Pet let neprekinjenega delovanja vremenske postaje Enomarket Kojsko in vremenske zanimivosti v letu 2015 na Primorskem in v Goriških brdih

Pet let je v meteorološkem smislu kratka doba, a hkrati za lastnika amaterske vremenske postaje čas, ko se že lahko prične igrati s statistiko meteoroloških spremenljivk. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je z delovanjem pričela 27. decembra 2010 in odtlej neprekinjeno beleži podatke. V Goriških brdih v zgodovini ni bilo veliko vremenskih postaj, ki bi daljše obdobje merile vremenske parametre. Najbolj znana je vremenska postaja Vedrijan slovenske Agencije za okolje, ki je edina vremenska postaja najvišjega reda v Goriških brdih. Neprekinjen niz podatkov ima iz obdobja med letom 1961 in 1980, po daljšem času nedelovanja pa je v letu 2015 ponovno zaživela v okviru projekta Bober. Ker v meteorologiji za znanstveno uporaben niz podatkov veljajo le 30 letni nizi, sta 2 desetletji še vedno premalo, da bi lahko vlekli kakršnekoli zaključke.

Povprečna letna temperatura za obdobje delovanja postaje v Vedrijanu znaša 13°C. Ta vrednost je zaradi globalnega segrevanja ozračja v zadnjih desetletjih zagotovo višja. Amaterska postaja v Kojskem, ki je postavljena na podobni nadmorski višini (243 m; Vedrijan 285 m) in delu Brd s podobnimi klimatskimi značilnostmi ima petletno povprečje pri 13,8°C. Najhladnejše leto je bilo 2013, s temperaturo 13,3°C, najtoplejši pa zadnji leti v nizu, 2014 in 2015 s srednjo vrednostjo pri 14°C.

Kako zelo prekratko je to obdobje meritev, nam pove podatek, da je povprečna temperatura februarja nižja od povprečne temperature januarja, ki velja za najhladnejši mesec v Goriških brdih. Ta ‘anomalija’ v podatkih ima vzrok v ekstremnem prodoru hladnega zraka med 31. januarjem in 13. februarjem 2012. Povprečna mesečna temperatura februarja 2012 je znašala vsega 2°C. Hkrati v teh petih letih v januarju nismo zabeležili nobenega izrazito hladnega obdobja, še več, januarji so bili večinoma topli. Januar 2014 je imel povprečno temperaturo kar 7°C. Hkrati je bil najhladnejši januar 2011 s 3,2°C, vendar sta pri tej vrednosti veliko vlogo odigrali inverzija in advekcijska megla, ki je za več dni prekrila postajo v Kojskem, temperatura je bila posledično pogosto nizka. Hkrati je bilo v hribih tedaj nenavadno toplo za zimski čas. Povprečna januarska temperatura v Vedrijanu (1961 – 1980) je 3,9°C, v Kojskem (2011 – 2015) pa 4,8°C.

V zadnjih letih so bila vroča poletja z dlje časa trajajočim vročinskimi valovi in sušo pogosta. Med leti 2011 – 2014 smo bili vročine deležni predvsem v avgustu, julij 2015 pa je v popolnosti pokazal svoje zobe z novim temepraturnim rekordom postaje. Najvišja izmerjena temperatura sedaj znaša 37,1°C in je bila izmerjena 22. julija 2015. Star rekord iz 20. avgusta 2012 je bil presežen kar za 0,8°C. Nedvomno bi lahko šlo še višje, a je sredi dneva nastalo več pulznih neviht, katerih nakovala so zakrila sonce in s tem prekinila nadaljnje segrevanje ozračja.

Na spodnjih slikah so prikazane pulzne nevihte med 21. in 23. julijem 2015. Zgoraj levo je nevihta nad Dinaridi 21.07., slika zgoraj desno prikazuje ostanke nakovala nevihte nad Furlanijo, ki je zakrila sonce in preprečila nadaljnje segrevanje tega dne. Temperatura v Kojskem je dosegla maksimum pri 37,1°C. Slika spodaj levo prikazuje močnejšo pulzno nevihto, ki je istega dne nastala nad Krasom. Nakovalo eksplozivnega vzgornika je kmalu prekrilo večino neba, s tem je bilo s soncem za ta dan konec. Slika spodaj desno prikazuje močno pulzno nevihto nad Dinaridi 23.07., ki se je sprožila še nekoliko bolj zgodaj v dnevu kot pulzi prejšnjega dne. Segrevanje je bilo prekinjeno že pred 14h popoldne:

 

 

Dnevne povprečne temperature v Kojskem med vročinskimi valovi so zelo visoke, že kar tropske. Ponoči živo srebro le izjemoma pade pod 20°C. Najvišja minimalna temperatura je bila izmerjena 21. julija 2015, in sicer 24°C. Povprečna temperatura ta dan je znašala 29,7°C, kar je še vedno dve desetinki manj od rekordnega 5. avgusta 2013. V poletju 2015 smo zabeležili 32 tropskih noči (Tmin >= 20°C) in 43 vročih dni (Tmax >= 30°C). Srednja mesečna temperatura julija je znašala 25,1°C, le desetinko manj od rekordnega avgusta 2012.

Topli zimi je sledila temperaturno povprečna pomlad, zelo vroče poletje ter ponovno povprečna jesen z nenavadno toplimi obdobji novembra in decembra. Slednja bosta poleg visokih temperatur ostala v spominu po stabilnem anticiklonalnem vremenu, pogosti advekcijski megli in pomanjkanju padavin. S slednjim sta pripomogla k najbolj suhemu letu v zgodovini meritev na vremenski postaji Enomarket Kojsko. Skupna vsota je znašala 1141,2 mm (povprečje 2011 – 2015: 1583,4 mm). Povprečna količina padavin na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1971 – 1980 je 1695 mm. Novembra je padlo 17,5 mm, decembra pa le 5,3 mm dežja. Vse padavine v decembru so padle kot rosenje iz megle, ali nizke oblačnosti. Omeniti velja tudi padavinsko skromna zimo in pomlad 2015, saj je do konca maja padlo vsega 277,1 mm (povprečje 618,2 mm) in najbolj mokro poletje v merilnem obdobju z 413,8 mm. Vrednost je le za las presegla leto 2014, ko je v zelo mokrem in hladnem poletju padlo 412,2 mm dežja. Srednja vrednost za petletno obdobje znaša 319,5 mm. Najbolj mokra meseca v letu sta bila september (198,4 mm) in oktober (229,1 mm dežja).

Povprečne mesečne temperature po posameznih letih na vremenski postaji Kojsko. Bodite pozorni na velike temperaturne razlike med leti predvsem v zimskih in poletnih mesecih. Spomladi in jeseni so razlike med leti manjše:

Vsote padavin po letih na vremenski postaji Kojsko. Bela črta na grafu predstavlja petletno povprečje. Izrazito odstopa leto 2014, ki je bilo ekstremno namočeno v januarju in februarju. Leto 2015 je bilo najbolj suho v zadnjih petih letih. Po suhi zimi smo imeli mokro poletje in ponovno zelo suh zaključek leta:

Klimagram vremenske postaje Kojsko po petih letih beleženja podatkov:

Nekaj poletnih neviht smo že analizirali v člankih v minulem letu, tokrat si oglejmo le še nekaj najzanimivejših nevihtnih trenutkov v drugi polovici poletja in v septembru 2015. Najprej panorama nevihte, ki je nastala 20. avgusta nad Krasom in je imela zanimivo smer SV – JZ, kakršno imajo nevihte pri nas le redko:

Najlepša supercelična nevihta v letošnjem letu je Furlanijo in Goriško obiskala 14. septembra. Nevihta je nastala na konvergenci pri Lignianu in živela do Nove Gorice, kjer je prešla v linijo. Ker je pri tleh pihal močan jugo, je obstajalo kar nekaj potenciala za nastanek tornada. Pod mezociklonom (slika desno) je videti ‘funnel cloud’, vendar je konfiguracija terena onemogočila popoln razvoj tornada in je nevihta kasneje kmalu oslabela:

 

Dobre pogoje za nevihte je prinesel 23. september. V Furlaniji in nad Goriškimi Brdi je nastalo nekaj superceličnih neviht. Ena taka je na sliki levo. Popoldne je sledil prehod hladne fronte z obilnimi nalivi:

 

Od nevihtnega vremena pojdimo v nadaljevanju k stabilnemu jesenskemu in zimskemu vremenu. Sledi nekaj fotografij advekcijske megle v novembru in decembru 2015, ki doslej še niso bile objavljene, a bi bilo škoda, da ostanejo spregledane. Začnimo z Novo Gorico ponoči 10. novembra, ko je megla bila bitko s šibko burjo, posledično so se deli mesta občasno pokazali iz megle (slika levo). Delno je boj do jutra izgubila (slika desno):

 

12. novembra zvečer je bila megla še nekoliko plitvejša kot dan poprej (zgoraj levo). 13. novembra je bila zgornja meja inverzije zvečer nekoliko višje kot prejšnje dni. V večernih urah smo opazovali prihod megle iz Furlanije nad Novo Gorico (sliki spodaj). Desno zgoraj je večerni pogled na Števerjan in Cerovo v Goriških Brdih. Največja svetlobna packa v megli ob ‘otočku’ v daljavi pripada Krminu (slika desno zgoraj):

 

 

Novembrsko obdobje plitve advekcijske megle je svoj vrhunec doseglo v jutru 13. novembra. Zjutraj je bila debelina inverzne plasti večja kot prejšnje dni in je segala do okoli 200 m n.m.v. Tekom dneva se je dvigovala in do konca dneva prešla v nizko oblačnost. S tem je bilo konec pravljičnih razgledov, prevladovati je pričela dolgočasna sivina, ki nas je spremljala tudi večino decembra. Gotovo najzanimivejši pojav so bile senčne preslikave cerkvice Svetega Križa nad Kojskim v meglo nad vasjo. Posebnost, ki je popestrila prizor, sicer identičen tistemu iz januarja 2011:

 

Zanimivi pogledi na briške vasice, ki so gledale iz megle na vrhovih gričev. Na slikah vasi Vedrijan z Višnjevikom v ozadju ter Šmartno na sliki desno:

 

Kot omenjeno se je megla kmalu po sončnem vzhodu pričela dvigovati. V Vedrijanu je kmalu iz megle gledala le še cerkvica. Na sliki desno je vas Kojsko, oziroma cerkev Sveti Križ na vrhu hriba ter cerkev Marijinega vnebovzetja spodaj:

 

V zadnjih letih so se plitve advekcijske megle na Primorskem pojavljale enkrat na dve leti, v letu 2015 pa je sledil še en dogodek v zadnjih dneh decembra. Spodnje fotografije prikazujejo advekcijsko meglo 28.12. zvečer nad Furlanijo z Rimsko cesto in ozvezdji poletnega trikotnika na nebu. Na fotografiji desno je cerkvica Svetega Križa nad Kojskim z ozvezdjem Kita nad njo:

 

Jutro 29.12. je spet postreglo z nekaj meglenimi pogledi na vas Kojsko. Ker je bila inverzija izrazita, se je pod meglenim pokrovom ponoči temperatura spustila pod ledišče. V Kojskem smo bili priča nastanku ivja, ki je tu zelo redek pojav (slika desno):

 

Viri:

  • Vremenska postaja Enomarket Kojsko
  • AŽMAN MOMIRSKI L., KLADNIK D., KOMAC B., PETEK F., REPOLUSK P., ZORN M. 2008. TERASIRANA POKRAJINA GORIŠKIH BRD. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Ljubljana 2008, 197 str.

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin