rumene barve, velika 1 mm. Samica jih najpogosteje odlo┼żi na spodnjo stran listov, kjer jih te┼żko opazimo. Po nekaj dneh se iz jaj─Źec izle┼żejo gosenice. Te so v mladosti vzdol┼żno progaste, fluorescentno zelene in ─Źrne barve, s ─Źrno glavo in ─Źrnimi pikami. S─Źasoma postanejo rjavkaste. Zrastejo do 4 cm. Hranijo se z listi pu┼ípana (rod Buxus), medtem ko v domovini napadajo tudi druge rastline. Ena gosenica poje tekom svojega razvoja do 45 listov, na enem grmu pa se pojavi do 100 gosenic. Grm pu┼ípana v povpre─Źju uni─Źijo v 5 do 7-ih dneh. V primeru mo─Źnega napada grm ostane brez listov in vej, rastlina propade. Gosenice na grmih tvorijo zapredke podobne paj─Źevini. Ko je zrelostno ┼żretje zaklju─Źeno, se zabubijo (Peterlin, 2015).

Prezimijo v stadiju bube (Petrlin, 2015), ─Źeprav nekateri viri navajajo prezimovanje v stadiju gosenice (Seljak, 2012). Buba v dol┼żino meri med 1,5 in 2 cm, sprva je zelene barve s temnimi vzdol┼żnimi progami, ki pozneje postanejo rjave. Bube najdemo skrite med listi in vejicami (Peterlin, 2015).

Odrasla ve┼í─Źa se pojavlja od aprila do septembra. Metulj─Źki so veliki od 3 do 4 cm, umazano bele barve, robovi kril pa so temnej┼íe rjavo obarvani. S starostjo se telo ve┼í─Źe obarva rjavo. Metulj─Źki so dobri letalci, vendar ne letijo dale─Ź (Peterlin, 2015). Letno z ve─Ź generacijami se lahko raz┼íiri do 5 km dale─Ź (Mato┼íevi─ç, 2013). Metulj─Źki so aktivni podnevi in pono─Źi (Peterlin, 2015).

Veliko odli─Źnih fotografij pu┼ípanove ve┼í─Źe v vseh razvojnih stadijih najdete na spodnji povezavi:

http://www.lepiforum.de/lepiwiki.pl?Cydalima_Perspectalis

ŠKODA

┼ákodo povzro─Źajo gosenice, ki se hranijo z listi in mladimi poganjki. Ko teh zmanjka, napadejo tudi olesenele veje. Lahko po┼żrejo grm v celoti. Mo─Źno napadene rastline se te┼żko obrastejo in lahko propadejo (Peterlin, 2015).

Metulj─Źki se pojavijo v maju in juniju ter v avgustu, gosenice pa opa┼żamo od marca do oktobra. Najprej opazimo delno objeden epidermis lista in kasneje cele liste ter poganjke. Na grmih opazimo ekskremente in zna─Źilno paj─Źevino (Mato┼íevi─ç, 2013).

VARSTVO

Najbolj┼ía je preventiva. Rastline redno pregledujemo, predvsem sredino grmov, kjer se gosenice najprej pojavijo in ukrepamo, ko jih opazimo. Gosenice lahko odstranjujemo ro─Źno. Najpomembnej┼íi naravni sovra┼żnik so ptice (Peterlin, 2015), ─Źeprav te nerade letijo na pu┼ípan, zaradi njegove toksi─Źnosti (Mato┼íevi─ç, 2013). U─Źinkovite so entomopatogene ogor─Źice vrste Steinernema carpocapsae (Peterlin, 2015) ter pripravki na osnovi Bacillus thuringiensis. V manj┼íih vrtovih se poleg ro─Źnega pobiranja li─Źink omenja ┼íe stresanje grmov in oblivanje z vodo (Mato┼íevi─ç, 2013).

Registriranih insekticidov za varstvo pred pu┼ípanovo ve┼í─Źo v Sloveniji ni. Tuja literatura navaja, da proti gosenicam delujejo sredstva na osnovi deltametrina, acetamiprida, piretrina, tiakloprida ter tiametoksama. Tretiranje z insekticidi je smiselno opraviti zgodaj, ko opazimo prve gosenice in je ┼íkoda ┼íe majhna. Uporabimo ┼íkropilnice z mo─Źnim pritiskom, da ┼íkropivo dobro prodre v notranjost grmov. Ker ima ┼íkodljivec ve─Ź rodov letno, je potrebno ┼íkropljenja ponavljati. Nobeno sredstvo ne zagotavlja dolgotrajnega varstva. Mo─Źno po┼íkodovane grme uni─Źimo s se┼żigom, ali jih zakopljemo v zemljo (Peterlin, 2015).

ZAKLJU─îEK

V letu 2015 je pu┼ípanova ve┼í─Źa povzro─Źala veliko ┼íkode v ve─Źjem delu Slovenije. Pu┼ípan je pri nas ┼íiroko raz┼íirjen predvsem kot parkovna rastlina, raste pa tudi avtohtono v naravi (Peterlin, 2015). Problem predstavlja uni─Źenje starih rastlin z dru┼żinsko tradicijo. V prihodnosti bo potrebno veliko pozornosti posvetiti pravo─Źasnemu zatiranju li─Źink pu┼ípanove ve┼í─Źe, dobro raziskati njeno ekologijo in predvsem natan─Źneje definirati na─Źin prezimovanja in pojav prvih gosenic. Le na ta na─Źin bomo lahko razvili u─Źinkovite strategije zatiranja ┼íkodljivca. Potrebno bo tudi registrirati pripravke za kemi─Źno varstvo pred ┼íkodljivcem in raziskati mo┼żnosti vnosa naravnih sovra┼żnikov.

LITERATURA

Skromna sne┼żna odeja v gorah januarja 2016

Zadnji ─Źas, da na hitro povemo nekaj besed o leto┼ínjem februarju ter nato sku┼íamo ugotoviti, kak┼íno zimo smo imeli letos na Primorskem. Prestopnega februarja 2016 si bomo zagotovo zapomnili po obilnem de┼żju (imeli smo kar 22 dni s padavinami), toplemu vremenu in nevihtah. Vi┼íje v hribih so padle velike koli─Źine snega. Na Kaninu pri ko─Źi Gilberti je skupaj padlo 447 cm, na Kredarici 430 cm, kar je v gorah popravilo slab vtis zime iz preostalih dveh zimskih mesecev. Na Koradi smo zabele┼żili 10 dni s sne┼żenjem, vendar se sne┼żna odeja zaradi toplega vremena nikoli ni obdr┼żala ve─Ź kot en dan. V ve─Źini primerov je ┼ílo za moker sneg.

Preidimo k februarski statistiki vremenskih postaj:

  • Kojsko ÔÇô Gori┼íka Brda ÔÇô 243 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 6,9┬░C (po dekadah: 7,5┬░C; 6,2┬░C; 7,1┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 9,3┬░C (23.2.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 3,3┬░C (12.2.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 0
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = 1,4┬░C (11.2.)
Najvišja izmerjena temperatura = 13,7°C (18.2.)

Pobeljeni vrhovi Kanalskega Kolovrata februarja 2016

To je bil drugi najtoplej┼íi februar v zadnjih ┼íestih letih in 1,8┬░C toplej┼íi od povpre─Źja postaje. S svojo toploto je izni─Źil anomalijo hladnega obdobja v letu 2012, zaradi katerega je bil februar povpre─Źno hladnej┼íi od januarja. Po toploti ┼íe vedno vodi februar 2014, ko je povpre─Źna mese─Źna temperatura zna┼íala 7,1┬░C. Najhladnej┼íi je seveda februar 2012 s povpre─Źjem 2┬░C. V ve─Źinoma ju┼żnem tipu vremena s pogostimi padavinami nismo zabele┼żili nobenega hladnega in ledenega dne. V preteklih letih smo dneve s temperaturami pod ni─Źlo ┼íteli takole:

Hladni dnevi (Tmin < 0┬░C) / Ledeni dnevi (Tmax < 0┬░C):

  • 2015: 5 / 0
  • 2014: 0 / 0
  • 2013: 9 / 0
  • 2012: 16 / 8
  • 2011: 5 / 0

Padavinsko smo imeli drugi najbolj namo─Źen februar v zadnjih ┼íestih letih, ─Źeprav so nekatere postaje po Sloveniji tudi presegle slavni februar 2014:

Število dni s padavinami = 22
Število dni s padavinami (>2 mm) = 19
Skupne mese─Źne padavine = 283 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin = 42,7 mm (3.2.)
Najvišja intenziteta padavin = 47,2 mm/h (3.2.)
┼átevilo dni s sne┼żno odejo = 0
Število dni z nevihto = 3

Rekordnega februarja 2014 je padlo 329,4 mm de┼żja, do konca februarja smo tedaj zabele┼żili skupaj z januarjem ┼że 740,9 mm padavin. V letu 2016 je ta vsota zna┼íala 381 mm, kar pomeni drugi najbolj namo─Źen start leta na tej vremenski postaji. Februarsko povpre─Źje je trenutno postavljeno pri 131,7 mm de┼żja. V preteklosti smo ┼że imeli tudi zelo suhe februarje, leta 2015 je padlo vsega 16 mm, leta 2012 pa 25,2 mm de┼żja.

Zelo vetrovna je bila sredina meseca, ko je pogosto pihala zmerna do mo─Źna burja, najmo─Źnej┼ía med 15. in 17. februarjem. Prav slednji je prinesel sunke prek 100 km/h, vremenska postaja v Kojskem je na Kalehah zabele┼żila najmo─Źnej┼íi sunek 120,7 km/h, dan prej pa je pihnilo do 91,7 km/h. Precej vetroven je bil tudi zaklju─Źek meseca, a sunkov prek 100 km/h nismo ve─Ź zabele┼żili.

  • Korada ÔÇô Kanalski Kolovrat ÔÇô 812 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 3,2┬░C (po dekadah: 3,8┬░C; 2,6┬░C; 3,2┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 6,2┬░C (23.2.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 0,1┬░C (27.2.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 10
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = -1,6┬░C (27.2.)
Najvišja izmerjena temperatura = 9,1°C (18.2.)

Skupna koli─Źina padavin: 343,7 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 65,3 mm (8.2.)
Najvišja intenziteta padavin = 58,2 mm/h (8.2.)
┼átevilo dni s sne┼żenjem = 10

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 104,6 km/h (17.2.)

Nekaj sne┼żnih utrinkov iz spletne kamere na Zaveti┼í─Źu na Koradi v mesecu februarju (levo zgoraj 12.02., desno zgoraj 13.02., levo spodaj med burjo 17.02. in desno spodaj 27.02.):

  • Dolgi Laz ÔÇô severna Banj┼íka Planota ÔÇô 888 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 2,4┬░C (po dekadah: 3,5┬░C; 1,6┬░C; 2┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 5,6┬░C (1.2.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = -1,4┬░C (27.2.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 13
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = -3,5┬░C (4.2.)
Najvišja izmerjena temperatura = 6,8°C (1.2.)

Skupna koli─Źina padavin: 371,6 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 56,1 mm (7.2.)
Najvišja intenziteta padavin = 47,2 mm/h (9.2.)

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 91,7 km/h (17.2.)

Na koncu si oglejmo ┼íe nekaj statistike zime 2015/16 na vremenski postaji Kojsko. Ta je bila s povpre─Źno temperaturo (december – februar) 5,8┬░C druga najtoplej┼ía v zadnjih ┼íestih letih. Za najtoplej┼ío ┼íe vedno velja zima 2013/14 s povpre─Źjem kar 7,1┬░C. Tretje mesto zaseda zima 2014/15 z 5,77┬░C, najhladnej┼íi pa sta zimi 2011/12 in 2012/13 s povpre─Źjem 3,97┬░C. Povpre─Źna temperatura zadnjih ┼íestih zim je 5,32┬░C. V zadnjih letih imamo tople decembre, ki so tudi padavinsko skromni, najhladnej┼íi so januarji, februarja pa smo ┼że imeli vse, od ekstremnega prodora hladnega zraka leta 2012 do zelo toplih in prekomerno namo─Źenih mesecev v letih 2014 in 2016.

Padavinsko je bila zima 2015/16 druga najbolj mokra v zadnjih ┼íestih letih. Skupaj je padlo 386,3 mm de┼żja, od tega le 5,3 mm decembra. Najbolj mokra zima je bila 2013/14 z izjemnimi 830,1 mm padavin. Najbolj suha je bila zima 2011/12 z vsega 187,2 mm de┼żja. V povpre─Źju pozimi v Kojskem pade 376,58 mm de┼żja, vendar gre pri─Źakovati, da se bo to povpre─Źje z leti zni┼żalo, saj ekstremno mokra zima 2013/14 bistveno zvi┼íuje povpre─Źje.

Viri:

Page 4 of 55« First...«23456»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin