┼áesti dan v juniju je dodobra zalil ┼żejne bri┼íke gri─Źe. Najve─Ź padavin smo si obetali v ve─Źernih urah, ob prehodu hladne fronte, popoldne pa smo trepetali pred to─Źo iz predfrontalnih neviht. ┼Że pozno dopodne je prva konvekcija nastala v Furlaniji, v okolici Latisane. Nevihte so hitro potovale v smeri S-SZ. 20 minut pred poldnevom je ena od neviht pridobila superceli─Źne lastnosti in za─Źela zavijati v desno (right moover), naravnost proti Gori┼íkim brdom. V okolju z okoli 2000 J/kg CAPE-a in med 30 in 40 vozlov DLS-ja ter ugodnim veeringom se je hitro okrepila. To─Źa je padala med de┼żjem na obmo─Źju Nebla, Fojane in Vipol┼ż. Poro─Źila o zrnih velikosti oreha prihajajo iz Nebla, vendar o ve─Źji ┼íkodi ne poro─Źajo. Nevihta je bila na pogled ena lep┼íe strukturiranih v na┼íih krajih, zato si jo velja podrobneje ogledati.

Pogled na zgodnejše faze HP supercelice nad Furlanijo. Vidni so wall cloud, inflow tail ter striacije mezociklona. Dobro je bila vidna tudi rotacija srednjih plasti vzgornika. Pogoste so bile  CG razelektritve:
 

V kasnej┼íih fazah, ko se je nevihta pribli┼żala Brdom, so postale lepo vidne vse tipi─Źne strukture supercelice: Mezociklon z wall cloud-om in inflow tailom, shelf cloud, RFD ter FFD, iz katerega je mo─Źan inflow dobesedno srkal padavine nazaj v nevihto, kar se vidi po po┼íevni de┼żni zavesi:

 

Nadaljnje pribli┼żevanje nevihte je razkrilo vso njeno silovitost. Neverjetna hitrost inflow-a, oziroma dotoka zraka v nevihto, izrazit RFD ter pogoste pozitivne razelektritve nedvomno pustijo mo─Źan vtis. Na sliki desno je bli┼żnji posnetek inflow-a ter lepo vidna nagnjena padavinska zavesa FFD-ja, ki jo vle─Źe nazaj v vzgornik:

 

Radarski sliki padavin prikazujeta iniciacijo supercelice SV od Latisane ter poznejšo fazo nevihte nad Goriškimi Brdi:

 

Nevihta je kasneje, ko je pre┼íla v hribe zahodne Slovenije, hitro oslabela. Nastale so nove nevihte, ki so prek Idrijskega hribovja potovale proti Ljubljanski kotlini, kjer so dokon─Źno zamrle.

Pozno popoldne in zve─Źer ob prehodu hladne fronte so se ┼íe pojavljale ┼ítevilne nevihte z mo─Źnimi nalivi. Razlike med skupnimi akumulacijami padavin med kraji so velike, najve─Ź padavin je prejela vremenska postaja v Vedrijanu, skupno kar 177 mm. Prek dneva je bila izpostavljena prav vsem padavinskim linijam, medtem ko so postaje ju┼żneje in severneje prejele padavine zdaj enih, zdaj drugih linij. Skupne koli─Źine padavin po postajah v Gori┼íkih brdih in So┼íki dolini (v mm):

177.0 Vedrijan
145.5 Biljana
137.0 Šlovrenc
123.4 Deskle
116.4 Ravna pri Ligu
107.2 Kozana
97.0 Kojsko
92.0 Paljevo
85.2 Gorenje Polje – Anhovo
84.0 Hum
79.2 Vipol┼że
72.8 Višnjevik
50.4 Neblo

Slika razporeditve padavin v Sloveniji, na kateri so lepo vidni maksimumi v Goriških brdih in okolici (vir: ARSO, via Neurje.si):

Še slika razporeditve padavin po vremenskih postajah v Furlaniji:

Grafi iz vremenske postaje Enomarket Kojsko prikazujejo dnevno gibanje temperature, rosi┼í─Źa, jakosti padavin (Rain Rate v mm/h) ter hitrosti sunkov vetra. Viden je izrazit padec temperature ob prehodu opoldanske superceli─Źne nevihte:

 

 

Obilne padavine so v vinogradih izprale ┼íkropilno oblogo, zato je v vseh vinogradih potrebno ponoviti ┼íkropljenja proti peronospori in oidiju vinske trte. Trta je ┼że odcvetela, ali pa odcveta. V tej fazi je rast trte bujna, zato uporabimo sistemi─Źne fungicide, ki imajo sposobnost hitrega preme┼í─Źanja po rastlini. Priporo─Źa se uporaba RIDOMIL GOLD v odmerku 2,5 kg/ha v kombinaciji s triazoli (TEBUSHA 0,4 L/ha) in mo─Źljivim ┼żveplom (3 – 4 kg/ha). ─îe smo triazole ┼że uporabljali pri predhodnih ┼íkropljenjih, sedaj uporabimo DYNALI v odmerku 0,65 L/ha. Za bolj┼ío razporeditev sredstva po listni povr┼íini priporo─Źamo uporabo mo─Źil NU-FILM, ali AQUASCOPE. Slednji tudi zakisa ┼íkropilno brozgo in s tem pove─Źa u─Źinkovitost uporabljenih fungicidov.

V ekolo┼íki pridelavi obnovimo ┼íkropilno oblogo s kombinacijo PREVIEN BIO v odmerku 2,5 L/ha, FERTIRAME FLOW 10 % v odmerku 3,5 kg/ha ter FERTIZOLFO BIO v odmerku 4 kg/ha. Namesto FERTIZOLFO BIO lahko uporabimo tudi mo─Źljivo ┼żveplo v odmerku 4 kg/ha.

Vsa potrebna sredstva za za┼í─Źito va┼íega vinograda lahko nakupite v trgovini Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Zgodnji razvoj vegetacije je spri─Źo toplih zim in predvsem mesecev marcev v zadnjih letih postal ┼że kar nekaj obi─Źajnega. Pozno spomladanski prodori polarnih zra─Źnih mas v aprilu in celo maju nad na┼íe kraje niso tako neobi─Źajni niti danes, v dobi globalnega segrevanja. Nizka meja sne┼żenja, mrzli severni vetrovi, ki se po prehodu hladne fronte umirijo in nato najhuj┼íe, pozeba. Posledice le te so za rastline pogosto uni─Źujo─Źe, najbolj jih ob─Źutijo ljudje, ki z njimi ┼żivijo, torej kmetje.

Leto┼ínja pozna pozeba z izrazito nizkimi temperaturami po vsej dr┼żavi je vseeno dokaj redek dogodek, ki se zgodi enkrat na desetletje. Primerljive, ali celo huj┼íe pozebe v preteklosti, smo zabele┼żili v letih 1953 in 1957, v bli┼żnji zgodovini pa v letih 1988 in 1997. V slednjem letu so v Postojni zabele┼żili -8┬░C, v Portoro┼żu pa -2,5┬░C (ARSO, 2017). Zaradi omenjenega zgodnej┼íega razvoja rastlin v toplih pomladih zadnjih let, je pogostost pozeb ve─Źja, zaradi dalj┼íega ─Źasa nevarnosti pojava le teh. Glede na razpolo┼żljive temperaturne podatke, pa te┼żko sklepamo na spremembo pogostosti pojavljanja pozeb v smislu pogostej┼íih spomladanskih prodorov polarnih zra─Źnih mas nad na┼íe kraje (ARSO, 2017).

V Gori┼íkih brdih se meritve temperature zraka izvajajo na treh tipih vremenskih postaj. Imamo eno vremensko postajo najvi┼íjega reda, to je avtomatska postaja agencije za okolje v Vedrijanu. Poleg te temperaturne meritve izvajajo ┼íe 4 agrometeorolo┼íke postaje (Vipol┼że, ┼álovrenc, Kozana in Vi┼ínjevik) ter 4 amaterske vremenske postaje (Neblo, Biljana, Kojsko in Korada). Dalj┼íih, 30 letnih nizov temperaturnih meritev v Brdih nimamo. Le slednji veljajo za znanstveno uporabne. Postaja v Vedrijanu je neprekinjeno merila temperaturo zraka med leti 1978 in 1990. Ker je to najdalj┼íi dostopen niz podatkov, ga bomo primerjali z drugim najdalj┼íim dostopnim nizom podatkov iz amaterske vremenske postaje na podobni nadmorski vi┼íini, v Kojskem, kar naj vsaj na grobo ori┼íe temperaturne spremembe v zadnjih letih.

Postaja v Kojskem je postavljena na nadmorski vi┼íini 243 m (Vedrijan 285 m) in neprekinjeno meri podatke od decembra 2010. Za temperaturno najbolj variabilne mesece (razlika v povpre─Źni temperaturi med najhladnej┼íim in najtoplej┼íim mesecem v nizu) so se v tem ─Źasu izkazali zimski januar (dT = 5,7┬░C), februar (dT = 5,2┬░C), zgodnje spomladanski marec (dT = 6┬░C) ter poletna julij (dT = 4,3┬░C) in avgust (dT = 4,6┬░C). Predvsem izstopa mesec marec, ko smo zabele┼żili najni┼żje temperaturno povpre─Źje 6,4┬░C (2013), najvi┼íje pa 12,4┬░C (2012). Mese─Źno povpre─Źje marca vseh 7 let v nizu zna┼ía 9,9┬░C, kar je celi 2┬░C topleje od povpre─Źne temperature marca v obdobju 1978 do 1990 na vremenski postaji Vedrijan. Od Vedrijanskega povpre─Źja mo─Źno odstopa tudi mesec april, ki je z 13,2┬░C prav tako 2┬░C toplej┼íi od niza iz osemdesetih. Odstopanja v ostalih mesecih so manj┼ía, okoli 1┬░C, najbolj izstopajo poletja, ki so toplej┼ía za dobre 1,5┬░C.

Primerjava klimagramov vremenskih postaj v Vedrijanu in Kojskem:

Tople pomladi, kot ┼że re─Źeno, za posledico nosijo zgodnej┼íi razvoj rastlin. Posledi─Źno se podalj┼ía obdobje nevarnosti pozeb. V zadnjih dveh letih smo imeli dva zelo pozna spomladanska prodora hladnega zraka, lani 27. aprila ter letos 18. aprila, ko se je nad na┼íe kraje s severa spustila polarna zra─Źna masa. Prva polovica aprila 2017 je bila izrazito pretopla, povpre─Źje prve dekade na vremenski postaji Kojsko je zna┼íalo 14,9┬░C, kar je 3,7┬░C topleje od aprilskega povpre─Źja v Vedrijanu v obdobju 1978 do 1990. 18. aprila nas je dosegel hladen zrak s severa. Ob prehodu fronte je najprej de┼żevalo, kasneje so se pojavljale tudi sne┼żne plohe. Temperature ob prodoru hladnega zraka so padle izrazito pod povpre─Źje. V gorah se je ohladilo za okoli 15┬░C, po ni┼żinah za 10┬░C (ARSO, 2017).

Fotografija linije sne┼żnih ploh nad Gori┼íkimi brdi 18. aprila┬á(levo) ter slika iz vremenske kamere na Koradi, ki je bila v sne┼żnih plohah rahlo pobeljena:

Leva slika prikazuje razporeditev zra─Źnih mas nad Evropo 20. aprila zjutraj. Viden je globok prodor polarne zra─Źne mase s severa Evrope. Na desni sliki je prikazana temperatura na ploskvi 850 hPa (cca.1500 m):

 

V Kojskem so se temperaturna povpre─Źja v dneh med 18. in 21. aprilom gibala med 7,9 in 8,9┬░C.,┬átorej okoli 5┬░C pod aprilskim povpre─Źjem na tej lokaciji.┬á19. in 20. aprila je pihala burja, ki se je v no─Źi na 21. april umirjala. Da se bodo v zati┼ínih legah temperatre pono─Źi spustile zelo nizko, je nakazovala tudi nizka zra─Źna vlaga, ki se je spustila pod 20 %. V zati┼ínih legah je jutro 21. aprila prineslo eno huj┼íih pozeb v zadnjih letih. Najni┼żja izmerjena temperatura na vremenski postaji v Kojskem je 21. aprila zjutraj zna┼íala 2,6┬░C. Precej ni┼żje temperature so bile izmerjene po ni┼żje le┼że─Źih predelih Gori┼íkih brd. V Vipol┼żah je agrometorolo┼íka postaja zabele┼żila Tmin pri -1,4┬░C, v ┼álovrencu -2,2┬░C, amaterska postaja v Neblem pa je ┼íla najni┼żje, do -2,5┬░C. Ni┼żine okoli Vipol┼ż so bile bolj izpostavljene motnjam ohlajanja zaradi vetra. Sama postaja v Vipol┼żah je bele┼żila negativne temperature le slabi 2 uri, medtem ko je bilo stanje v dolini reke Reke med Neblim in Dobrovim precej slab┼íe. Vetra je bilo manj, negativne temperature so vztrajale tudi do dve uri ve─Ź. Posledi─Źno je ┼íkoda tam huj┼ía, vinogradi so na mnogih lokacijah prizadeti 100 %. Pozebe so ponekod segale visoko v pobo─Źja vinogradov, spet drugod ┼że nekaj metrov nad dnom doline ni bilo opaziti ┼íkode na mladikah vinske trte. Klju─Źno vlogo pri tem je igrala predvsem prevetrenost posamezne mikrolokacije.

Vertikalna sonda┼ża iz Vidma ob 00z na 21. april. Celoten vertikalni profil atmosfere je bil zelo suh, kar je dodatno prispevalo k hitremu ohlajanju zraku pri tleh:

MERITVE TEMPERATURE V VINOGRADIH IN SADOVNJAKU BRESKEV

Poleg meritev s klasi─Źnimi vremenskimi postajami s senzorji na 2 m vi┼íine, smo v no─Źeh med 20. in 22. aprilom opravljali meritve s temperaturnimi senzorji Homechip ibutton, model DS1922L-F5 ter senzorjem, ki poleg temperature meri tudi relativno zra─Źno vlago, Homechip ibutton DS1923-F5. Senzorji so temperaturo merili na 10 minut. Merili smo na treh lokacijah:

  • Lokacija 1: Vipol┼że ÔÇô pri bencinski postaji, jugozahodna lega, v vinogradu, 3 senzorji DS1922 so bili postavljeni na vi┼íino 1 m, torej na vi┼íino mladik vinske trte. Merili smo na treh lokacijah znotraj dveh vinogradov:
    • merlot, 59 m n.m.v.
    • cabernet sauvignon, 63 m n.m.v.
    • chardonnay, 71 m n.m.v.
  • Lokacija 2: Vipol┼że ÔÇô pri kmetiji Moro, v vinogradu, 2 senzorja DS1922, postavljena na vi┼íino 1 m. Podatki te lokacije so primerljivi s podatki iz agrometeorolo┼íke vremenske postaje Vipol┼że, ki je postavljena v neposredni bli┼żini. Senzorja sta bila postavljena v vinogradu na pobo─Źju pod cerkvijo v Vipol┼żah severozahodni legi:
    • sauvignon, 65 in 71 m n.m.v.
  • Lokacija 3: Hru┼íevlje ÔÇô pri igri┼í─Źu ─îelo, na dnu doline, v sadovnjaku breskev z vrstami orientiranimi s potekom doline, torej v smeri sever – jug, 1 senzor DS1923 na zunanjem robu nasada, na vi┼íini 1,7 m in 98 m n.m.v. ter 1 senzor DS1922 v sredini nasada, na vi┼íini 1,7 m in 95 m n.m.v.

REZULTATI

LOKACIJA 1: VIPOL┼ŻE ÔÇô BENCINSKA POSTAJA

Najni┼żje temperature so bile izmerjene v no─Źi z 20. na 21. april. Senzor v vinogradu merlota, na 59 m n.m.v. je izmeril najni┼żjo temperaturo -4┬░C, senzor v cabernet sauvignonu se je izkazal za defektnega, podatkov s te lokacije zato ni, senzor v chardonnay-u na 71 m n.m.v. je zabele┼żil Tmin pri -2┬░C.

Graf poteka temperature na obeh merilnih mestih na lokaciji 1. Temperatura spodaj (merlot), temperatura zgoraj (chardonnay). Temperatura je pod 0┬░C precej dlje vztrajala na ni┼żjem merilnem mestu, in sicer med 4:00 in 7:00. Na vi┼íjem merilnem mestu je bilo pod ni─Źlo okoli uro manj:

Kriti─Źna temperatura za pozebo mladik vinske trte je -1┬░C. Poglejmo si ─Źas trajanja temperature pod tem pragom:

  • Vipol┼że ÔÇô bencinska ÔÇô spodnje merilno mesto: 2h 10 minut
  • Vipol┼że ÔÇô bencinska ÔÇô zgornje merilno mesto: 40 minut

LOKACIJA 2: VIPOL┼ŻE ÔÇô KMETIJA MORO

Agrometeorolo┼íka postaja v Vipol┼żah, na 55 m n.m.v., 100 metrov zahodno od kmetije Moro, je v no─Źi iz 20. na 21. april zabele┼żila Tmin pri -1,4┬░C.

V isti no─Źi je senzor na spodnji terasi vinograda zabele┼żil Tmin -2┬░C, senzor na terasi vi┼íje pa -2,5┬░C. Temperatura je prvi─Ź padla pod 0┬░C okoli 0:30, nato je narasla prek 5┬░C v sredini no─Źi, se gibala okoli 0┬░C med 4:00 in 5:00 ter padla globje pod 0┬░C v urah pred son─Źnim vzhodom:

─îas trajanja temperature pod pragom -1┬░C:

  • Vipol┼że ÔÇô Kmetija Moro ÔÇô spodnje merilno mesto: 1h 30 minut
  • Vipol┼że ÔÇô Kmetija Moro ÔÇô zgornje merilno mesto: 1h 40 minut

LOKACIJA 3: HRU┼áEVLJE ÔÇô IGRI┼á─îE ─îELO

Najni┼żja temperatura, ki sta jo izmerila senzorja je bila -3┬░C. Razlika je bila v trajanju minimuma, ki je pri senzorju zunaj nasada trajal 10 minut, v notranjosti nasada pa 40 minut. Podobno kot v Vipol┼żah je ┼íla temperatura pod 0┬░C hitro po polno─Źi, nato smo imeli obdobje temperatur nad 0┬░C 2:30 in 3:30 in nato intenzivno ohlajanje in temperature pod 0┬░C med 3:30 in 7:30.

Kriti─Źna temperatura za pozebo mladik vinske trte je -1┬░C. Poglejmo si ─Źas trajanja temperature pod tem pragom:

  • Hru┼íevlje ÔÇô ─îelo ÔÇô zunaj nasada: 3 ure 30 minut
  • Hru┼íevlje ÔÇô ─îelo ÔÇô v nasadu: 4 ure 40 minut

PODATKI AGROMETEOROLOŠKIH IN AMATERSKIH POSTAJ V GORIŠKIH BRDIH TER RAZPRAVA

Pri pregledu vinogradov na obmo─Źju ni┼żin Gori┼íkih Brd (Vipol┼że, ┼álovrenc, Neblo, Hru┼íevlje) je bilo opaziti velike razlike v ┼íkodi med vinogradi. Debelina inverzne plasti se je med lokacijami mo─Źno razlikovala, ponekod je bilo ┼íkodo opaziti le na strogem dnu dolin, na drugih pa je ta segala tudi do 50 m v pobo─Źja. Klju─Źno vlogo pri obsegu ┼íkode je igrala prevetrenost posamezne lokacije. Dan in ve─Źer pred pozebo sta bila precej vetrovna, pihala je ┼íibka do zmerna burja. Ta je zve─Źer pojemala, a je ┼íe dovolj pihala, da je prepre─Źevala izrazitej┼íe padce temperature. To je razvidno iz skokov temperature na zgornjih grafih v obdobju po polno─Źi na 21. april. Veter se je po 2:30 pono─Źi ┼íe okrepil, na nekaterih merilnih mestih smo zabele┼żili velike skoke temperature, v Vipol┼żah pri kmetiji Moro celo do 5┬░C. Na grafu iz Hru┼íevlja je prisotnost vetra razvidna iz padcev zra─Źne vlage, ki je ob krepitvi vetra padla za 20 %.

V drugemu delu no─Źi se je veter skoraj popolnoma umiril, temperatura je hitro padla pod 0┬░C ter nazadnje ┼íla ┼íe ni┼żje v obmo─Źje, ki ┼że povzro─Źa ┼íkodo na kulturnih rastlinah. Bolj kot je bila lega zati┼ína, ni┼żje je temperatura padla, dalj┼íe je bilo obdobje negativnih temperatur, ve─Źja je bila ┼íkoda zaradi pozebe. Razlike v ┼íkodi v vinogradih so opazne tako med lokacijami (Vipol┼że, Neblo), slednje je bolj prizadeto, kot tudi znotraj posamezne lokacije. V Vipol┼żah na primer, vinograd na izrazito neprevetreni lokaciji bele┼żi 100 % ┼íkodo (sliki zgoraj), vinograd 20 metrov stran, na zra─Źni lokaciji in s kordonsko gojitveno obliko┬ápa je prakti─Źno brez ┼íkode (slika spodaj levo). Vinograd z nizko gojitveno obliko v neposredni┬ábli┼żini in spet na manj prevetreni lokaciji┬áje znatno po┼íkodovan (slika┬áspodaj desno):

 

 

Primerjava poteka temperature med agrometeorolo┼íkima postajama v Vipol┼żah in ┼álovrencu v no─Źi iz 20. na 21. april. Postaji bele┼żita podatke na pol ure. Na grafu so dodane tudi vrednosti hitrosti vetra na postaji v Vipol┼żah. Postaja v ┼álovrencu ni opremljena s senzorjem za hitrost vetra:

Iz grafa je lepo razviden vpliv vetra na ohlajanje na vremenski postaji v Vipol┼żah. V Neblem je bilo vetra manj, s tem je bilo manj motenj ohlajanja. Po 3:00 zjutraj se je temperatura spustila pod 0┬░C in tam ostala do 6:30 zjutraj. Posledi─Źno je ┼íkoda velika. Nasprotno je bilo v Vipol┼żah pod 0┬░C le eno uro in pol. ┼ákoda je na tej lokaciji manj┼ía.

Potek temperature in hitrosti vetra na amaterski vremenski postaji v Neblem ÔÇô hotel Venko:

Tudi na tej lokaciji vidimo odziv temperature na veter ob 2:30 pono─Źi. Proti jutru je bilo vetra vse manj, temperatura je pod 0┬░C padla po 3:00 zjutraj, pod -1┬░C pa po 4:30. Nad 0┬░C se je dvignila ┼íele po 7:00 zjutraj.

Razlike v ┼íkodi so bile tudi glede na vzgojno obliko vinske trte. ┼ákoda je bila manj┼ía na visokodebelnih, kordonskih vzgojah, ve─Źja na nizkih eno┼íparonskih G├╝jot-ih. Prav tako so bile opazne razlike med razli─Źnimi sortami trte. Zgodnje sorte, ki so imele ┼że dalj┼íe poganjke, na lokacijah kjer nizke temperature niso vztrajale ve─Ź ur, niso do┼żivele ve─Źje ┼íkode, nasprotno je bila ta ve─Źja na sortah, pri katerih so bile mladike ┼íe kratke, a so vsa o─Źesa ┼że odgnala.

Primerjava ┼íkode v sosednjih vinogradih z razli─Źno vzgojno obliko (enokraki G├╝jot, slika levo; kordon, slika desno) v dolini potoka Ko┼żbanj┼í─Źka pod vasjo Hru┼íevlje:

 

Razlike v temperaturah smo opazili tudi znotraj nasada breskev. Na bolj prevetrenem merilnem mestu ob robu nasada so nizke temperautre vztrajale manj ─Źasa kot na merilnem mestu v sami sredini nasada. Ozra─Źje je v nasadu, kjer drevesa upo─Źasnijo hitrost vetra, bolj mirno, posledi─Źno je temperatura tam ni┼żja, ┼íkoda pa ve─Źja.

─îe primerjamo ─Źas trajanja pozebe na posamezni lokaciji s ┼íkodo, ugotovimo zna─Źilne razlike na lokaciji ┼ít.1. Nasad na vi┼íji in bolj vetrovni lokaciji prakti─Źno ni utrpel ┼íkode. Opazili smo le nekaj pomrznjenih mladik. V vinogradu v ni┼żini bo izpad pridelka med 30 in 50 %.

Primerjava škode na lokaciji št.1, na zgornjem merilnem mestu (slika levo) in spodnjem merilnem mestu (slika desno):

 

Na lokaciji ┼ít.2 ┼íkode, razen par pomrznjenih mladik, ni bilo. Na tej lokaciji je bila temperatura pod -1┬░C najmanj ─Źasa. Na sliki levo je vinograd na spodnjem merilnem mestu, na sliki desno pa na zgornjem merilnem mestu:

 

Lokacija ┼ít.3 lepo ilustrira pomen vetra za temperaturo. Senzor znotraj nasada je bele┼żil temperaturo pod -1┬░C kar 1 uro in 10 minut ve─Ź, kot senzor na robu nasada. Glede na to, da je pozeba trajala ve─Ź kot 3 ure, je izguba pridelka 100 %. V vinogradih v okolici je tudi opaziti veliko ┼íkodo, s tem da so najbolj prizadeti vinogradi na dnu doline. ┼Że 5 do 10 metrov nad dnom doline, na terasah ni ve─Ź omembe vredne ┼íkode. Opaziti je le par pomrznjenih mladik tu in tam. To nam pove, da je bila inverzija v dolini zelo plitva. Smiselno bi bilo ob morebitnih novih podobnih situacijah opraviti nove vzporedne meritve na vi┼íjih legah, predvsem z ugotavljanjem prisotnosti vetra. Od te to─Źke je dolina potoka Ko┼żbajn┼í─Źka gor vodno bolj gozdnata. Mo┼żno je, da gozd vpliva na manj┼ío preto─Źnost zraka na dnu tega dela doline, posledi─Źno je ┼íkoda zaradi pozebe ve─Źja.

Pogled na nasad breskev (slika levo) ter škoda na poganjkih mladega drevesa (slika desno):

 

Primerjava ┼íkode v vinogradu na lokaciji 3, na dnu doline (slika levo) ter na prvi terasi nad dolino (slika desno). Na prvi terasi, 7 metrov nad dnom doline, je ┼íkoda bistveno manj┼ía, kar ka┼że na plitvost inverzije oziroma slabo prevetreno dno doline:

 

V no─Źi iz 21. na 22. april je ┼íe obstajala nevarnost pozebe, ─Źeprav je nad nas v vi┼íinah ┼że prihajal toplej┼íi zrak. Temperature so se pod 0┬░C spustile le na najbolj zati┼ínih legah, drugje je ostalo na 0┬░C, nove ┼íkode ni bilo.

Za omogo─Źanje izvedbe meritev temperature┬áse zahvaljujemo kmetiji Moro iz Vipol┼ż┬áin kmetiji Zarova iz Gonja─Ź.

Podatki o to─Źnih lokacijah meritev in surovi podatki iz senzorjev so na voljo pri avtorju. Za kontakt se obrnite na podjetje Enomarket d.o.o. Kojsko.

Viri:

 

 

Po zelo toplem za─Źetku pomladi smo v drugi polovici aprila dobili pozebo, o kateri bomo kmalu bolj ob┼íirno pisali tudi na na┼íi strani. Prehladno spomladansko vreme se nadaljuje ┼íe v za─Źetku meseca maja. Po obilnih padavinah ob koncu meseca aprila so bili izpolnjeni pogoji za oku┼żbo s peronosporo vinske trte (Plasmopara viticola). Takrat smo opravili prva ┼íkropljenja vinogradov.

V prvi dekadi meseca maja imamo nestabilno vreme s pogostimi plohami in ob─Źasnimi prehodi hladnih front, ki prinesejo nevihte z obilnimi nalivi. Ti lahko izperejo ┼íkropilno oblogo z rastlin, kar zahteva ponovitev ┼íkropljenj. ─îe uporabljamo kontaktne fungicide, se ┼íkropilna obloga izpere ┼że pri 20 mm padavin. Nevarnost oku┼żb s peronosporo je visoka, zato je pomembno, da so trte dobro po┼íkropljene. Glede na napovedi se bo nestabilno vreme nadaljevalo, zato se priporo─Źa uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki se slabo izpirajo. Proti peronospori lahko uporabimo MILDICUT v odmerku 2 L/ha, proti oidiju vinske trte pa pripravek VIVANDO v odmerku 160 ml/ha v kombinaciji z mo─Źljivim ┼żveplom. Priporo─Źa se dodatek mo─Źila. Taka kombinacija nam zagotavlja za┼í─Źito tudi ob obilnej┼íih padavinah (nad 50 mm). V tem ─Źasu pri─Źnemo┬áuporabljati fosfite, ki pove─Źajo odpornost vinske trte na peronosporo. Uporabimo FITOFOL PK v odmerku 2 kg/ha.

V ekolo┼íki pridelavi moramo po obilnej┼íih padavinah ┼íkropljenja redno ponavljati. Uporabimo kombinacijo FERTIRAME FLOW 26 % v odmerku 2 kg/ha, DINAMICO MICRO v odmerku 2,5 L/ha ter mo─Źljivo ┼żveplo v odmerku 4 kg/ha.

V teh dneh je ob jasnih jutrih pogost pojav inverzije in megle po ni┼żinah in dolinah. 8. maja zjutraj smo imeli izrazito meglo po ni┼żinah severne Primorske. Na fotografijah je videti tudi v meglice odete doline med gri─Źi Gori┼íkih brd. V teh dolinah je bila zjutraj obilna rosa in s tem ugodni pogoji za razvoj peronospore vinske trte:

 

 

Popoldne istega dne nas je s severa dosegla oslabljena vremenska motnja, ki je prinesla nevihte in obilne padavine. Imeli smo solidne pogoje za nevihte, okoli 700 J/kg CAPE-a, rosi┼í─Źa pri tleh okoli 15┬░C. Vetrovi v ni┼żjih plasteh so bili ┼íibki, spodaj je pihal jugovzhodnik, ki je vi┼íje povijal v zahodnik. Zaradi ┼íibkega vetrovnega stri┼żenja je bila organiziranost neviht slab┼ía.┬áNastal je┬áMCS z nekaj nevihtami v liniji. Ena teh je dosegla tudi Gori┼íka brda. Ponekod je ob obilnih nalivih padala sodra. V Kojskem smo zabele┼żili 30 mm padavin, na Koradi 39,6 mm, druge postaje po Brdih so zabele┼żile manj padavin, med 10 in 20 mm. V Kojskem je bila makismalna zabele┼żena jakost padavin 209 mm/h, sunek vetra ob prehodu nevihte 25 km/h.

Vertikalna sonda┼ża iz Vidma od 14 uri po lokalnem ─Źasu:

Fotografija nevihte nad Gori┼íkimi brdi. Pred nevihto je videti slab┼íe organiziran ‘shelf cloud’:

Radarska slika padavin v ─Źasu nevihte nad Gori┼íkimi brdi:

Nekaj grafov iz vremenske postaje Enomarket Kojsko, ki lepo opi┼íejo prehod fronte. Vidimo izrazit padec temperature, nenadno pove─Źanje hitrosti vetra ob prehodu nevihte ter visoko jakost padavin:

 

 

Za dodatne informacije glede škropljenj in za nakup fitofarmacevtskih sredstev za konvencionalno, integrirano in ekološko varstvo vinske trte, smo vam na voljo v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Page 2 of 55«12345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin