Toča postaja spet vse pogostejša spremljevalka kmetijstva. Ker je aktivna zaščita pred njo na obširnih vinogradniških površinah praktično nemogoča, ali vsaj tehnično zahtevna, se je potrebno soočati s posledicami in predvsem blažiti nastalo škodo. Lahko pričakujemo, da bo z nadaljnjim naraščanjem temperatur zraka ter dodatnim segrevanjem Severnega Jadrana, moč neviht v prihodnje še intenzivnejša, toča pa debelejša in pogostejša. Na tem mestu mogoče velja omeniti zanimivo opažanje zadnjih let. Vse toče so v Goriška brda prišle iz severne, oziroma severozahodne smeri. Po pripovedovanju domačinov je v preteklosti večina toč prihajala z nevihtami iz zahoda. Čeprav slednje morebiti drži, bi bila potrebna natančnejša analiza preteklih dogodkov, da bi trditev lahko potrdili. Na tej točki pozivam vse, ki morebiti še hranijo datume hudih ujm s točo v preteklosti, da mi jih posredujejo v komentarju na članek. Tako bomo lahko v prihodnosti naredili analizo vremenskih situacij in jih primerjali s točami današnjega modernega časa.

Bodi dovolj za uvod. Kaj se je torej zgodilo 9. julija 2018? Pogoji za točo so vsekakor bili! Popoldne je naše kraje doseglo višinsko jedro hladnega zraka. V višinah so pihali močni severni vetrovi. Vlažnost v prizemni plasti je bila sicer nekoliko skromna, CAPE-a smo imeli med 500 in 1000 J/kg, 12z sondaža iz Vidma je dajala slabih 600 J/kg, pri tleh je pihal šibak jugozahodni veter. Ob močnem vetru zgoraj smo imeli izjemen strig v plasti 0-6 km, ki je znašal med 40 – 60 vozlov.

Prikaz vremenske situacije, ki je vodila do razvoja toče. Na prvih dveh slikah zgoraj vidimo višinsko jedro hladnega zraka nad našimi kraji, sledi karta vetrov na višini 500 hPa, z vidnim močnim S-SZ tokom, kar potrjuje tudi Videmska 12z sondaža:

 

 

Še karte modelske napovedi, ki je lepo predvidela razvoj neviht nad Matajurskim pogorjem ter njihovo krepitev proti obali:

 

 

 

Do iniciacije neviht je prihajalo nad alpskimi vrhovi. Nevihta, ki je prinesla točo v Goriška brda je nastala nad Matajurjem in se je nato premikala proti jugu. Na radarski sliki padavin je hitro dosegla maksimalne odboje, ki so nakazovali prisotnost toče. Slednja je padala v pasu Kožbana – Hlevnik – Neblo – Fojana – Plešivo, nato je prišlo na radarski sliki do vidnega odklona nevihte v desno, kar je nakazovalo razvit mezocikon. Pot točonosne nevhte je tedaj peljala prek Krmina in Gradišča ob Soči do Fossalona, od koder so prav tako poročali o obsežni škodi. Nevihta je nato oslabela nad Severnim Jadranom, kjer je primanjkovalo energije, kar je razvidno tudi iz zgornje slike. Toča je v Goriških brdih po poročanju očividcev desgala velikosti oreha, na območju Kožbane je padala 15 minut, najprej na suho, nato med dežjem. Po tleh je bilo pobeljeno še pol ure po dogodku, ponekod so bili večji nanosi bele padavine.

Pogled na radarsko sliko padavin ter na štiri faze nevihte. Najprej vidimo iniciacijo nad Matajurjem, nato pot proti jugu prek Soške doline in doline reke Idrije, sledijo maksimalni odboji nad Goriškimi brdi, kjer pada debela toča, na zadnji sliki je supercelična faza nevihte nad furlanskim Fossalonom. Na prvi sliki je videti še predhodno supercelično nevihto, ki je nastala zahodneje nad Furlanijo. Zgodnjo fazo njenega razvoja je ujela tudi web kamera v Kojskem (slika nižje spodaj):

 

 

Škoda v Goriških brdih se od lokacije do lokacije spreminja. Določeni predeli pod Plešivim so utrpeli tudi med 90 in 100% škodo. V nalivu je v kratkem času padlo precej dežja. V Vipolžah 25 mm, v Šlovrencu 23 mm, v Kojskem 19,3 mm. Po toči je potrebno nasade čim prej zaščititi s fungicidi. Kjer karenca dovoljuje, uporabimo sredstva na osnovi folpeta. Za hitrejšo regeneracijo rastline dodamo aminokisline MC CREAM v odmerku 1 L/ha, za hitrejše sušenje poškodovanega grozdja ter proti botritisu uporabimo ZEOLITE FERTENIA v odmerku 2,5 kg/ha. Slednje tretiranje ponovimo še po prehodu hladne fronte v noči iz torka na sredo 11/07/2018, ko ponovno pričakujemo večje količine padavin. V vinogradih, kjer bo trgatev zgodnejša (denimo, nasadi za penino), se izogibamo uporabi folpeta, ki lahko povzroča težave v fermentaciji. Namesto tega lahko uporabimo kalijev metabisulfit v odmerku 1,5 kg/ha, v kombinaciji z MC CREAM ter ZEOLITE FERTENIA. Namesto navedenih pripravkov se lahko uporabi tudi sredstvo SOLFICAR v odmerku 5 kg/ha v cono grozdja.

 

Slike škode na grozdju po toči v Gradišču od Soči (levo) ter v Plešivem (desno):

 

Še vedno moramo posebno skrb posvečati oidiju vinske trte, ki se sedaj že pojavlja na občutljivejših sortah, kot je chardonnay. Še posebej moramo biti pozorni na izpiranje škropilne obloge zaradi pogostih padavin. Uporabljamo sistemike in polsistemike, kot so KUSABI 0,3 l/ha, FALCON 0,4 l/ha, COLLIS 0,4 l/ha, SERCADIS 0,15 l/ha, VIVANDO 0,2 l/ha, katerim dodamo močljivo žveplo v odmerku 3 – 4 kg/ha. Zaradi pogostih padavin se priporoča uporaba močila CONTROL DMP, ki izboljša oprijem in razporeditev sredstva po površini lista, hkrati pa nam omogoča enostavno in kontrolirano znižanje pH vrednosti škropilne brozge. Ob dodatku v rezervoar namreč obarva vodo glede na pH. Za izboljšanje delovanja aktivnih snovi se priporoča znižanje pH-ja škropilne brozge na 5,5.

Sredstva navedena v članku dobite v trgovini Enomarket d.o.o., Kojsko.

Priporočila kmetijskega zavoda za škropljenje vinogradov po toči: KLIK

VIRI

Comments are closed.

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin