Cvetenje vinske trte 2011 v Goriških Brdih in nekaj fotografij bolezni na trti

Danes, 24/05/2011 smo preverili situacijo v vinogradniškem kompleksu v Kojskem v Goriških Brdih, ki smo ga na tej strani spremljali že od fenofaze brstenja naprej. Začenja se cvetenje vinske trte! Cveteti so začeli pinoti, prav tako cveti sorta ‘Chardonnay’, za katero spomnimo, da je tudi prva brstela. Prav tako cvetijo tudi posamezni cvetovi sorte ‘Sauvignon’.

CVET VINSKE TRTE

Cvetovi pri vinski trti so urejeni v socvetje, ki ga imenujemo grozd. Število cvetov v socvetju je odvisno od sorte. Posamezen cvet je s pecljem vezan na grozd in je zelene barve. Ima 5 zakrnelih čašnih listov, 5 – 6 venčnih listov, ki so med seboj zraščeni in sestavljajo na vrhu kapico, pod katero je 5 prašnikov. Ti so sestavljeni iz tanke prašne niti in prašnice, ki je razdeljena na dve pelodni vrečici. Ti se ob strani odpirata, iz niju se vsiplje cvetni prah. Pelodna zrnca so svetlorumene barve. Prašniki so v zaprtem cvetu zviti, med cvetenjem se zravnajo in odvržejo kapico s cveta. Med prašniki je 5 žlez nektarja, ki izloča dišeč sok, ki privablja žuželke. Pestič je na sredini cveta in je stekleničaste oblike. Spodaj je razširjen v plodnico z dvema deloma in dvema semenskima zasnovama. Proti vrhu se zoži v vrat, na katerem je razširjena brazda.

Pri trti se v glavnem pojavljajo trije tipi cvetov (+4 prehodne oblike):

  • hermafroditni ali dvospolni cvetovi imajo brazdo in pestič normalno razvita. Tak cvet ima večina žlahtnih evropskih sort.
  • ženski cvet ima razvit le pestič, prašniki so povešeni navzdol. Tak cvet za oploditev potrebuje drugo sorto.
  • moški cvet ima razvite le prašnike. Take trte ne rodijo grozdja in se v praksi uporabljajo za podlage (nekatere ameriške trte in križanci).

Cvetovi vinske trte na socvetju (grozdu):

CVETENJE IN OPLODITEV

Faza cvetenja se začne, ko s cveta odpade 5 % cvetnih kapic. Pri nas se to zgodi konec maja, ali v začetku junija. Trta začne cveteti pri temperaturi 15°C, optimalna temperatura za cvetenje in oploditev je med 25 in 35°C. Za dobro oploditev zračna vlaga ne sme pasti pod 40 %. Pri preveliki vlagi se cvetne kapice odpirajo počasi, kljub ugodni temperaturi. Pogosto sploh ne odpadejo, ampak pa ostanejo na plodnici, zato je oplodnja ovirana. Vsi cvetovi na socvetju ne cvetijo istočasno, pač pa v roku 4 – 9 dni. Med posameznimi socvetji je razlika 7 do 14 dni. Najpozneje cvetijo cvetovi na socvetjih, ki so najvišje na mladiki. Oploditev otežujejo močan veter, nizke temperature, prevelika bujnost trte in vlažno vreme. Ko se oplodi preveč cvetov, kot bi jih mogla trta prehraniti, se ti osipljejo. Do osipanja pride tudi ob neustrezni prehranjenosti trte.

Med cvetenjem prah iz pelodnih vrečic pade na brazdo pestiča in ob ugodni temperaturi in vlagi vzkali ter požene kal skozi vrat pestiča. S tem je oplodnja končana, plodnica se spremeni v jagodo. Potemnele brazde na pestiču, 2 – 3 dni po cvetenju, so znamenje, da je bila oplodnja uspešna. Pri neoplojenem cvetu ostane brazda pestiča sveža, vlažna in ne potemni. Faza cvetenja in oploditve traja okoli 3 tedne in se včasih zavleče v drugo polovico junija.

Začetek cvetenja pri sorti ‘Sauvignon’. Posamezni cvetovi na socvetjih so že odvrgli cvetne kapice, drugi so še zaprti. Cvetijo le posamezna socvetja, na večini trt cvetenja še ni opaziti:

Sorta ‘Modri pinot’ v fazi cvetenja:

Cvetenje pri sorti ‘Chardonnay’, ki je na tej lokaciji brstela prva. Navadno trte, ki prej brstijo, tudi prej cvetijo:

Med pregledom vinograda smo na redkih trtah opazili poškodbe, ki jih povzroča hrošček trtar oz. cigaraš (Byctiscus betulae L.). V nekaterih vinogradih se očitno pojavlja v večji meri, zato KGZ Nova Gorica priporoča odstranjevanje in sežiganje značilnih cigarasto zvitih listov, v katera odlaga jajčeca. Več o hroščku si lahko preberete TUKAJ. Fotografija značilne cigare, po katerem je hrošček tudi dobil ime:

Bolezenskih znamenj najpogostejših bolezni na trti (peronospora, oidij) ni opaziti. Zato pa se v kar precejšnjem številu, še posebej na listih in mladikah pinotov pojavljajo bolezenska znamenja, ki še najbolj spominjajo na kronično obliko kapi vinske trte oziroma kap mladih trt, pri kateri trta počasi hira, lahko tudi skozi več rastnih sezon. Pojavnost bolezenskih znamenj je iz leta v leto spremenljiva, v enem letu se lahko pojavljajo v večji meri kot v drugem. Zato je praktično nemogoče ugotoviti, koliko trt je zares okuženih z glivami povzročiteljicami. Letos je kot kaže ugodno leto za razvoj teh bolezenskih znamenj. V nekaterih primerih lahko trta v najtoplejšem delu leta nenadoma odmre (akutna oblika kapi vinske trte), ni pa nujno, da se pri vsaki trti s kronično obliko razvije tudi akutna oblika. Bolezenska znamenja na spodnjih slikah je v Sloveniji prvi opisal mag. Ivan Žežlina, na 8. slovenskem posvetu o varstvu rastlin v Radencih, leta 2007 in jih pripisal Petrijevi bolezni (kap mladih trt, na katerih se je bolezen pojavljala). Znamenja močno spominjajo na akarinozo (Calipitrimerus vitis), vendar pri pregledih pod mikroskopom ni mogoče najti pršic. Trte z bolezenskimi znamenji točkastih razbarvanj na listih in zakrnelo rastjo mladik se pojavljajo po vinogradu naključno, zato so v zgornji raziskavi tudi ovrgli možnost poškodb zaradi uporabe herbicidov.

Razbarvanja na listih naj bi nastala kot imunski odziv rastline na okužbo z glivami povzročiteljicami bolezni, pa tudi pod vplivom toksinov, ki jih izločajo patogene glive:

Na bolj prizadetih trtah (šparonih) opazimo značilno zakrnele poganjke z deformiranimi listi, na katerih so prav tako vidna točkasta razbarvanja:

Več o bolezni in različni pojavnih oblikah le te, bom opisal v katerem od prihodnjih člankov, saj je materiala preveč, da bi obremenili ta članek, ki prvenstveno govori o cvetenju.

Na koncu še fotografija še neidetificiranega bolezenskega znamenja na listih nekaterih poganjkov. Listi so močno deformirani in zavihani navzgor, mladike so nekoliko zakrnele v rasti in zelo nežne na pogled. Na večjih listih se pojavljajo točkaste medžilne kloroze. Tudi trte s temi znamenji so se v vinogradu pojavljale ‘na oko’ bolj naključno. Možno je, da gre za poškodbo zaradi herbicida na osnovi glifosata (glej komentarje):

Za konec se vrnimo spet k cvetenju in trenutnim vremenskim obetom, ki so vsaj zaenkrat dobri. Temperature so optimalne, mogoče je le vlaga na nekaterih lokacijah občasno malo nizka. Poslabšanja, ki se obetajo vseeno ne bi smela biti predolgotrajna, da bi lahko bistveno ovirala cvetenje.

VIRI

  • Vršič S., Lešnik M. 2001. Vinogradništvo. Ljubljana, Kmečki glas, 368 str.
  • Doberšek T., 1981. Vinogradništvo. Ljubljana, DZS, 318 str.
  • Surico G., Marchi G., Braccini P., Mugnai L. 2000. Epidemiology of esca in some vineyards in Tuscany (Italy). Phytopathologia mediterranea, Vol.39, No.1, 190-205
  • Povezave do ostalih virov so v članku ob citiranem besedilu (rdeče obarvano besedilo).
2 thoughts on “Cvetenje vinske trte 2011 v Goriških Brdih in nekaj fotografij bolezni na trti”
  1. Spoštovani g. Konjedic!

    Zadnja slika je najverjetneje poškodba od herbicida na osnovi glifosata.

    Lep pozdrav, Andrej Kos

  2. Najlepša hvala za dopolnilo, g. Kos. Verjamem, da je to povsem možno, saj kakšnega drugega vzroka za taka znamenja niti ne vidim.

    Lep pozdrav,
    Danijel Konjedic

Comments are closed.

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin