Plosnati kapar (Coccus hesperidum) se pojavlja povsod po svetu, v nekaterih de┼żelah je en najhuj┼íih ┼íkodljivcev na limoni. Najdemo ga na ┼ítevilnih okrasnih rastlinah v rastlinjakih in je izrazito polifagna vrsta. Naseljuje liste in zelene poganjke rastline. Posamezna ┼żival je ne┼íkodljiva, medtem ko pri obse┼żnih oku┼żbah listi za─Źnejo rumeneti in odpadati, pridelek je manj┼íi, rastline so ┼íibke in s─Źasoma lahko odmrejo (Golan, 2009).

OPIS ORGANIZMA IN SISTEMATIKA

Plosnati kapar (Coccus hesperidum) spada v red enakokrilcev (Homoptera), v katerega uvr┼í─Źamo ┼íe nekatere druge pomembne ┼íkodljivce, kot so listne u┼íi (Aphidina), bol┼íice (Psyllina), ┼íkr┼żati (Cicadina) in nazadnje kaparji (Coccina). Odrasli osebki merijo 2,5 ÔÇô 4 mm v dol┼żino. Telo je ovalne oblike, svetlo rjavo do rumeno, z rjavkastimi ─Źrtami (Balaban, 2007). Kasneje starej┼íi osebki potemnijo (potreben citat). Odrasel organizem se ne giblje, pa─Ź pa je stalno pritrjen na istem mestu. Za┼í─Źiten je s ┼í─Źitkom, ki ga obdaja in varuje pred vplivi okolja. Pod ┼í─Źitkom tudi le┼że jaj─Źeca. ┼á─Źitek imajo le ┼żenski osebki, mo┼íki osebki pri tej vrsti niso znani, organizem se razmno┼żuje nespolno. Li─Źinke se po izleganju iz jaj─Źec prosto gibljejo po rastlini, dokler ne najdejo primernega mesta, kjer se pritrdijo (Avgu┼ítin, 2010).

MEDENA ROSA IN SAJASTA PLESEN

Plosnati kapar izlo─Źa velike koli─Źine medene rose. Ko se pritrdi na gostiteljsko rastlino, pri─Źne s sesanjem rastlinskih sokov iz floema rastline. Odve─Źno vodo, sladkorje in nekatere aminokisline izlo─Źi v obliki medene rose (Golan, 2009). Oku┼żbe s kaparjem skoraj vedno spremljajo mravlje, ki se hranijo z medeno roso, hkrati pa tudi prepre─Źujejo odlaganje jaj─Źec parazitskih organizmov v telesa plosnatega kaparja. Zato je pomembno, da odstranimo mravlje iz oku┼żene rastline in omogo─Źimo parazitom izleganje jaj─Źec v gostitelja (Reuther, 1978). Medena rosa je ugoden medij za razvoj sajaste plesni (Capnodium citri), saprofitske glive, ki neposredno ne povzro─Źa ┼íkode rastlini, zmanj┼ía pa fotosintezo rastline, saj manj svetlobe prispe do zelenih fotosintetskih tkiv. Poleg tega vpliva tudi estetsko vrednost rastline (Frank, 2010).

BIOLOŠKO VARSTVO

Po svetu so bili v preteklosti opravljeni številni poizkusi vnosa parazitov plosnatega kaparja. Od teh so danes najpomembnejši M. luteolus, Microterys flavus in Coccophagus lycimnia (Reuther, 1978).

KEMI─îNO VARSTVO

Proti plosnatemu kaparju uporabljamo sredstva na osnovi mineralnega in ogr─Źi─Źnega olja, nekatere insekticide na osnovi piretroidov in druge. Ve─Ź podatkov o v Sloveniji registriranih sredstvih za varstvo pred kaparji najdete na spletni strani FURS-a:┬á http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm

FOTOGRAFIJE

Poganjek limone oku┼żen s sajasto plesnijo (Capnodium citri)

Plosnati kapar (Coccus hesperidum) in sajasta plesen (Capnodium citri) na listu limone:

VIRI

1. Walter Reuther, Herbert John Webber; The Citrus Industry: Crop protection; ANR Publications, 1978; p.291

2. Golan Katarzyna; Characteristics of the honeydew excretion process of Coccus hesperdium (Linneaus, 1758) /Hemiptera, Coccoidea/ in different development stages; Aphids and other hemipterous insects; vol.14; p.111 ÔÇô 121

3. Balaban John and Jane; Moisset Beatriz; Species Coccus hesperidum; Bugguide: http://bugguide.net/node/view/61908

4. Steven D. Frank & Stephen B. Bambara, Extension Entomologists in R. K. Jones, Extension Plant Pathologist (retired); Sooty molds; NC State University; Dostopno na:
http://www.ces.ncsu.edu/depts/ent/notes/O&T/houseplants/note41/note41.html

5. Avguštin Polona; Delovanje šestih insekticidov na agrumovega volnatega kaparja Planococcus citri Risso (Homoptera, Pseudococcidae); Diplomsko delo, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo; 2010; Dostopno na: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_avgustin_polona.pdf

6. Fito-info: http://www.fito-info.si/

Comments are closed.

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin