Obdobja vročega vremena letošnje poletje pogosto pretrgajo hladne fronte, ki prinesejo prepotrebno osvežitev in skrbijo za primerno namočenost tal. V nasprotju z Dolenjsko, kjer suša letos močno pritiska, smo v Goriških brdih povprečno namočeni. Dolgoletno povprečje (1978 – 2005) na vremenski opazovalnici Vedrijan (ARSO) od začetka leta do konca julija znaša 838 mm. Vremenska postaja Kojsko ima v obdobju 2011 – 2016 do konca julija povprečje 856 mm. V letošnjem letu je padlo do 11.7. že 807 mm padavin:

11. julija je Slovenijo od severozahoda dosegla nova vremenska fronta z višinskim jedrom hladnega zraka. Pred fronto je prek Furlanije pihal jugovzhodnik, ki je prinašal vlago iznad severnega Jadrana. Videmska 12z sondaža je kazala 1800 J/kg CAPE-a, vrednost je bila proti večeru in tik pred fronto lokalno še veliko višja. Jugovzhodnik pri tleh je višje povijal v močan zahodnik do okoli 50 vozlov. V plasti 0-6 km smo imeli okoli 20 m/s DLS-ja, kar je predstavljalo ugodno okolje za razvoj močnih neviht.

Karte vetrov, geopotencialov in temperatur na 500 hPa, ki prikazujejo položaj fronte:

 

Vertikalna sondaža iz Vidma ob 12z. Kot je iz sondaže razvidno, je bila atmosfera dokaj vlažna z le eno bolj suho plastjo na okoli 600 hPa. Posledično je bila nevarnost močnejših sunkov vetra in debelejše toče ob nevihtah manjša:

Preko dneva so se močne supercelične nevihte z debelo točo pojavljale predvsem na Štajerskem, močnejši nalivi pa so se obnavljali v zgornjem Posočju. Največ padavin so zabeležile postaje na območju Sedla v žlebeh (Sella Nevea) v Kaninskem pogorju, in sicer 135,4 mm ter Korit (Coritis – Rezija), kjer je padlo 95 mm dežja.

Razporeditev padavin v Furlaniji in zahodni Sloveniji:

Pozno popoldne je Benečijo od zahoda dosegel obširen MCS, glavnina katerega je preko severnega Jadrana v večernih urah dosegla južno Istro ter Kvarner. Na severnem delu MCS-ja je ena močnejša nevihta potovala ob jugovzhodni obali Benečije, a je oslabela. Nova močna nevihta je nastala južno od Vidma in že v kakih 20 minutah dosegla Goriška brda. Nevihto so spremljali predvsem močni nalivi ter zmeren nevihtni piš. Vremenska postaja v Kojskem je zabeležila maksimalni sunek vetra pri 56,3 km/h. Glede na videno, je nevihta sprva kazala supercelične lastnosti (odklon iz smeri v desno, wall cloud), domnevno je šlo za HP (high precipitation) supercelico, ki je kasneje prešla v linearno nevihtno linijo in odpotovala v notranjost Slovenije.

Animacija radarske slike padavin (ARSO – klik na sliko za animacijo):

Pogledi na štiri faze nevihte, od iniciacije do supercelice z vidnim ‘wall cloud-om’ in RFD-jem na desni do prehoda v linijo. Zadnja slika (spodaj desno) prikazuje pogled proti severozahodu po nevihti, ko je bil v Furlaniji viden ‘shelf cloud’ nevihte severno od Goriških brd:

 

 

Panorama nevihtne linije nad Goriškimi brdi s ‘shelf cloud-om’:

Grafi iz vremenske postaje Kojsko, ki prikazujejo dogajanje ob prehodu fronte. Temperatura se je prek dneva gibala okoli 27°C, ob prehodu nevihte je padla na 20°C. Zrak je bil prek dneva zelo vlažen, relativna vlaga ni padla pod 65 %:

 

Temperatura rosišča se je cel dan gibala okoli 21°C. Obilica vlage je pomenila veliko razpoložljive energije za nastanek močnih neviht (slika levo). Na desnem grafu je viden nenaden padec tlaka ob samem prehodu hladne fronte:

 

Močan naliv je trajal med 20 minut in pol ure. Jakost naliva je presegla 200 mm/h. Maksimalni sunek ob gust fronti je znašal 56,3 km/h:

 

Padavine so po prehodu fronte hitro ponehale. V Brdih in delu Soške doline so v nevihti padle sledeče količine padavin:

25,1 mm Kojsko
24,9 mm Korada
23,9 mm Vedrijan
22,1 mm Deskle
21,0 mm Anhovo
19,4 mm Ravna pri Ligu
19,1 mm Biljana
18,0 mm Okroglo – Banjšice
17,6 mm Paljevo
16,4 mm Šlovrenc
15,8 mm Višnjevik
14,2 mm Vipolže

Še analiza količin padavin v Sloveniji (ARSO). Lepo sta vidna dva pasova padavin. Večji del južne Slovenije je ostal praktično brez kapljice:

Viri:

Comments are closed.

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin