Vročinski val v prvi dekadi junija in nevihte med 14. in 16. junijem 2015

Meteorološko poletje je letos že takoj na začetku udarilo z vso silo. Prevlada anticiklona v prvi dekadi junija nad zahodnim Sredozemljem in srednjo Evropo (slika levo) nam je prinesla prvi vročinski val v letu in z njim kar 10 vročih dni zapored. Maksimalne temperature so v dnevih s šibko burjo dosegale 34°C, v Kojskem v Goriških Brdih smo v tem obdobju našteli tudi 5 tropskih noči, najvišja minimalna temperatura je 5. junija znašala 22,6°C. Prva dekada junija je bila s povprečno dnevno temperaturo 24,4°C v Kojskem dobre 3°C toplejša od povprečja zadnjih pet let. Na 500 hPa so se temperature tekom vročinskega vala gibale med -11 in -14°C, na 850 hPa pa tja do 15°C, kar je vendarle manj kot v julijskih, ali avgustovskih vročinskih valovih, kakršnim smo bili priča v preteklih letih. Posledično temperature v hribih zahodne Slovenije niso presegale 30°C, še več, v Dolgem Lazu (888m) na severu Banjške planote smo zabeležili najvišji Tmax 27,1°C, na Koradi (812m) celo nekaj manj, 26,7°C.

Leto 2015 je bilo doslej zelo skromno s padavinami. Na vremenski postaji Kojsko ni padla niti polovica petletnega povprečja postaje. Od začetka leta do 14. junija je padel 277,1 mm dežja, potencialna evapotranspiracija (ET) pa je od začetka leta znašala dobrih 450 mm, od tega 77 mm le v prvih 13-ih dneh junija. Pomanjkanje vode se je že poznalo predvsem na rastju s plitkim koreninskim sistemom.

Akumulacija padavin na vremenski postaji Kojsko v zadnjih petih letih, odkar postaja deluje. Bela črta predstavlja povprečje. V zadnjih petih letih smo imeli dve nadpovprečno namočeni leti (2013 in 2014) in dve bolj sušni leti (2011, 2012), od kateri je ostala v spominu predvsem poletna suša leta 2012. Leta 2015 je do 16. junija padlo še dobrih 200 litrov manj kot leta 2012:

Klimagram za vremensko postajo Kojsko je narejen na podlagi podatkov zadnjih petih let. Podatki tekočega leta do 16. junija 2015 so že vnešeni v graf:

Vsaj začasno prekinitev suše so prinesle padavine med 14. in 16. junijem. Dolina hladnega zraka zahodno od nas je vplivala na vreme pri nas. V višinah je od zahoda pritekal bolj hladen in vlažen zrak, v nestabilni atmosferi so bile pogoste plohe in nevihte. Prek severnega Jadrana in Furlanije je 14. junija zapihal jugovzhodnik in prinašal vlago ter s tem energijo nevihtam. Vrednosti CAPE-a so v obalnem pasu presegale 2000 J/kg, medtem ko je bil strig zmeren, med 10 in 15 m/s. Ugoden veering profil v obalnem pasu je omogočal nastanek kakšne kratkožive supercelice, čeprav so prevladovale multicelične nevihte.

Karta 500 hPa za Evropo 14. in 15. junija od 12z, oziroma 18z:

 

Prvi val neviht je 14. junija dopoldne zajel severovzhodno Benečijo ter zahodno Furlanijo. Radarska slika nevihtne linije:

Znotraj linije je pri kraju Latisana nastala spodnja supercelična nevihta:
 

Popoldne je jugozahodno od Benetk nastala nova nevihtna linija, ki je potovala proti vzhodu severovzhodu. V Tržaškem zalivu je naletela na nekoliko slabše pogoje s šibko burjo spodaj, zato je nekoliko oslabela. Njen južni del je nadaljeval v notranjost Slovenije, v okolici Postojne je bilo mogoče opazovati dvignjen shelf cloud. Visoka baza nevihte je botrovala močnim sunkom vetra na gust fronti, ki so na Postojnskem dosegali do okoli 90 km/h. Na cestah se je nemudoma znašlo precej polomljenih vej dreves, po zraku je letelo tudi precej prahu. Linija je nato Ljubljansko kotlino prešla oslabljena in se znova okrepila na Štajerskem ter nadaljevala naprej na Madžarsko.

Radarska slika linije nad Tržaškim zalivom:

Količine dežja na severnem Primorskem so bile razmeroma skromne, saj so vremenske postaje po Goriških Brdih in Soški dolini beležile le med 9 in 15 mm padavin.

Več dežja je prinesel 15. junij. Že zjutraj je nekaj ploh nastalo na območju Korade in Kanalskega Kolovrata. Padlo je dobrih 10 mm dežja. Popoldne je dolgo vztrajala nevihtna linija nad Kanalskim Kolovratom in tolminsko. Postaje na tem območju so v kratkem času zabeležile okoli 100 mm padavin. Nova nevihtna linija se je v Furlaniji formirala v večernih urah ter prešla Goriško. Padavine so vztrajale še v noč na 16. junij. Končno so se nabrale nekoliko večje količine, padlo je okoli 35 mm dežja. Na OFB-ju je prišlo do novega proženja v Tržaškem zalivu, kjer so bili pogoji za nastanek močnih neviht dobri. Prek 1000 J/kg CAPE-a se je pokrivalo z okoli 15 m/s DLS-ja in ugodnim vetrnim profilom, zato ni čudno da je tam nastala močna supercelična nevihta ki je počasi potovala prek Tržaškega zaliva naprej v Istro. Nevihto so spremljali močni nalivi in številne razelektritve.

Panoramski pogled na nevihtno linijo v Furlaniji v večernih urah:

Radarska slika večerne linije v Furlaniji. Linija je ob prehodu na slovensko ozemlje oslabela:

Radarska slika v poznem večeru 16. junija s supercelično nevihto v Tržaškem zalivu:


Jutro 16.junija je prineslo novo nevihtno linijo na severnem Primorskem, ki se je raztezala iz italijanskega Tržiča v Vipavsko dolino. Ob severnih vetrovih je šlo za dvignjeno nevihto, ki so jo spremljali močni nalivi. Radarska slika nevihte ter slika iz ARSO web kamere v Biljah pri Novi Gorici:

 

Zanimivo nevihtno dogajanje se je nadaljevalo popoldne. Do proženja je prišlo ob obali Furlanije, multicelične nevihte so potovale proti severovzhodu. Ena od njih je opazila zahodni del Goriških Brd. Na sliki levo je pogled na to nevihto od baze do nakovala z mamatusi, na sliki desno pa močan naliv nad vasjo Neblo:

 

Nevihte so pri Čedadu prešle v hriboviti svet zahodne Slovenije, na konvergenci vzhodno od Latisane v Furlaniji pa je že prišlo do novega proženja. Iz Trsta je prek in vzhodne Furlanije pihal jugovzhodnik, višje v ravnini pa severovzhodnik. 12z sondaža iz Vidma je kazala 960 J/kg CAPE-a, bližje obali je bilo energije še več, tja do okoli 2000 J/kg. DLS-ja je bilo podobno kot prejšnje dni 10 do 15 m/s. Precej mejni pogoji za supercelice torej, vsaj kar se striga tiče. Toda kot že toliko krat doslej, se je tudi tokrat izkazalo, da mejni pogoji lahko proizvedejo presenetljivo dobro organizirane supercelice. Tokrat sta nastali kar dve v Furlaniji, še ena pa v Benečiji, ki je kasneje razpadla nad severnim Jadranom. Razvoj najbolj vzhodne celice ki je nastala zahodno od kraja Mariano v Furlaniji in oslabela nekje pri Sredipolju (Redipuglia) je na spodnjih fotografijah:

 

Celica je bila počasna in a z dobro izraženimi strukturami, ogromnim wall cloud-om, inflow tail-om, striacijami mezociklona ter intenzivno padavinsko zaveso FFD-ja:

Radarski sliki supercelic v Furlaniji (levo) in kasnejše supercelice v Benečiji pri kraju Chioggia:

 

Viri:

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin