Trgatev se je v Goriških Brdih uradno začela. Najprej sta bili potrgani sorti ‘Chardonnay’ in ‘Modri pinot’, ki sta bili namenjeni za penino. V teh dneh pa se bo pobralo tudi sorte ‘Sivi pinot’ in ‘Sauvignon’, medtem ko ‘Chardonnay’ še ni povsod primeren za trgatev.

V zadnjemu tednu masa grozdja ni več izrazito naraščala, razen pri nekaterih izjemah, kot bomo videli prav pri naših rezultatih. Rezultati, katere je objavil KGZ Nova Gorica, kažejo upad mase 100 jagod pri skoraj vseh sortah. To gre seveda pripisati predvsem suhemu in vročemu vremenu v drugi polovici avgusta. Pomanjkanje vode se že pozna na grozdju, jagode so se ponekod že začele sušiti. Tudi količina mošta, ki se jo iztisne iz grozdja je značilno zmanjšana. Mnogi za večji izplen pri prešanju uporabljajo encime, katere prodajamo tudi v podjetju Enomarket v Kojskem.

Manjša količina vode v jagodi pomeni seveda večjo koncentracijo ostalih snovi, pri čemer mislimo seveda predvsem na sladkorje. Sladkorne stopnje so ponekod že zelo visoke, toda to gre pripisati prav izhlapevanju vode iz jagod in posledičnemu povečevanju koncentracije sladkorja. Akumulacija sladkorjev je namreč v zadnjih zelo vročih dneh precej zmanjšana. Pri visokih temperaturah nad 35°C je fotosinteza omejena, poleg tega trta sladkorje v takih razmerah nalaga prej v druga tkiva in organe, kot v grozdje.

Kisline hitro padajo. Količine jabolčne kisline se v razmerah z visokimi temperaturami hitro zmanjšujejo, pri nekaterih sortah na določenih območjih celo več kot je zaželjeno. Tako pri sortah, kot je ‘Sauvignon’ že beležimo količine jabolčne kisline pod željenimi 3 g/l. Pri sorti ‘Sivi pinot’ je količina jabolčne kisline še veliko nižja, oziroma je jabolčna kislina skoraj v celoti porabljena, vendar to pri pinotih ni problematično.

Zdravstveno stanje grozdja ob visokih temperaturah je večinoma dobro. Sive grozdne plesni skoraj ni opaziti, tu in tam se na grozdju, ki je izpostavljeno močnemu soncu, pojavljajo sončni ožigi. Območja ki jih je prizadela toča, se soočajo s problemom sušenja preostalega grozdja, do katerega prihaja zaradi visokih temperatur in pomanjkanja vode.

Sončev ožig na grozdju, ki je neposredno izpostavljeno soncu:

Poglejmo si rezultate našega zadnjega vzorčenja v Kojskem v Goriških Brdih. Sorta ‘Modri pinot’, ki smo jo doslej spremljali, je bila v nedeljo potrgana za penino:

Sorta: CHARDONNAY (prva vrednost – vzorčenje 04/08/2011 / druga vrednost – vzorčenje 11/08/2011 / tretja vrednost – vzorčenje 18/08/2011) /četrta vrednost – vzorčenje 25/08/2011

Masa 100 jagod: 138,97 g / 155,41 g / 172,22 g /172,55 g
Sladkor v °BRIX: 14,71 / 17,11 / 19,65 / 21,48
Predviden alkohol v vol.%: 7,89 / 9,48 / 11,18 / 12,41
Skupne kisline (kot vinska kislina): 17,00 g/l / 12,60 g/l / 10,00 g/l / 7,20 g/l
pH: 2,74 / 2,83 / 2,95 / 3,14

Graf spreminjanja razmerij med sladkorji in skupnimi kislinami pri sorti ‘Chardonnay’:

Sorta: SAUVIGNON (prva vrednost – vzorčenje 11/08/2011 / druga vrednost – vzorčenje 18/08/2011) / tretja vrednost – vzorčenje 25/08/2011

Masa 100 jagod: 165,55 g / 165,52 g / 171,27
Sladkor v °BRIX: 17,30 / 20,59 / 22,19
Predviden alkohol v vol.%: 9,59 / 11,80 / 12,96
Skupne kisline (kot vinska kislina): 16,70 g/l / 12,60 g/l / 9,60 g/l
pH: 2,70 / 2,83 / 3,02

Graf spreminjanja razmerij med sladkorji in kislinami pri sorti ‘Sauvignon’:

Pri chardnonnay-u vidimo, da je grozdje prenehalo pridobivati na masi, kar je delno zaradi visoki temperatur, pa tudi zato, ker je grozdje doseglo fiziološko zrelost. Pri sorti ‘Sauvignon’ izgleda, kot da masa grozdja še vedno narašča, vendar lahko gre le za tak vzorec. Prav slednja sorta ima še vedno zelo visoke kisline, ob že zelo visoki sladkorni stopnji. Zanimivo, pri nobenem vzorcu masa jagod ni padla, kar najbrž lahko pripišemo specifičnosti lokacije, kjer dnevne temperature ne dosegajo takih ekstremov kot drugod po brdih, kjer so bile zabeležene temperature preko 38°C. V Kojskem je bila najvišja zabeležena temperatura v tem vročinskem valu 35,8°C.

Graf gibanja maksimalnih dnevnih temperatur v času spremljanja dozorevanja grozdja na vremenski postaji Enomarket Kojsko:

Za konec si poglejmo še nekaj zanimivih meritev na trtah sorte ‘Sauvignon’, ki so prizadete od bolezni lesa, oziroma kapi vinske trte, ali esce, kakor jo tudi imenujemo. Sorta ‘Sauvignon’ je kot kaže na bolezen precej občutljiva (poleg sorte ‘Cabernet sauvignon’), saj v vinogradu, ki ga spremljamo, opažamo veliko število trt z bolezenskimi znamenji te bolezni. Koliko trt je dejansko prizadetih, nismo prešteli, a se po oceni število giblje med 20 – 30 %. Podobna poročila o težavah s to sorto prihajajo tudi iz drugih krajev v Goriških Brdih. Ker tako veliko število obolelih trt značilno prispeva h kakovosti in količini pridelka, smo iz teh trt posebej pobrali vzorce in jih primerjali z zdravimi. Pobirali smo le jagode iz grozdov, ki niso bili močneje prizadeti, torej ki niso bili še izsušeni, oveneli, pač pa so bili še povsem normalni po izgledu.

Rezultati – zdrave trte / trte z esco:

Masa 100 jagod: 171,27 g / 152,19 g
Sladkor v °BRIX: 22,19 / 19,58
Predviden alkohol v vol.%: 12,96 / 11,12
Skupne kisline (kot vinska kislina): 9,60 g/l / 9,40 g/l
pH: 3,02 / 3,11

Vidimo, da so med zdravimi in obolelimi trtami značilne razlike v masi jagod. Bistveno je zmanjšana tudi vsebnost sladkorja, saj je listna površina na takih trtah močno prizadeta, ali pa je sploh ni. Količina kislin in pH-ji so si zelo podobni, praktično enaki. Mogoče gre nekaj višji pH pri grozdju iz obolelih trt pripisati prisotnosti ocetne kisline, saj je bil na pobranih jagodah zaznaven vonj po ciku.

Lahko torej zaključimo, da grozdje iz trt, prizadetih z esco, oziroma kapjo vinske trte, lahko zmanjša količino sladkorjev v moštu, kakor je najbrž potrebno računati tudi s prisotnostjo ocetno kislinskih bakterij na takem grozdju.

Trta, prizadeta od kapi vinske trte ima močno prizadeto listno steno, zato je močno ovirana fotosinteza. Ker je prevodni sistem teh trt zamašen z glivami in tilozami, je zmanjšan tok vode v nadzemne dele trte, zato grozdje oveni in se kasneje posuši:

Vse meritve smo opravili v laboratoriju podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko.

Če želite tudi sami spremljati dozorevanje grozdja v vaših vinogradih, lahko prinesete vzorec na analizo v podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko. Vzorec cca. 200 jagod odvzamite v skladu z navodili v tem članku. Cena osnovne analize mošta, katere rezultate imate priložnost spremljati nekaj vrstic višje, znaša vsega 6,50 EUR. Rezultati so navadno znani že v 15 minutah. Če želite še meritev jabolčne kisline, boste za analizo odšteli skupno 12,50 EUR. Meritev vsebnosti jabolčne kisline navadno traja dlje, približno 1 uro. DDV je že vštet v cenah. Iste cene veljajo tudi za meritve zgornjih parametrov v že stisnjenem moštu pred začetkom alkoholne fermentacije.

V nadaljevanju se bomo posvetili dozorevanju poznejših sort, kot sta ‘Rebula’ in ‘Cabernet sauvignon’. Še vedno pa bomo spremljali tudi ostale sorte. Nekaj svežih rezultatov bomo objavili že v prihodnjih dneh.

Comments are closed.

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin