Zasnežena spomladanska Korada in dolina reke Idrije v ozadju – 28.4.2016

Pregovorno muhast in spremenljiv mesec je tokrat povsem upravičil svojo slavo. Prvi dve dekadi sta sicer bili nadpovprečno topli, a brez zelo visokih dnevnih temperatur. Dežja je bilo malo, nekaj kapelj smo bili deležni 8. in 9. aprila, kakšna ploha se je še pojavila dan kasneje. Hladna fronta nas je prešla v noči na 14. april in prinesla nekaj neviht, še en suh prehod fronte smo zabeležili 19. aprila. Zapihala je zmerna do močna burja. Po še nekaj prijetno toplih dneh se je pomlad 23. aprila pričela poslavljati. Izrazit prodor polarnega zraka iz severa je prinesel hladno vreme z občasnim dežjem in plohami. Temperatura na vremenski postaji Dolgi Laz je že 25. aprila zdrsnila pod 0°C. Popoldne je nastalo nekaj ploh, na višjih nadmorskih višinah je tudi snežilo. V torek, 26. aprila je bilo zjutraj še oblačno in hladno, popoldne pa je pričelo deževati, v Furlaniji je zvečer nastalo nekaj neviht, ki so močne nalive prinesle tudi na Primorsko. Snežilo je do okoli 1000 m n.m.v. V sredo 27. aprila smo se zbudili v razmeroma toplo jutro s precej močnim jugozahodnim vetrom, ki se je tekom dneva še krepil. Popoldne so se temperature v Furlaniji povzpele tudi do 18°C. Medtem je večino Slovenije že prešla hladna fronta in prinesla izrazito ohladitev. Temperature so se spustile do ledišča, pričelo je snežiti. Primorsko je fronta prešla pozno popoldne, snežna meja se je spustila do okoli 500 m v Goriških Brdih in spodnji Soški dolini. Še nižje je snežilo višje v dolini, po poročilih domačinov celo do Bodreža pri Kanalu ob Soči. V Desklah je ob nevihti padala sodra. Burja, ki je zapihala po prehodu hladne fronte ter oblačno nebo, so preprečili pozebo v jutru po fronti. 28. aprila zjutraj smo imeli dež s snegom celo v Kojskem v Goriških brdih, sneg se je prijemal do 400 m n.m.v., močnejše padavine po so ostale predvsem v Alpah, oziroma severozahodni Sloveniji. Nevarnost za pozebo v Goriških Brdih in spodnji Soški dolini je trajala še naslednji dan, a je v jasni noči še pihala burja in preprečila zdrs temperatur pod ledišče. Pozebo so ta dan imeli v srednji in zgornji Soški dolini, o rahli slani so poročali tudi iz spodnje Vipavske doline, a informacij o škodi ni. V mirni in jasni noči na 30. april se je ozračje že dovolj ogrelo, da je bila nevarnost pozebe v Goriških brdih manjša, čeprav bomo videli v nadaljevanju, da se je temperatura ponekod spustila pod ledišče. V notranjosti države so temperature tudi to noč padle globoko pod ničlo.

Preden se lotimo statistike si poglejmo nekaj utrinkov iz Alpskega sveta in Tolminske dne 15. aprila. Sušen in topel začetek meseca je poskrbel za hitro ozelenitev tudi višje ležečih območij. Srednja soška dolina je spomladi pravi zeleni balzam za oko. Na sliki levo sta vasi Volče in Čiginj, desno pa je pogled na Tolmin z Vodil vrha:

Izraziti erozijski procesi so značilnost območij z velikimi pobočnimi nakloni. Na sliki levo je podor v dolini reke Tolminke. Cerkvica nad dolino je vsem dobro znana Javorca. Na sliki desno vidimo erozijo na pašnikih, ki nastaja kot posledica intenzivne pašne rabe:

 

Južna in zahodna pobočja tolminskih gora so bila na polovici aprila že skoraj povsem oropana snežne odeje. Glavnina snega v Alpah je letos padla februarja, nato je bilo padavin malo, temperature pa so bile visoke. Na sliki levo je dolina reke Tolminke s pobočji Monture ter Mahavščka. Slika desno prikazuje vas Čadrg in venec gora od Tolminskega Migovca do Vogla:

 

Na sliki levo vidimo zajedanje pomladi v pobočja Visoč vrha, v ozadju se v oblakih skriva Stador. Desno je pogled na Matajur s pobeljenim vrhom. Sonce išče pot skozi oblake nastale kot posledica jugozahodnika v višinah:

 

Poglejmo si statistiko vremenskih postaj v mesecu Aprilu:

  • Kojsko – Goriška Brda – 243 m n.m.

Povprečna mesečna temperatura = 13,4°C (po dekadah: 14,5°C; 15,1°C; 10,7°C)
Najvišje dnevno povprečje = 16,9°C (7.4.)
Najnižje dnevno povprečje = 6,6°C (28.4.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 0
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najnižja izmerjena temperatura = 2,9°C (27.4.)
Najvišja izmerjena temperatura = 22,6°C (6. in 7.4.)

Topli prvi dve dekadi meseca sta obetali enega bolj toplih aprilov v zadnjih šestih letih, odkar postaja deluje. Najtoplejši je še vedno april 2011 s povprečno temperaturo 14,8°C. Šestletno povprečje sedaj znaša 13,2°C, torej je bil letošnji april po ledeni kalvariji ob koncu meseca le dve desetinki toplejši od povprečja ter s tem tretji najtoplejši. Drugo mesto drži april 2014 s 13,9°C, najhladnejši pa je bil april 2012 z 11,5°C. Hladnih in toplih dni v letošnjem aprilu nismo zabeležili.

April je na vremenski postaji Kojsko najbolj suh mesec v letu. Kar nekako v nasprotju z njegovim karakterjem. Tej statistiki tudi letošnji april ni ubežal, saj je bil sploh v prvih dveh dekadah zelo suh, padlo je le 14,2 mm dežja. Nemirno vreme ob koncu meseca je vendarle prineslo več dežja, dovolj za drugi najbolj namočen april v zadnjih šestih letih, a še vedno podpovprečno namočen. Povprečje močno zvišuje mokri april 2012 s kar 248,4 mm dežja. Mesečno povprečje trenutno zanaša 78,7 mm, najbolj suh je bil lanski april z vsega 27,4 mm padavin.

Število dni s padavinami = 9
Število dni s padavinami (>2 mm) = 7
Skupne mesečne padavine = 66,5 mm
Najvišja dnevna količina padavin = 26,7 mm (27.4.)
Najvišja intenziteta padavin = 7,1 mm/h (27.4.)
Število dni s snežno odejo = 0
Število dni z nevihto = 3

Vetrovno mesec ni bil nič posebnega, najmočnejše sunke smo beležili ob prehodih hladnih front, 19. aprila je burja dosegla najmočnejši sunek 85,3 km/h, ob fronti 27. aprila pa je pihnilo do 70,8 km/h.

Panorama shelf clouda pred hladno fronto 27.4. v Furlaniji:

  • Korada – Kanalski Kolovrat – 812 m n.m.v.

Korada je bila ob koncu aprila ponovno pobeljena. Snežna odeja je zdržala do sončnega popoldneva dan po fronti. Za cel dan snežne odeje ponovno ni zneslo.

Povprečna mesečna temperatura = 9,5°C (po dekadah: 11°C; 10,8°C; 6,6°C)
Najvišje dnevno povprečje = 14,2°C (7.4.)
Najnižje dnevno povprečje = 1,7°C (28.4.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 2
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najnižja izmerjena temperatura = -0,8°C (27. in 28.4.)
Najvišja izmerjena temperatura = 18,1°C (7.4.)

Skupna količina padavin: 96,3 mm
Največja dnevna količina padavin: 40,9 mm (26.4.)
Najvišja intenziteta padavin = 160,8 mm/h (26.4.)
Število dni s sneženjem = 2 (27. in 28.4.)

Najmočnejši sunek vetra: 62,8 km/h (19.4.)

Na levi je prikazan pogled s Korade na Soško dolino in vas Deskle 28. aprila. V ozadju vidimo zasneženo Banjško planoto. Na desni so zasnežena pobočja Korade z vasico Vrtače:

 

Pri zavetišču na Koradi je bila snežna odeja visoka 4 cm, pri temperaturah okoli ničle je pihala zmerna burja, ki je izrazito stopnjevala občutek mraza. Na sliki desno je pogled iz zasnežene Korade na zeleno in pomladno Soško dolino:

 

  • Dolgi Laz – severna Banjška Planota – 888 m n.m.v.

Postaja v Dolgem Lazu je ob sneženju 27.4. naletela na težavo z izpadom električne energije, ki je trajal dovolj dolgo, da smo ostali prav brez ključnih podatkov ob prehodu hladne fronte. Zato tokrat izpuščamo statistiko iz te postaje, saj se podatki ne bi ujemali z dejanskim stanjem. Težave z dobavo električne energije na hribovitih območjih zahodne Slovenije so še vedno zelo slabe, električno omrežje sicer obstaja, a nič več kot to.

Vrnimo se ponovno k mrzlemu obdobju ob koncu meseca… Mrzla polarna zračna masa nas je dosegla že 24. aprila, največ škode je v notranjosti Slovenije povzročila pozeba 26. aprila zjutraj. Močno so prizadeti sadjarji in vinogradniki v večjem delu države, najhuje je bilo v na vzhodu Slovenije. Zahodni del države je že ponoči pokrila oblačnost, ki je prekinila ohlajanje.

Vremenska situacija nad Evropo 25. aprila zjutraj:

Tmin po postajah ARSO v Sloveniji 26. aprila zjutraj (vir: Marko Korošec, Slometeo forum):

12.4 Kredarica (2515m)
-7.1 Jezersko (893m)
-6.0 Krvavec (1740m)
-4.7 Rogla (1496m)
-4.6 Rudno polje (1344m)
-4.5 Logarska dolina (730m)
-4.3 Šmartno pri Slovenj Gradcu (444m)
-4.0 Babno polje (754m)
-3.8 Iskrba (534m)
-3.6 Gornji grad (438m)
-3.6 Nova vas – Bloke (718m)
-3.6 Ratece (864m)
-3.3 Kamniška Bistrica (549m)
-3.3 Ravne na koroškem (396m)
-3.3 Zgornja Radovna (777m)
-3.2 Gačnik (292m)
-3.2 Kočevje (467m)
-3.1 Celje – Medlog (242m)
-2.9 Murska Sobota – Rakičan (186m)
-2.9 Ptuj (terme) (222m)
-2.8 Radenci (205m)
-2.7 Rogaška slatina (250m)
-2.6 Vojsko
-2.5 Dobliče (Črnomelj) (157m)
-2.2 Letališče Cerklje ob Krki (154m)
-2.1 Planina pod Golico (956m)
-2.1 Podčetrtek (202m)
-2.0 Letališče Edvarda Rusjana Maribor (264m)
-2.0 Maribor (275m)
-2.0 Zgornja Kapla (723m)
-1.9 Lendava (190m)
-1.7 Krško – NEK (156m)
-1.7 Osilnica (290m)
-1.6 Hrastnik (290m)
-1.3 Šebreljski vrh (970m)
-1.2 Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (364m)
-1.1 Letališče Lesce (509m)
-1.1 Trebnje (302m)
-1.1 Velike Lašče (529m)
-1.0 Cerkniško jezero – Otok (586m)
-1.0 Davča (1002m)
-0.9 Ilirska Bistrica – Trnovo (424m)
-0.9 Velenje (TEŠ) (388m)
-0.8 Novo mesto (218m)
-0.5 Malkovec (400m)
-0.4 Lisca (943m)
-0.4 Litija (268m)
-0.4 Radegunda (789m)
-0.2 Pasja ravan (1020m)
-0.2 Postojna (533m)

Škodo zaradi pozebe je ob prehodu hladne fronte stopnjevalo še sneženje. Velike količine snega, ki so padle po notranjosti države so na olistanih drevesih povzročale snegolome, težave so imeli tudi v trajnih nasadih jablan. Na Štajerskem se je pod težo snega na protitočnih mrežah celotna konstrukcija sesula in poteptala nasad pod seboj. Škodo na najbolj prizadetih območjih ocenjuejo na 90 %.

Maksimalna višina snežne odeje na posameznih vremenskih opazovalnicah agencije za okolje je bila sledeča (Vir: Gregor Vertačnik, Slometeo forum):

Jezersko 40 cm
Planina pod Golico 40 cm
Logarska Dolina > 35 cm (ni podatkov od večera dalje)
Radegunda 35 cm
Topol pri Medvodah 33 cm
Trojane 29 cm
Lisca 27 cm
Nova vas na Blokah 27 cm
Pasja ravan 27 cm
Bohinjska Češnjica vsaj 22 cm (še sneži)
Zgornja Sorica 22 cm
Vrhnika 21 cm
Logatec 21 cm
Zgornja Radovna 20 cm
Zadlog 19 cm
Velike Lašče 19 cm
Bukovski Vrh 17 cm
Babno Polje 16 cm
Gornji Grad 16 cm
Kamniška Bistrica 16 cm
Kranj 9 cm
Jeruzalem 8 cm
Kočevje 6 cm
Krn (vas) 6 cm
Litija 6 cm

Za arhiv omenimo še eno zanimivost, ki kaže kako izrazita je bila hladna fronta 27. aprila. Ob prehajanju Slovenije so bile zabeležene velike temperaturne razlike med severovzhodom in jugozahodom države. Ko je na severovzhodu že snežilo pri 0°C, so v Kopru imeli še 20°C. Izjemnih 20°C razlike na tako kratki razdalji. V Kojskem je temperatura ob prehodu fronte padla iz 15,8°C na 3,4°C.

Karta temperatur na vremenskih postajah ARSO med prehodom hladne fronte čez Slovenijo:

Čeprav smo imeli v Goriških brdih tokrat veliko srečo z oblačnostjo in burjo, je nevarnost za pozebo obstajala. Nekaj temperaturnih senzorjev smo že pred fronto nastavili na za pozebo najbolj dojemljiva območja na Prevali pod vasjo Ceglo. Najnižja zabeležena temperatura v noči iz 28. na 29. april je bila zabeležena v vinogradu označenem na spodnjem zemljevidu. Senzor je bil nastavljen na višino 1 m nad tlemi na cono mladik vinske trte, torej na mesto, kjer bi pozeba povzročila gospodarsko škodo. Živo srebro se je ob 2:00 zjutraj spustilo do 0,5°C, nato je zapihala burja, ki je prekinila ohlajanje, ozračje se je ogrelo do 6°C, preden se je temperatura pričela ponovno spuščati proti ledišču, a nižje od 2°C do jutra ni šlo. Preostali lokaciji sta bili toplejši. V vinogradu mladih trt pod Gredičem smo senzor nastavili na višino 15 cm, torej na višino mladik mladih trt. Temperatura se je za kratek čas spustila do 1,5°C, preden se je pričelo segrevanje zaradi burje. Na tretji lokaciji, v sadovnjaku breskev ob cesti proti Subidi in Krminu smo senzor nastavili na višino 1,5 m nad tlemi. Najnižja zabeležena temperatura je bila 2°C.

Lokacija vinograda, kjer so bile opravljene meritve je označena z rdečo piko:

Graf poteka temperature v noči iz 28. na 29. april:

Ker je bila v noči iz 29. na 30. april nevarnost za pozebo, od dotoku toplejšega zraka v višinah, manjša, smo vse senzorje prestavili v vinograd pod Ceglim, ki je označen na karti in se je prejšnjo noč izkazal za najhladnejšega. Senzorje smo nastavili na tri različne višine, in sicer na 10 cm, 1 m in 1,7 m, kar je bilo najvišje možno, glede na to, da je bila to maksimalna višina kolov v vinogradu. Senzor na 1,7 m višine je meril tudi zračno vlago. Na višini 10 cm se je temperatura spustila pod ničlo za kratek čas med 5:20 in 6:00 zjutraj, zabeležili smo -0,5°C. Med 3:00 in 6:00 se je teperatura vseskozi gibala okoli 0°C. Že na višini 1 m je bila temperatura višja za 1°C. Podobne rezultate je dal tudi senzor na višini 1,7 m. Relativna zračna vlaga se je ponoči hitro povzpela do 100 %, kar kaže na verjetnost, da je bilo zjutraj na tleh opaziti nekaj slane, medtem ko nevarnosti za pozebo mladik ni bilo.

Za konec še nekaj fotografij divjine odmaknjenega kotička doline reke Idrije v toplem spomladanskem vremenu 30. aprila. Idilična podoba doline v ničemer ni razkrivala vremenskih neprijetnosti prejšnjih dni, če odštejemo nekoliko povečano vodnatost predvsem številnih pritokov reke. Malo poznan svet skriva številne geološke zanimivosti, posebej so impresivne pečine flišnih skladov, ki jih na svojih ovinkih skozi dolino tvori reka Idrija. Živahna rečica na svoji poti proti Furlanski ravnici premaguje številne ovire v obliki manjših slapov. Lenobna pa postane v številnih prijetnih tolmunih, v katerih poletno osvežitev iščejo redki tu še živeči domačini. Območje je deležno velikih količin padavin vsako leto, zato se s hribov v dolino zlivajo nešteti potoki in potočki, nekateri svojo pot končajo tudi v obliki lepih slapov:

 

Panoramski posnetek enega od ovinkov rečice in pečine iz flišnih skladov:

Viri:

Comments are closed.

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin